Spoštovane kolegice in kolegi, začenjam 26. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in vas vse lepo pozdravljam, prav tako tudi vse današnje goste. Obveščam vas, da bodo na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelovali, torej kolegico Natašo Sukič nadomešča Matej Tašner Vatovec in pa kolega Jerneja Žnidaršiča nadomešča Branko Zlobko. S sklicem seje ste prejeli dnevni red z dvema točkama, v zvezi s katerim v poslovniškem roku nisem prejel nobenega predloga za spremembo, zato je ta določen, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O INTERVENTNIH UKREPIH ZA ODPRAVO POSLEDIC POPLAV IN ZEMELJSKIH PLAZOV IZ AVGUSTA 2023. Ki ga je Državnemu zboru v obravnavo posredovala Vlada s predlogom. Da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Kolegij predsednice Državnega zbora je na 125. seji, 18. aprila sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: gradivo Predlog zakona z dne 8. aprila, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 21. maja, Mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 27. maja. V poslovniškem roku je bil vložen amandma Poslanske skupine SDS k 1. členu. Vsa navedena gradiva so objavljena na spletni strani Državnega zbora.

Na sejo so bili k obravnavi te točke vabljeni: Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za naravne vire in prostor, Ministrstvo za solidarno prihodnost, Služba Vlade Republike Slovenije za obnovo po poplavah in plazovih, Jure Leben, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, Državni svet, Skupnost občin Slovenije, Združenje občin Slovenije, Združenje mestnih občin Slovenije ter Zakonodajno-pravna služba.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo na podlagi 126. člena Poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Želi besedo predstavnik oziroma predstavnica Ministrstva za javno upravo, torej gospa Mojca Ramšak Pešec? Izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa za besedo, lepo pozdravljeni vsi skupaj. Vlada je v zakonodajni postopek poslala Predlog zakona o spremembah Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta leta 2023, in sicer glede enega ukrepa na področju reševanja stanovanjske stiske oseb, ki so bile prizadete v poplavah iz avgusta leta 2023. Sam sicer zakon predvideva na področju reševanja stanovanjske stiske teh oseb več ukrepov. Tako je predviden poseben ukrep, izjemna dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. Skupno je bilo dodeljenih 37 neprofitnih stanovanj, trenutno jih je v najemu še vedno 23, kar kaže na to, da ravno potreba po dodelitvi neprofitnih stanovanj v najem ni bila ravno velika. Zakon tudi predvideva, da je tem najemnikom prvih 12 mesecev najemnino krila oziroma plačala država, po preteku tega obdobja pa iz bivanja plačujejo neprofitno najemnino. Gre za ukrep, ki na podoben način rešuje stanovanjsko stisko vseh tistih, ki so se iz različnih razlogov in težkih življenjskih situacij znašli v stanovanjski stiski in je bila izjemno in dodeljena neprofitno najemno stanovanje.

Drugi ukrep je bil omogočen dostop do subvencije tržne najemnine, in sicer tudi tistim, ki sicer ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev te subvencije po Stanovanjskem zakonu, ker se zahteva kot pogoj poleg ostalih cenzusov tudi uvrstitev na prednostno listo na zadnjem razpisu za dodelitev neprofitnih stanovanj. Seveda ti prejemniki oziroma ti kandidati za to tega pogoja niso izpolnjevali, zato je bila posebna ureditev bila določena, brez izpolnjevanja tega pogoja. Subvencijo tržne najemnine je skupno uveljavljeno 11 upravičencev, daleč največje število upravičencev pa je zaprosilo za prejemanje nadomestila za stroške bivanja v drugi stanovanjski enoti, na podlagi člena, katerega predlagamo sedaj, da se nekoliko spremeni. Gre za ukrep, ki se je primarno, kjer se to nadomestilo primarno dodeli za eno leto z možnostjo podaljšanja še za eno leto, se pravi po sedaj veljavnem je eno leto z možnostjo enkratnega podaljšanja še za največ eno leto. Tako da so upravičenci, tisti, ki so prvi zaprosili za prejem tega nadomestila še vedno upravičeni do tega nadomestila. Sicer pa so bili upravičenci v najrazličnejših situacijah v različnih časovnih obdobjih prejeli, plačevali za to nadomestilo. Tako da podatki kažejo, da je tekom odpravljanja njihovih, njihovih težkih situacij zaradi teh poplav in neuporabnih stanovanj ali ogroženosti objektov, nihalo to število, tako da je s časom tudi naraščalo glede na stanje sanacija njihovih objektov. Glede na to, da pa sanacija še vedno poteka, ker gre za zelo dolgotrajne in zahtevne postopke, ocenjujemo, da je potrebno ljudem, ki se jim prvotno stanovanje še vedno sanira oziroma se jim gradi za čas bivanja na drugem naslovu, omogočiti kritje tega stroška bivanja, nadomestila za bivanje na drugem naslovu.

Na podlagi navedenega Vlada kot predlagatelj meni, da je primerno, da se veljavnost interventnega ukrepa, ki omogoča prejemanje nadomestila za stroške bivanja v drugi stanovanjski enoti ustrezno podaljša, in sicer predlaga na način, da je prvič možno podaljšanje več kot samo enkrat. Se pravi, da je možnost podaljšanja prejemanja tega nadomestila, večkratno podaljšanje. Ker zlasti na področju posameznih občin smo ugotavljali, da je bilo to nadomestilo dodeljeno tudi za manj kot eno leto, kot je bilo maksimalno možno. Kar pomeni, da skupaj tudi s podaljšanjem ni, ker je možno samo enkratno podaljšanje, ni omogočeno maksimalno dve letno prejemanje nadomestila. Se pravi, predlog spremembe zakona gre v smeri, da se omogoča, da so upravičenci do nadomestila tudi večkratno zaprosijo za podaljšanje, s tem, da bi bilo skupno trajanje nadomestila lahko tri leta, sedaj je dve leti. Hvala lepa.

Hvala. Želi besedo še kdo drug izmed prisotnih predstavnikov Vlade? Ne. Želi besedo, predstavnica Zakonodajno-pravne službe, gospa Helena Rus? Izvolite.

Hvala za besedo. Naša služba na predlog zakona nima pripomb. Hvala.

vala lepa. Želi besedo predstavnik Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, gospod Oton Bratuž.

Hvala za besedo, predsedujoči. Državni svet je v sklopu Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj na svoji redni 50. seji, 26. maja, to temo obravnaval in bi predstavil povzetek sklepa.

Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj podpira predlog zakona in ocenjuje, da predlagano podaljšanje pravice do nadomestila za stroške bivanja v drugi stanovanjski enoti iz dveh na skupno tri leta, predstavlja nujno in upravičeno prilagoditev obstoječega ukrepa. Ta sprememba neposredno odgovarja na dejansko potrebe prizadetih prebivalcev, ki se zaradi objektivnih okoliščin še vedno nahajajo v negotovem stanovanjskem položaju. Po mnenju komisije bo sprememba zakona prispevala k zagotavljanju kontinuitete in pravičnosti pri nudenju pomoči v najtežjih življenjskih situacijah. Prav tako se strinja s stališčem predlagatelja, da so predvidene finančne posledice ukrepa sorazmerne glede na učinke, ki jih bo ta sprememba imela za prizadete posameznike in njihove družine. Hvala lepa.

Najlepša hvala. Želi besedo še kdo od ostalih vabljenih? Ne. Prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih ter o vloženih amandmajih v okviru druge obravnave predloga zakona. Ker ima predlog zakona le 2 člena, odboru najprej predlagam, da se razprava o obeh členih predloga zakona združi v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora. Po opravljeni razpravi bi opravili glasovanje o vloženem amandmaju, nato pa še o obeh členih predloga zakona skupaj. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? Ne. Hvala.

V razpravo torej dajem oba člena predloga zakona in vložen amandma Poslanske skupine SDS k 1. členu. Želi kdo besedo? Izvolite.

Ja, predsednik, hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem tudi v mojem imenu.

Zdaj, če pogledamo malo kronološko, mi smo nekaj podobnega, sicer naš zakon, 9. 4. 2025 obravnavali na prejšnji redni seji, to se pravi 25. redni seji, ker smo pač z našim predlogom hoteli podaljšati rok upravičenosti najemnikov do profitnih oziroma neprofitnih subvencij za stanovanja. Zdaj, takrat smo, takrat smo predlagali dve rešitvi, in sicer rešitev, po kateri bodo ljudje, ki so upravičeni do izjemne dodelitve neprofitnih stanovanj v najem zaradi poplav in zemeljskih plazov, v najem dobili državno neprofitno stanovanje brezplačno in najdlje za 36 mesecev od sklenitve najemne pogodbe, ter drugo zadevo, še rešitev, po kateri se podaljša čas trajanja upravičenosti do subvencij k plačilu tržne najemnine po poplavah in plazovih, in sicer za čas trajanja najemne pogodbe največ za 36 mesecev. Zdaj, tudi takrat Zakonodajno-pravna služba ni imela pripomb. Ta zakon je podpirala tudi Mestna občina Ljubljana, matični odbor Državnega sveta je takrat tudi soglasno podprl ta naš predlog. Tudi ko je bila razprava na tem odboru, je državni sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost gospod Klemen Ploštajner podprl oziroma nekako se je strinjal s to problematiko, je zaznal to problematiko. In na podlagi tega pač naš zakon ni bil sprejet takrat in danes obravnavamo ta vladni zakon. Zdaj, razlika, razlika med temi zakoni oziroma med temi vsebino tega zakona je, da mi smo takrat predlagali, da bi pač ti, kateri so jim pač imeli uničena stanovanja oziroma domove, hiše po poplavah in zemeljskih plazovih, bili upravičeni do subvencionirane najemnine, a ne, vi ste pa zdaj to nekako zapakirali v stroške bivanja. Zdaj, stroški bivanja so pač nekako sestavljeni tudi iz stanarin in iz samih stroškov bivanja. Problem na podeželju je oziroma na teh podeželskih občinah, ker pač nimajo na voljo teh neprofitnih stanovanj in ti poplavljenci oziroma tisti, ki so pač bili prizadeti, bivajo v profitnih stanovanjih, tam so najemnine drugačne. Pri nas pač jaz poznam ljudi, sem bil v kontaktu z njimi, da nekateri plačujejo tudi od 400 do 500 evrov najemnine. Pa če tu dodamo še ostale stroške, kar predvideva ta zakon, sami stroški najemnin že presegajo ta predlog, katerega je dala pač Vlada v tem predlogu zakona. Zato smo tudi mi predlagali amandma, po katerem pač zvišujemo ta cenzus, katere bi bili upravičeni ti upravičenci. In sicer, predlagamo za eno- oziroma dvočlansko gospodinjstvo, da tu jim pripada 300 evrov, za tri- do štiričlansko družino 400 evrov, za pet- in veččlansko gospodinjstvo pa 500 evrov. Jaz mislim, da ti stroški bi v glavnem pokrili sploh na teh, kot sem rekel, že na podeželju v glavnem najemnino, a ne. Zdaj, mislim, da je bil ta naš predlog nekako bolj pravičen, da bi pač ti oškodovanci bili upravičeni takrat do najemnine, bi bilo tudi bolj transparentno, vendar žal je ta naš predlog bil soglasno s strani koalicije zavrnjen. In nekako, no, pa zdaj vlagate svojega.

Sem pa, sem pa nekako razočaran tudi nad tem dolgim postopkom. Recimo, če gremo pogledati, recimo ta zakon je veljal nekje prejšnji zakon, ko je bil sprejet, o interventnih ukrepih za odpravo posledic in poplav zemeljskih plazov, je veljal eno leto in je bil veljaven do konca leta 2024. Potem smo mi konec januarja vložili naš zakon, prišel v proceduro, smo ga obravnavali, kot sem rekel, šele v aprilu. Takrat je bil zavrnjen. Danes je 4. junij, ga obravnavamo, konec meseca bo sprejet verjetno tudi na redni seji Državnega zbora. To se pravi, pol leta, pol leta po tem, ko je pač nekako nehala veljati ta odločba, zdaj prihaja pač ta del, po katerem bodo ljudje spet upravičeni do teh subvencij oziroma najemnin oziroma teh dodatkov. Se mi zdi ta čas predolgi, tako da se mi malo smešno zdi za tako banalno stvar, da zadeve trajajo tako dolgo. Mislim, da se tu vidi tudi nekako odziv Vlade na vse te probleme že pri tej, že pri tem, kaj šele pa drugje, če pogledamo na te protipoplavne ukrepe oziroma vse te aktivnosti, katere se peljejo na teh, na teh delih. Tako da jaz upam, da bo, da bo teh 36 mesecev dovolj dolga doba, da bo pač v letu 2026, konec leta 2026, da bodo vsi vseljeni v svoje domove. Čeprav, kolikor poznam stvari s terena, v tem trenutku še niso vsi pridobili gradbena dovoljenja, da bi lahko začeli graditi svoje domove. Zdaj, če se vrnemo še malo nazaj takrat takoj po poplavah, ko smo sprejemali te zakone, smo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke predlagali kar nekaj amandmajev, med drugim tudi to, da bi pač ti ljudje, kateri so pač imeli uničene domove oziroma stanovanja, da bi se pač nekako ti problemi njihovih nadomestitvenih gradenj reševali po hitrejšem postopku. Žal to ni bilo sprejeto. Zdaj je pač in tisti, kateri še lahko živijo v svojih domovih in tisti, kateri ne morejo živeti, ko jih je pač uničila voda oziroma plaz, za njih velja isti postopek umeščanja objektov v prostor. Zato je pač iz tega naslova ta problem in zato me nekako skrbi, da bo tudi konec leta 2026, se bomo morali še sestati mogoče na kakšnem takšnem odboru pod to točko, da bo 36 mesecev prekratka doba in da bo potrebno mogoče še za kakšnih 12 mesecev podaljšati.

Tako da, mislim, mi smo predlagali amandma, ta amandma, da bi pač ta cenzus dvignili. Pa tudi, če je tu samo 11 teh upravičencev ali pa, ali pa 23, kot ste rekli, da jih je trenutno, mislim, da je treba pač, če je eden, je treba narediti izjemo in ljudem pomagati v teh kritičnih časih. Vemo, da so izgubili domove, izgubili so spomine, izgubili so vse in to je pač najmanj, kar lahko vsi skupaj naredimo, da jim v teh težkih trenutkih pomagamo. Tako, da seveda bomo v poslanski skupini ta amandma podprli. In če bo ta amandma podprt, bomo seveda tudi glasovali za ta zakon. V nasprotnem primeru pač ocenjujemo, da je bilo storjeno premalo, vendar zakonu ne bomo nasprotovali.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Še kakšen interes za razpravo, za kakšna pojasnila? V kolikor ne, smo zaključili razpravo o členih in vloženem amandmaju in prehajamo na glasovanje.

Torej najprej bomo glasovali o vloženem amandmaju Poslanske skupine SDS k 1. členu.

Glasujemo. / oglašanje iz dvorane/ Prekinjam glasovanje. Se opravičujem. Preverite še enkrat delovanje glasovalnih naprav. Zdaj pa bo, zdaj pa bo.

Torej, še enkrat pričenjam glasovanje o amandmaju Poslanske skupine SDS.

Glasujemo. Ugotavljam, da je navzočih 13 poslank in poslancev, za jih je glasovalo 5, proti pa 8.

(Za je glasovalo 5.) (Proti 8.)

Amandma ni sprejet.

Zaključili smo glasovanje o amandmaju. V skladu s prej sprejeto odločitvijo prehajamo še na glasovanje o obeh členih predloga zakona skupaj.

Glasujemo. 9 glasov za in nič proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da sta člena predloga zakona sprejeta.

S tem zaključujem drugo obravnavo Predloga zakona o spremembah Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 na matičnem delovnem telesu. Odbor bo pripravil poročilo, v katerem bo predlagal Državnemu zboru naj sprejme zakon v predloženem besedilu. Prosim, da v skladu z drugim odstavkom 42. člena določimo poročevalca, ki bo predstavil poročilo na seji Državnega zbora. Predlagam, da sem to jaz. Hvala. S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2.TOČKODNEVNEGAREDA,TOJEPREDLOGZAKONA.OSPREMEMBAHINDOPOLNITVAHZAKONAOOSKRBIZELEKTRIČNOENERGIJO, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo po skrajšanem postopku posredovala Vlada. Kolegij predsednice Državnega zbora je na 124. seji 11. aprila sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. V obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: predlog zakona z dne 28. marca 2025, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 21. maja 2025, mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 27. maja 2025 ter pojasnila Ministrstva za okolje, podnebje in energijo na mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 29. 5. 2025. V poslovniškem roku so bili vloženi amandmaji poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica k več členom predloga zakona. Vsa navedena gradiva so objavljena na spletni strani Državnega zbora. Na sejo so bili k obravnavi te točke vabljeni: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Državni svet, Agencija za energijo, Energetska zbornica Slovenije, Eles d.o.o., Gospodarsko interesno združenje distribucija električne energije ter Zakonodajno-pravna služba.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo na podlagi 126. člena Poslovnika Državnega zbora opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Najprej dajem besedo predstavnici Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, državni sekretarki magistri Tini Sršen, da nam v imenu predlagatelja poda uvodno obrazložitev k predlogu zakona, izvolite.

Najlepša hvala, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. Pred vami je prva Novela zakona o oskrbi z električno energijo, ki je bil sprejet leta 2021. S predlogom zakona se v glavnem prenašajo določbe novelirane direktive iz leta 2019 o skupnih pravilih notranjega trga električne energije. Predvsem bi izpostavila pravico do souporabe energije, tako imenovani energy sharing, kar pomeni, da bomo, da bomo lahko odjemalci z napravo za samooskrbo, torej na primer sončno elektrarno in proizvedeno električno energijo, ki je ne porabijo sami, delili z drugimi odjemalci, ki nimajo lastne elektrarne, in tako zmanjšali morebitne viške na letnem nivoju.

Prav tako bi želela izpostaviti, da se uvaja pravica odjemalcem, da dobijo pogodbo s fiksno ceno za vsaj eno leto. Dobaviteljem nalagamo obveznost, da uporabljajo strategijo varovanja pred tveganji, in uvajamo tudi nekatere dodatne zaščite za odjemalce, kot na primer pred odpovedjo pogodbe o dobavi ter s tem pred odklopom.

Predlog zakona ureja tudi način izvajanja spremenjene uredbe iz leta 2019 o notranjem trgu električne energije. Zato se predpisuje pravna podlaga za naročilo sistemskemu operaterju, da pripravi predlog za naročilo produktov za izravnavo konic. Ureja se pristojnost sistemskega operaterja za predpisovanje pravil glede potrjevanja podatkov na namenskih merilnih napravah, ki se uporabljajo pri storitvah prilagajanje odjema ali prožnosti. Možnost programov za podporo zagotavljanju prožnosti brez fosilnih goriv v primeru težav z zagotavljanjem prožne proizvodnje zaradi opuščanja fosilnih virov, ter kazni za pristojne operaterje v primeru kršitve EU uredbe.

Poleg tega zakon vsebuje tudi nekaj sprememb, ki niso posledica EU predpisov, temveč se je potreba po teh spremembah pokazala v praksi. To je na primer nadgradnja instrumenta zasilne oskrbe v primeru propada dobavitelja. Posebej bi si želela omeniti še predpisovanje oprostitve plačevanja omrežnin za nove črpalne hidroelektrarne. Ki bodo v prihodnje eden ključnih elementov za zagotavljanje zanesljive oskrbe z električno energijo, pri čemer je ta rešitev, ki jo predlagamo primerljiva rešitvam, ki so v veljavi tudi v nekaterih drugih evropskih državah, torej ni unikum v EU, ter načelih usmeritev, ki jih mora agencija za energijo upoštevati pri določitvi metodologije obračunavanja omrežnine. Sistem mora biti preprost, pravičen, sorazmeren, postopen, hkrati mora spodbujati samooskrbo ter vlaganja v inovativne in čiste tehnologije. Predlagana novela s tem ne posega v neodvisnost Agencije za energijo, temveč vzpostavlja jasen okvir, ki zagotavlja usklajenost energetskih politik in dolgoročno stabilnost sistema.

Zakonodajno-pravni službi Državnega zbora se želimo zahvaliti za pripombe, ki so bile večinoma nomotehnične in naj bi bile z amandmaji praktično v celoti upoštevane. Glede pripomb, ki jih pa ni bilo mogoče upoštevati ali so zgolj terjale dodatna pojasnila, smo podali odgovore in dodatne utemeljitve, dne 28. maja 2025, ki so tudi objavljene na spletni strani Državnega zbora.

Nenazadnje bi želela zgolj dodati, da se predlaga sprejem po skrajšanem zakonodajnem postopku, saj gre za vsebinsko manj zahtevne spremembe, čeprav se zdi novela relativno obsežna. Evropska komisija je namreč že začela uradni postopek ugotavljanja kršitve EU zakonodaje zaradi neprenosa sprememb direktive, saj je bilo večino določb potrebno prenesti do januarja letos. Na ministrstvu menimo, da je zakon pripravljen strokovno, sprejem pa je nujen tudi zaradi to, kar sem že omenila, torej zaradi omenjenega roka za prenos direktive, zato odboru predlagamo, da zakon podpre. Najlepša hvala.