Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam!

Začenjam 16. sejo Odbora za izobraževanje, znanost in mladino.

Obveščam vas, da kot nadomestni član je z nami danes kolega Jani Prednik, ki nadomešča poslanca Damijana Brezjaka Zrima ter magister Janez Žakelj, ki nadomešča kolegico Ivo Dimic.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red:

1. točka: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o maturi, druga obravnava.

2. točka: Predlog zakona o visokem šolstvu, druga obravnava.

In 3. točka: Razno.

S strani poslanskih skupin Svoboda, Socialni demokrati in Levica je bil, je bil 3. 6. 2025 podan predlog za umik 2. točke z dnevnega reda seje, zato prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogu za umik.

Na podlagi smiselne uporabe desetega odstavka 64. člena Poslovnika Državnega zbora razprava o predlogu za umik točke z dnevnega reda ni mogoča. Lahko pa o tem predlogu sporočijo stališča predstavniki predlagatelja predloga za umik, predstavnik predlagatelja predloga zakona in predstavniki poslanskih skupin.

Zdaj pa v imenu koalicije bom kar sama podala kratko obrazložitev za umik točke.

Predlog zakona o visokem šolstvu vemo, da predstavlja ključen steber za delovanje visokega šolstva. Zaradi obsega sprememb, ki so s tem zakonom predvidene, pa bi lahko celo rekli, da gre za reformo visokošolskega sistema. Kar je osnovni cilj zakonodajalca. Priprava zakona, ki je ustaven, zakonit, notranje skladen, pripravljen v skladu z nomotehničnimi pravili, razumljiv in učinkovit, tudi z vidika pravne varnosti in pravne jasnosti je nujno sprejeti nov zakon, ki bo celovito in prečiščeno uredil področje visokega šolstva. Rada bi poudarila, da ne umikamo zakonov, ampak umikamo samo obravnavo zakona, torej samo obravnavo zakona predstavljamo na naslednjo sejo, ki bo predvidoma konec junija. Ker gre za pomemben zakon, je prav, da si za morebitne izboljšave vzamemo še nekaj časa in ga po potrebi nadgradimo.

Želi izmed predstavnikov Ministrstva za visoko šolstvo? Nimamo tukaj. Želijo predstaviti svoja mnenja? Predstavniki poslanskih skupin? Ja, kolegica Alenka Helbl, izvoli.

Hvala za besedo. Torej, z umikom današnje točke in predlogom bi pričakovala najmanj, da bodo tukaj sedeli tudi predstavniki ministrstva, z ministrom na čelu. Podali neko razlago. Zdaj, če zakon mislite, da zakon še ni tako daleč, ne vem v čem je pravzaprav konkretno težava. To se mnogi sprašujejo. Včeraj je bilo kar nekaj klicev tudi iz univerz čemu umik? Zdaj je bil sicer neki razlog naveden, mi bomo sicer glasovali za, ker tudi mi sami ne podpiramo v celoti tega zakona in upamo, da bo torej potem pripravljen v celoti usklajen zakon o tako pomembnem delu vzgojno-izobraževalnega dela sistema, in da bo usklajen torej z vsemi deležniki, uporabniki, izvajalci in tako naprej in da bo v skladu torej tudi s celotno vertikalo izobraževanja. Mi imamo zdaj potem seveda zelo pomembno točko, ki je tudi se naveže na, v bistvu na Zakon o visokem šolstvu, to je zakon o maturi, tako da tukaj je treba gledati celostno.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi tebi. Želi še kdo besedo od poslanskih skupin? Ne. Torej zaključujem predstavitev stališč o predlogu za umik in prehajamo na odločanje. Imamo kartice vsi noter? Ja. Odločamo o predlogu za umik druge točke z dnevnega reda današnje seje.

Glasujemo. Navzočih nas je 12, za nas je glasovalo 12 in nihče proti.

(Za je glasovalo 12.) (Proti nihče.)

Torej ugotavljam, da je predlog za umik sprejet.

Zdaj pa še dodam to, predlagam, da se Predlog Zakona o visokem šolstvu, EPA 2047-IX skozi devet uvrsti v terminski program seje Državnega zbora za mesec julij. Seja Odbora za izobraževanje, znanost in mladino s to točko dnevnega reda bo predvidoma konec meseca junija in vsi vabljeni boste o tem ponovno obveščeni.

V skladu s sprejeto odločitvijo na seji odbora bomo danes obravnavali samo s sklicem predvideno 1. in 3. točko dnevnega reda.

Prehajam na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O MATURI, KI GA JE DRŽAVNEMU ZBORU V OBRAVNAVO IN SPREJETJE PO REDNEM POSTOPKU PREDLOŽILA VLADA.

Predlog zakona je bil 3. aprila letos objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. V zvezi s to točko ste prejeli naslednje gradivo, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora in sicer predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti, poročilo Komisije za narodni skupnosti in mnenje Komisije Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino.

Rok za vlaganje amandmajev je bil do četrtka 29. maja letos, v poslovniškem roku pa so amandmaje k 1., 2., 3., 4., 5., 11., 12. in 13. členu vložile poslanske skupine Svoboda, SD in Levica. Poslanska skupina Levica je v poslovniškem roku vložila še amandma k 1. členu predloga zakona.

K tej točki so bili vabljeni vsi, ki so razvidni iz sklica, tole ne bom prebrala zdaj. Dodatno so bili na sejo vabljeni še Državna komisija za splošno maturo in Državna komisija za poklicno maturo.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika. Po opravljeni razpravi bomo opravili glasovanje o amandmajih ter nato glasovali o vseh členih predloga zakona skupaj. Se s tem strinjate? Ugotavljam, da ja.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, ministru doktorju Vinku Logaju, izvolite.

Hvala lepa, spoštovana predsednica, spoštovane poslanke in poslanci, ostali gostje.

Torej s samim predlogom sprememb zakona o maturi želimo dosegati cilje, ki pripomorejo h kakovosti sistema srednješolskega izobraževanja v Republiki Sloveniji, hkrati pa tudi zagotavljanju pravične in učinkovite regulacije tistih delov, ki se nanašajo na srednješolski sistem na splošno. Zato je eden od bistvenih predlogov tudi sprememba opravljanja poklicne mature oziroma da imajo dijaki, ki se vpisujejo na univerzitetne in enovite magistrske študije, možno dosegati dovolj visoko raven znanja, ki jim omogoča nadaljnje izobraževanje. In zato torej predlagamo tudi opravljanje, možnost opravljanja poklicne mature iz petih predmetov, pri čemer bi bili trije splošno izobraževalni predmeti na ravni splošne mature.

Tisto, kar se mi zdi posebej pomembno poudariti pri tem, je, da zakon predvideva, da lahko dijak, ki ne opravi enega izmed splošno izobraževalnih predmetov na nivoju splošne mature, še vedno opravi poklicno maturo, se mu šteje, da je opravil štiri predmetno poklicno maturo. Hkrati s predlogom zakona predlagamo tudi ukinitev zimskega roka poklicne mature. Tu vemo, da je bilo kandidatov manj kot dva procenta, da je to predlog tudi državne komisije za poklicno maturo in pa organov, ki delujejo na področju priprave in izvedbe poklicne mature in kar podpiramo tudi na Ministrstvu za izobraževanje. Morda v tem delu toliko, ker sta to dve najbolj ključni spremembi, ostalo pa potem v nadaljevanju. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam. Zdaj pa dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Sladjani Ješić. Izvolite.

Hvala za besedo, lepo pozdravljeni. Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika zakonsko in poslovniško določenih nalog in pripravila pisno mnenje. Ugotovim lahko, da so bili vloženi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin, ki nomotehnične pripombe iz mnenja v veliki večini ustrezno upoštevajo. V mnenju pa je bilo podanih tudi nekaj pripomb ustavno pravne narave, ki so povezane predvsem z uvedbo nove oblike poklicne mature iz petih predmetov, pri kateri se prepletajo pravila, ki se nanašajo na splošno maturo, in pravila, ki veljajo za poklicno maturo iz štirih predmetov. In sicer zakonska ureditev kandidatom, ki opravljajo poklicno maturo iz petih predmetov, ne omogoča zanesljive ugotovitve njihovega pravnega položaja zaradi odsotnosti specialne postopkovne ureditve, ki bi jim omogočala izrecno varstvo njihovih pravic, kar je sporno z vidika 2. člena, drugega odstavka 14. člena in 22. člena Ustave. Kljub vloženim amandmajem ta pripomba ostaja. Z vidika načela enakosti pred zakonom pa bi bilo treba dodatno utemeljiti predvsem rešitve iz 9. člena predloga zakona, kakor tudi razjasniti, kdaj dijaki oziroma kandidati izberejo obliko poklicne mature, saj iz uvodnega dela zakonodajnega gradiva izhaja, da nekateri to storijo ob vpisu v prvi letnik pri poklicno tehniškem izobraževanju, nekateri pa ob vpisu v tretji letnik srednje strokovno, se pravi pri srednjem strokovnem izobraževanju. Razumni razlogi za razlikovanje pa v gradivu niso navedeni. Kljub izboljšavam kazenskih določb z vloženimi amandmaji bodo te v bodoče potrebne še dodatnih sprememb ob ustrezni prilagoditvi relevantnih materialnih določb, da se zagotovi dosledno upoštevanje načela zakonitosti v kazenskem pravu iz 28. člena ustave. Hvala.

Hvala lepa tudi vam. Zdaj pa dajem besedo predstavniku Državnega sveta, državnemu svetniku, gospodu Branimirju Štruklju, izvolite.

Hvala lepa, predsednica za besedo. Spoštovane gospe in gospodje, spoštovani minister. Tokrat bom zelo kratek, ker je komisija podprla zakon, pri tem pa prisluhnila številnim deležnikom, ki so pa danes večinoma tukaj, zato nima pravega smisla, da jaz povzemam to razpravo, ker pričakujem, da jo bodo danes ponovili. Želel bi opozoriti, da je v tej razpravi naših gostov so bile razlike seveda tudi diametralne, medtem ko se Dijaška organizacija in Center za poklicno izobraževanje nista strinjala oziroma sta nasprotovala, opozarjala na pomanjkljivosti tega predloga. So državna komisija za splošno maturo, državni izpitni center, pa tudi zavod za šolstvo seveda so spremembe novele zakona podprli.

Kar se tiče razprave državnih svetnic in svetnikov naj zgolj povzamem ključni stavek, ki je na koncu tudi določil izid glasovanja. Namreč, komisija je na podlagi razprave ocenila, da predlagane rešitve vendarle pomenijo pomemben napredek pri izenačevanju zahtevne ravni znanja dijakov ob vpisu na enovite magistrske študijske programe na univerzitetni ravni in zato tudi spremembe zakona podprli. Kar želim zgolj dodati je iz razprave, ki se mi pa zdi tudi glede na to kakšne naloge sicer opravljam, zelo pomembno, da se je pokazalo, da je razlika med dijaki in pri vpisu v splošne programe oziroma poklicne in strokovne v veliki meri temelji na socialni diferenciaciji, ki jo je, ki jo potrjuje mislim, da v nekaterih analizah že pred leti tudi izpitni center.

In da je to neko vprašanje, če je tu, bom rekel, se dela neka, pogojno rečeno, segregacija, je treba tudi s tega vidika v prihodnjih letih globlje razmisliti kaj so tisti razlogi, ki pripeljejo do tega, da se otroci iz socialno šibkejših družin oziroma dijaki, odraščajoči ljudje vpisujejo v te programe poklicnega izobraževanja in strokovnega, ne pa toliko v splošne, splošne programe kjer v glavnem dominira srednji razred. Tako, da je to ena od razprav, ki jo je komisija na nek način poskuša identificirati kot pomembno in resno razpravo, ki jo moramo v naši državi opraviti v prihodnjem času. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam. Zdaj še preden nadaljujemo, moram vas obvestiti, da ste prejeli predlog za amandma odbora k 9. členu in ga imate verjetno razdeljenega.

In še poslanka Lucija Tacer nadomešča kolegico Jožico Drganc. K predstavitvi mnenj in stališč vabim še druge vabljene na sejo. Mogoče bi dala besedo direktorici Zavoda za šolstvo, izvolite, gospa Jasna Rojc.

Hvala lepa. Jaz sicer mislim, da je Zavod za šolstvo tisti, ki je tukaj najmanj vpleten. Tako kot sem povedala že na komisiji Državnega sveta, menim da tukaj moramo vseeno vedeti, da govorimo o različnih srednješolskih programih, in čeprav je zavod za šolstvo. Tisti, ki pripravlja vsebino splošno izobraževalnega dela, torej kurikularnih dokumentov, kot so katalogi znanj v poklicnem in strokovnem izobraževanju in pa učni načrti v gimnazijskih programih. Tukaj naj povem, da so v bistvu ti dokumenti drugače zasnovani, tudi pri slovenščini, matematiki in tujem jeziku, in da so standardi, tako kot sem že vedno poudarila, ne govorim o višjih ali pa nižjih standardih, ampak vsebinsko popolnoma drugačni. Tako da, primerjava vsebine predmetov splošno izobraževalnih predmetov v strokovnem izobraževanju z gimnazijskimi programi pokaže, da tukaj pač obstajajo neke tehtne razlike. Tako da, to bi bil glavni poudarek s strani Zavoda za šolstvo. Hvala.