Eno lepo dobro jutro želim vsem članicam in članom odbora, vsem vabljenim in ostalim prisotnim.

Začenjam 30. sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Danes so zadržani in se seje ne morejo udeležiti kolegica Nataša Sukič in Damijan Bezjak Zrim. Imamo pa še pooblastila... Odsotna je tudi Anja Bah Žibert in Anton Šturbej.

K dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik zadeve in je določen dnevni red, kot je bil opredeljen s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO POROČILA O DELU DRŽAVNE REVIZIJSKE KOMISIJE ZA LETO 2024, ki je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Kot gradivo smo dobili še mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev z dne 26. 5. 2025. K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, Ministrstvo za javno upravo in Državni svet. Poročilo o delu Državne revizijske komisije za leto 2024 je bilo 26. 3. 2025 posredovano Državnemu zboru na podlagi 68. in 69. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja. Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo pa ga bo obravnaval na podlagi četrtega odstavka 41. člena Poslovnika Državnega zbora.

Pričenjamo z obravnavo poročila.

Najprej dajem besedo predsedniku Državne revizijske komisije, gospodu Samu Červeku, izvolite.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, vsi ostali. Lep pozdrav! Jaz bom samo na kratko preletel nekako glavne številke in trende lanskega leta, kot je to sicer obširno navedeno v našem letnem poročilu.

Državna revizijska komisija, kot veste, je samostojen neodvisen organ pravnega varstva. V leto 2024 pravzaprav z vidika pravnega varstva ni bilo nič posebnega. Dokaj mirno je minilo. Ni bilo nekih tudi takih sprememb zakonodaje, karkoli, kar bi povzročalo kakršne koli, bi rekel, pretrese, morebiti kakšne precedenčne odločitve zaradi tega, ali karkoli takšnega.

Tudi kar se tiče trenda števila zahtevkov je nekako ustaljeno. Namreč, prejeli smo leto 2024 149 zahtevkov za revizijo, rešili 152, kar pomeni še od lanskega leta, ki so bili preneseni iz leta 2023. Pomembno je mogoče naglasiti tole, da Državna revizijska komisija je tudi tukaj tudi v lanskem letu nekoliko, saj ne, da bi se zdaj ekstra za to trudili, ampak izgleda, da smo nekako z organizacijo uspeli, znižali število, povprečno število dni za rešitev zadev. Namreč, statistično je bilo za rešitev potrebno 12,65 delovnega dneva od prejema celotne dokumentacije, lani nekaj čez 13. Tako da tu nekje smo približno glede na število zaposlenih, glede na pripad, mislimo, da je nekako to tisto najnižje možno število dni. Pod to skorajda ni mogoče iti, v kolikor ne bi trpela kvaliteta dela. Namreč, kompleksnost se, ko govorimo zmeraj bolj zaostruje, povečuje. Zahtevki so kompleksni, obširni, dokumentacija je obširna. In ni mogoče samo govoriti o tem, da zadevo spoznaš, preštudiraš in nato sprejmeš odločitev. Zadevo je potrebno tudi spisati in uskladiti znotraj članov senata, kar seveda potrebuje svoj čas. Ampak nekako tudi strokovna javnost nam pač priznava, da je to to in da dejansko se je to v bistvu spustilo na eno zelo učinkovito raven, kar vsi priznavajo, tudi resorno ministrstvo, da je v Sloveniji tovrstno pravno varstvo učinkovito, pravzaprav bi rekli kar izredno učinkovito in da zaradi tega ni prav nobenih zastojev v kakšnih investicijah, izgubi evropskih sredstev ali karkoli takšnega.

Nadalje, ugotoviti je bilo, da je tudi delež, torej šlo je za 26 zahtevkov, 17 odstoten delež sporov, kjer so bili, kjer so bila, če rečem, udeležena evropska sredstva. To nekako zmeraj malo niha, gor, dol, še zmeraj nekako malo teh zahtevkov. Ampak je ta podatek za lani primerljiv s podatki v letu v letih 2020-2022, 2022 in nekoliko več kot 2023. Ampak ta nihanja so zelo, zelo minimalna, tako da bistveno nekih pozornosti posebej mislim, da temu ni potrebno dajati. Mogoče pa bi naglasil, kot smo tudi v letnem poročilu in v mojem pismu predsednika, kot se imenuje v uvodu letnega poročila, da tudi, tudi v letu 2024, žal, nismo prejeli nobenega zahtevka za pravno varstvo s strani varuhov javnega interesa, torej KPK, Računskega sodišča in AVK. Mogoče bi tukaj apelirali na nekoliko večjo aktivnost teh organov v tem segmentu. Vem, da to ni njihov core business, če tako rečem, ampak je pa to ena izmed njihovih zakonskih dolžnosti, da posredujejo v javnem interesu. Tudi mogoče v primerih, ko imamo samo enega ponudnika. Kdaj? Ker sam zoper sebe ne bo vložil revizijskega zahtevka, če kaj ni v redu, zato pa obstajajo ti organi, ki pa pravijo, da se pač borijo s finančnimi in kadrovskimi primanjkljaji.

Državna revizijska komisija sicer je majhen organ, 28, prej 29, planiramo tam do enih 31, kar je tudi proračunskih sredstev, se v bistvu znašla na nekem področju, kjer nam ves čas nekako primanjkuje strokovno specializiranih kadrov, ki so potrebni za takšno delo, ker jih na trgu enostavno ni dovolj. Mi dejansko potrebujemo visoko specializirane kadre, kajti drugače pa pri nas nimaš kaj početi, če nisi res, res zelo specializiran. Se pravi, naši kadri zaradi narave dela morajo vedeti več kot kadri pri naročnikih ali pa vlagateljih revizijskih zahtevkov, ampak kljub temu nekako obvladujemo zadevo. Moram ponoviti, da je tudi fluktuacija kadrov pravzaprav minimalna, pravzaprav ničelna, kar je tudi odraz tega, da smo v kar nekaj letih z nekim trudom uspeli doseči, bi rekel eno primerno, ugodno delovno okolje za ljudi z visoko stopnjo specializacije. Se pravi, ne samo, bi rekel plača, ampak tudi delovno okolje v smislu primernih prostorov, opreme, medsebojnih odnosov, kar je izredno pomembno. To vsak, ki je kdaj vodil kaj, ki je menedžiral, kaj ve, da je to izredno, izredno pomembno, da ne bi govorili, da samo teoretično, da so kadri kapital. Dejansko kadri so kapital. In tega se tudi mi zavedamo, ker vemo, da izguba vsakega tega strokovnega kadra lahko pomeni težavo na trgu. Tudi če vzgajaš lasten kader, ti ta vzgoja vzame polovico delovnega časa nekoga, ki je visoko specializiran in ta primanjkljaj.

Torej, kot smo rekli, nekoliko se je znižal še tale čas reševanja zadev.

Glede teh upravnih sporov, vemo, da zdaj nekaj let je že mogoče vlagati tožbo, ugotovitveno tožbo zoper nekatere odločitve Državne revizijske komisije. Trend se nadaljuje v tem smislu, da je teh tožb zelo malo. Na splošno je sporov glede na število oddanih naročil zelo malo. Govorimo o 2, 3 odstotkih na nivoju celotne, tako da to ni nekaj alarmantno. Upravni spor je na primer v štirih letih, odkar je možno, je bilo vloženih 19 upravnih sporov, 19 tožb, kar je izredno malo. Na leto prejmemo tako od štiri maksimalno do šest sodb, kjer je pa odstotek, moram reči, za vlagatelje precej, precej slab, saj je v bistvu izplen državne revizijske komisije, če tako rečem, zelo dober. Večina tožb je namreč zavrnjenih kot, kot neutemeljenih. Sicer pa Državno revizijsko komisijo procesno, vsaj v sporih, zastopa državno odvetništvo. Mi pa dajemo celoten, tudi strokovni suport. In tu pač moram pohvaliti, da je sodelovanje z državnim odvetništvom zelo korektno in zelo v redu. Tudi oni so zadovoljni in to zmeraj poudarja z našo dosegljivostjo in supportom. Ker pač naš organ je dejansko ažuren se zmeraj ve, kdo je odgovorna oseba in kdo je kontaktna oseba in vsakdo izmed njihovih odvetnikov lahko kadarkoli dobi odgovorno osebo, ki jo suportira tudi v vsebinskem smislu. Tako da okoli tega ni nekih večjih težav. Glede prekrškov, leta 2024 smo uvedli 62 novih prekrškovnih zadev, nekoliko manj kot leta 2023, vendar več kot leta 2022. Skupaj se je obravnavalo 210 prekrškovnih zadev, rešilo se jih je 69, 80 zaključnih dejanj, 24 obdolžilnih predlogov na sodišče, šest odločb o prekrških, 46 zadev se z uradnim zaznamkom izreklo štiri opozorila. Najpogosteje pa so bili obravnavani prekrški, kot so podaja neresnične izjave oziroma ponarejene ali spremenjene listine kot prave, neizvedba postopka oddaje javnega naročila, drobljenje javnih naročil oziroma izogibanje uporabe strožjega postopka. Se pravi, pravzaprav bi rekel kar klasika. To so vsa leta običajno, se malo statistično menjavajo gor dol, ampak dejansko so ta dejanska stanja pravzaprav že skozi vsa leta prisotna. Tudi na tem področju, bi rekel, nič novega. Glede sodelovanja z Ministrstvom za javno upravo tako kot zmeraj ponavljam, je tudi zelo korektno odprto, ves čas sodelujemo na vseh mogočih področjih. EU nas korektno obvešča o vseh strokovnih takšnih dilemah, vprašanjih, namenih, spremembah zakonodaje, karkoli. Smo zmeraj vključeni z našimi predlogi, zelo korektno. Tu se sestanemo. Tako da okoli tega nimam prav nobenih pripomb. Mogoče bi samo še naglasili, mogoče malo na hitro finančni vidik vsega skupaj. Kot smo rekli, število zaposlenih 28, prej 29, proračun, skupen proračun, torej, to so materialni stroški poslovanja, investicije, plače, vse skupaj milijon 959. V letu 2024 smo imeli 2,24 odstotka nižjo porabo sicer, kot smo načrtovali. To je tudi, zaradi nekaterih odsotnosti, ki jih nismo nadomeščali. Zdaj so tudi ene upokojitve pridejo in tako naprej. Na področju materialnih stroškov smo nekako z optimizacijo dosegli sedem odstotno manjšo porabo, kot smo načrtovali. Se pravi, če rečem, nekako z nekoliko manj ljudmi, smo opravili enako delo in uspeli znižati stroške. Sicer to, ker smo majhen organ, ne gre za neke velike številke, ampak jaz mislim, da je pa to dober zgled, kako se pač ravna v državni upravi z denarjem. Tako da, to je nekako v kratkem na kratko vse. Najlepša hvala.

Hvala lepa. Zdaj pa dajem besedo predstavniku Ministrstva za javno upravo, najprej državnemu sekretarju, gospodu Juretu Trbiču, izvolite.

Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni in pozdravljeni.

Z Ministrstva za javno upravo. Zdaj, kot vemo, Državna revizijska komisija mora na podlagi Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja enkrat letno poročati Državnemu zboru, kar pač tudi počne. Mnenje Ministrstva za javno upravo na njihovo letno poročilo je, da gre za zopet dobro pripravljen dokument, ki obsega vse potrebne statistične in vsebinske podatke, ki jih tudi zakon zahteva za celovito seznanitev s stanjem na področju revizijskih postopkov v Republiki Sloveniji. Namen tega dokumenta je seveda, da se zainteresirana javnost lahko seznani s stanjem naročnikom, kot takim pa omogoča krovni vpogled v prakso državnega organa oziroma državne revizijske komisije. Vse sicer njihove odločitve so seveda tudi javno objavljene na njihovi spletni strani. Da še enkrat povzamem. Torej, Ministrstvo za javno upravo kot tako na letno poročilo Državne revizijske komisije nima pripomb. Izpostavili pa bi, da je stanje na področju pravnega varstva v Republiki Sloveniji dobro. Sodelovanje med organoma, torej Državno revizijsko komisijo in ministrstvom je tvorno in kakovostno, kar je tudi pomembno za uspešno in učinkovito delovanje sistema javnega naročanja v Sloveniji, kar nenazadnje v samem poročilu ugotavlja tudi Državna revizijska komisija. Toliko. Hvala.

Hvala lepa. Želi besedo še generalni direktor Direktorata za javno naročanje? Okej, potem pa dajem besedo predstavniku Državnega sveta, državnemu svetniku, gospodu Rajku Fajtu. Izvolite.

Spoštovana gospa predsednica, hvala za besedo. Spoštovane gospe in gospodje.

Torej, Komisija za državno ureditev se je na svoji 39. seji, 7. 5., seznanila s poročilom in pozitivno ocenila uspešno delo revizijske komisije ter kratke časovne roke, v katerih rešuje zahtevke za revizijo. Zelo pozitivno pa je bila ocenjena tudi sama predstavitev poročila na seji komisije. Komisija je izpostavila dobro organiziranost Državne revizijske komisije, saj v primerjavi z mnogimi drugimi državnimi inštitucijami ne izpostavlja težav s kadri, ki uspešno rešujejo tudi kompleksne revizijske zahtevke. Na komisiji je bilo zastavljeno vprašanje tudi o Uredbi o zelenem javnem naročanju. Če so v zvezi z uredbo na državni revizijski komisiji že obravnavali kakšne kršitve. Po mnenju člana komisije je uredba izjemno zapletena in v določenih točkah neživljenjska. In se zato postavlja vprašanje, ali v resnici služi namenu, zaradi katerega je bila sploh sprejeta? Prav tako je predstavnik Državne revizijske komisije pojasnil, da torej še niso prejeli zahtevka za revizijo, ki bi se nanašal na izpolnjevanje uredbe ali pa na njeno neupoštevanje. Na koncu je seveda komisija poročilo potrdila. Hvala.

Hvala lepa. Prehajamo na razpravo in besedo dajem članicam in članom odbora. Želi kdo razpravljati? Gospod Andrej Kosi, izvolite.

Hvala, predsednica, za besedo. Dobro jutro. Lep pozdrav vsem prisotnim. Seveda tudi zahvala za podajo tega poročila.

Torej zelo pohvalno je to, kar ste povedali, da ste ob zmanjšanju stroškov naredili podobno, enako delo ali pa celo več, kar je res, bi lahko rekel, ogledalo vsem ostalim inštitucijam, državnim inštitucijam, kako se dejansko dela zdaj. Samega poročila pač bi lahko rekel, da nekako zaznavamo to, kar se dejansko dogaja, torej pritožbe in tako naprej. Bi pa vseeno mogoče, kar pogrešam v tem poročilu je, da bi mogoče podali katere konkretne primere, kjer ste torej pritožbo obravnavali tako kot nekateri drugi to, da v svojih poročilih, ker potem lažje razbereš, na primerih, kakšne so bile odločitve. Bi pa vseeno se mogoče malo obregnil ob besedah državnega sekretarja, ko je rekel, da imamo učinkovit sistem javnega naročanja. Zdaj, jaz mislim, da še vedno imamo, se tudi v današnjem času soočamo s to rak rano javnega naročanja, ki je v Sloveniji že tudi v preteklosti, ne samo sedaj. Se ponavlja iz leta v leto. Predvsem ko se razpisi prilagajajo določenim ponudnikom. In tudi zdaj največ, kar se dogaja, teh nepravilnosti oziroma je predvsem na gradbenem sektorju. Še vedno imamo te kartelne dogovore, še vedno se gradbeniki nekako dogovarjajo, se povezujejo, zdaj boš dobil ti, potem ti in tako naprej in potem podajajo ponudbe glede dogovora. Seveda, Slovenija je majhna država, imamo tudi relativno majhno število velikih gradbenih podjetij, zato seveda se vedno v teh, pri javna naročila pojavljajo vedno enaki akterji, torej podjetja. Mogoče bi pa vseeno izpostavil, da pa bi bilo potrebno tudi na sistemu ponuditi mogoče javno naročilo tudi drugim tujim ponudnikom bolj konkurenčno okolje. Zdaj, spomnimo se predvsem drugega tira. Kar se je dogajalo predvsem na infrastrukturnem ministrstvu, sama ministrica slovi po tem, da je kraljica aneksov. Torej dobiš nekako dogovor, izvajalec da nizko ponudbo, potem pa z aneksi potem povečuje to ceno. Tudi vsa ta dogajanja, kar se sedaj dogaja glede teh železniških postaj, Jesenice in tako naprej. To je nonsens. Torej, ko javnost pride do problemov, kako velika cena je te investicije, potem pa znižaš investicijo na ta račun, da pa zmanjšaš zahteve za izvedbo in potem daš tistemu naročniku, ki je dejansko že akter že bil prej in tisti, ki je pač politično bližje. To je sicer bilo letošnje leto, je Državna revizijska komisija obravnavala pritožbo s tretjim pasom, izgradnjo tretjega pasu na štajerski avtocesti. Ugotovljena računska napaka, ampak še vedno dana ponudba tistemu, ki pa je bil v igri. Torej, gospod Južno in tako naprej, torej, še vedno tisti akterji, ki so bližje. Zdaj, lansko leto je bil tudi zelo pereč problem nakupa, mislim, da teh mulčarjev na Darsu, kjer je ponudnik podal najnižjo ponudbo, ampak ker je podal ceno s štirimi decimalki, ne z dvema, je izpadel iz ponudbe, iz naročila. Torej, mislim, da take zadeve bi morali mogoče vseeno odpraviti. Ali pa tudi, kar je bilo proti koncu lanskega leta in se je preneslo v začetek letošnjega leta, javni razpis za nakup helikopterja za nujno medicinsko, helikoptersko nujno medicinsko pomoč. To je dejansko tipičen primer, kako se naredi razpis za določenega ponudnika, tipičen primer. Torej, najprej govoriš, kako si se z vsemi ponudniki, tako kot je minister in vsi ostali akterji trdil, pogovarjali o tem na kakšen način torej dati razpis, potem pa daš razpis z zelo kratkim rokom, ki ugodi samo enemu ponudniku, torej drugega avtomatsko, potem z rokom brišeš. In potem, ko je v javnosti završalo, da ko je pa ta drugi ponudnik povedal, da se ni prijavil, zato ker tem rokom ne more ugoditi, so potem pa ta razpis razveljavili. Zdaj je novi razpis, ki pa je spet podan tistemu ponudniku, ki je pač najbolj v igri. In te nepravilnosti dejansko se ne bi smele dogajati. Zato sicer vem, da Državna revizijska komisija nima te pristojnosti, samo obravnava pritožbe. Ampak mislim, da vseeno na tem sistemu bi morali narediti nekoliko več, tudi z določeno zakonodajo in tako naprej. Da samo ne omenjam torej zdravstvenega sistema, kjer se razpisi točno prilagajajo.

Bi pa samo imel mogoče vprašanje, kakšna je torej pogled na to, da smo črtali torej določbe pri nabavi tega, nakup zdravil in tako naprej, kje smo torej črtali uvedbo sistema referenčnih cen? Kakšen je torej vaš pogled na to? Zato bi samo prosil. Tako da jaz vseeno bi pa vseeno tu izpostavil, da pa ta sistem javnega naročanja ni tako učinkovit, kot trdi državni sekretar, še zdaleč ni učinkovit. Še zdaleč se ubadamo s tem, da se razpisi prilagajajo točno določenemu ponudniku, da še vedno prihaja do kartelnih dogovorov, do dejansko preplačila posameznih projektov. Kajti prepričan sem, da bi se lahko marsikateri projekt, infrastrukturni projekt naredil mnogo ceneje, ali pa tudi pri nakupu zdravil, medicinske opreme in tako naprej, če bi bil sistem naročanja nekoliko drugačen. To je bilo v javnosti, veliko se je o tem govorilo, koliko stane, ne vem, neka aparatura v zdravstvu, nekje v tujini in tako naprej. Tudi drugi tir, Kitajci bi naredili drugi tir, ne vem, takrat so rekli, za 800 milijonov ali koliko. Mi gradimo za, ne vem, mislim, da dve milijardi, koliko je že cena. Tako da tu ne moremo govoriti, da je ta sistem učinkovit v zvezi s sistemom, pogledom gospodarstva in ekonomije. Tako kot deluje državna revizijska komisija, ki je dejansko z manjšim denarjem naredila enako delo, torej bi to moralo biti tudi pri javnem naročanju, torej za manjši denar dobiti enako ali pa mogoče še več.

Hvala. Naslednji dobi besedo gospod Branko Zlobko.

Hvala lepa za besedo, gospa predsednica. Tudi v mojem imenu vsem skupaj lep pozdrav. Jaz bom pač pokomentiral poročilo in pa te stvari, ki smo jih že slišali.

Zdaj poročilo o delu Državne revizijske komisije za 2024 ponuja pregled delovanja tega neodvisnega, samostojnega in specializiranega državnega organa, ki ima osrednjo vlogo pri zagotavljanju zakonitosti, transparentnosti in učinkovitosti javnega naročanja v Sloveniji. Samo poročilo je dobro pripravljeno in obsega vse statistične in vsebinske podatke za seznanitev zainteresiranih oziroma zainteresirane javnosti na področju revizijskih pritožb in postopkov v Republiki Sloveniji. Iz samega poročila, ki je zelo obsežno, je možno izluščiti nekatere ugotovitve in nekatere ključne, ki so bile že povedane, jih bom še enkrat poudaril oziroma tudi pokomentiral. Ena od teh je, da kljub temu, da se povečuje število javnih naročil, je manj revizij. Zdaj, iz teh podatkov, ki smo jih dobili, je možno ugotoviti, da je bilo prejeto 149 aspektov, zahtevkov za revizijo, le 2 do 3 procente postopkov se je zaključilo z revizijo. Kar kaže, da pravno varstvo ni ovira za izvedbo projektov ali črpanje evropskih sredstev. Kompleksnost zadev narašča, saj primeri postajajo vse bolj zahtevni, seveda, kajti čedalje več je teh zahtevkov na večje projekte. Največ zahtevkov je bilo v gradbeništvu in pa v infrastrukturi infrastrukturnih projektov, lahko govorimo tam okrog 820 milijonov. Izpostavljeno je bilo tudi in jaz sam smatram, da je zaskrbljujoče da pri vlaganju zahtevkov za revizijo ni zagovornikov javnega interesa. Res, da to ni njihova primarna naloga, vendar bi moralo v teh postopkih oziroma dajati zahtevke tudi Računsko sodišče, Komisija za preprečevanje korupcije in pa Javna agencija za varstvo konkurence. Kot je bilo že tudi izpostavljeno, je zelo pohvalno, in učinkovitost, saj je povprečni čas reševanja 12,65 delovnega dne, kar je bistveno pod zakonskim rokom. In jaz mislim, da je to lahko dober zgled in pa dobra praksa. Tudi. Ostalim državnim organom, kako se dela in kaj je gospodarnost oziroma učinkovitost.

Zdaj okrog prekrškov, kar se tiče, lahko vidimo, da so v padanju, saj je manj novih postopkov in pa seveda uspešnost teh je tudi višja. Kaj so najpogostejši prekrški, je bilo našteto, pa bom ponovil, ker se vsako leto ponavljajo, to so lažne izjave, ponarejanje dokumentov, drobljenje naročil, izogibanje, objava na portalu in podobno. Zdaj ostalih zadev, ki niso v poročilu, pa so bile tu že omenjene, jaz ne bom komentiral, ker smo jih obravnavali že na Komisiji za nadzor javnih financ in še tudi kje drugje, tako da so ugotovitve in pa zaključki jasni. V mojem imenu še enkrat pohvala za dobro delo in tako naprej, Hvala.