Spoštovani članice in člani, vsi prisotni, najprej vas lepo pozdravljam in samo obveščam, da bomo čez kakšno minutko začeli zaradi sklepčnosti. Hvala. / izklop mikrofona za 55 sekund/

No, zdaj smo sklepčni. Še enkrat vse članice in člane odbora, vse prisotne lepo pozdravljam!

Pričenjam 37. sejo Odbora za pravosodje.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: Andrej Hoivik, Lenart Jožef, Poglajen Andrej, Mojškerc Zoran in Tanko Jože. Na seji kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo: Tereza Novak nadomešča Leno Grgurevič. In obveščam tudi, da bom po pooblastilu vodila namesto predsednice odbor jaz.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk, je določen dnevni red seje kot je bil sklican.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - SKUPNO POROČILO O DELU DRŽAVNIH TOŽILSTEV ZA LETO 2024, ki je bilo 15. 4. objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora.

Kot gradivo imamo na voljo še povzetek skupnega poročila z dne 22. 5. 2025, mnenje Državnotožilskega sveta z dne 28. 5. 2025 in mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev z dne 10. 6. 2025.

K tej točki dnevnega reda smo vabili Vrhovno državno tožilstvo, Državnotožilski svet, Ministrstvo za pravosodje in Državni svet.

Skupno poročilo o delu državnih tožilcev za leto 2024 je Državnemu zboru posredovala generalna državna tožilka skladno s prvim odstavkom 150. člena Zakona o državnem tožilstvu, Odbor za pravosodje pa ga bo obravnaval na podlagi četrtega odstavka 41. člena Poslovnika Državnega zbora.

Pričenjamo z obravnavo skupnega poročila o delu državnih tožilstev za leto 2024. Želi besedo predstavnica Vrhovnega državnega tožilstva, generalna državna tožilka doktor Katarina Bergant? (Da.)

Izvolite besedo.

Spoštovana podpredsednica Odbora za pravosodje, spoštovani poslanci in vsi ostali prisotni, bom na kratko predstavila delo tožilstva v letu 2024.

Prvo bi uvodoma povedala, da analiza zbranih podatkov za preteklo leto in pregled dela državnega tožilstva kot celote iz predloženega skupnega poročila o delih državnih tožilstev dokazuje in prikazuje tako uspešnost, učinkovitost in gospodarnost državno tožilske organizacije. Moram prvo poudariti, da zbrani statistični podatki izkazujejo, da smo bili kljub kadrovski stiski v letu 2024 uspešni in da smo leto zaključili ne le uspešno, temveč v okviru zastavljenih ciljev, ki smo jih v veliki meri tudi presegli. Dovolite, da vam sprva pojasnim posamezne segmente oziroma kako se sploh ugotavlja ocena delovanja državno tožilske institucije. Uspešnost državnega tožilstva se izvaja preko ugotavljanja izpolnjevanja treh ključnih načel, ki jih s svojim delom zasledujemo, in sicer načela učinkovitosti, ki pomeni pridobiti največ razpoložljivih virov za čim večji učinek glede na količino, kakovosti in porabljen čas, načela uspešnosti, to pomeni uresničevanje ciljev in doseganje načrtovanih rezultatov in načela gospodarnosti, kar pomeni zmanjševanje stroškov in pregled porabe, ki mora biti načrtovana in skladna z načrtovanim. Meni se zdi pa ob teh parametrih seveda še najbolj pomemben pa pomembna točka ocenjevanja dela, kakovost dela, ki pa se predvsem navzven v bistvu presoja posredno z uspešnostjo v sodnih postopkih, ki se rezultira v obsodilnosti oziroma v procentu obsodilnih sodb ali z notranjimi nadzori, ki potekajo po posebnih pravilih. Vrednotenja dela, tako upoštevaje vse našteto, na tožilstvu opravimo s spremljanjem gibanje števila zadev, to se pravi prejetih, rešenih, nerešenih in pa trajanja postopkov, v katerih se rešujejo. Zdaj, ključni statistični kazalniki, njihova analiza in ovrednotenje so zapisani v analitičnem delu poročila, ki vam je bilo predloženo in tudi letos smo v ta analitični del poročila v posamezna poglavja vključili primerjavo po skupinah primerljivih državnih tožilstev, in sicer so ta tožilstva v štirih skupinah okrožna, posebej je pa Specializirano državno tožilstvo s posebnim oddelkom, ker primerjamo seveda primerljivo velika tožilstva med seboj. In seveda kot vedno pri vsakem organu je tudi za tožilstvo. Velja, da je bistvo kadrovska zasedba v kombinaciji z obsegom dela. In to pa ocenjujemo predvsem s številom prejetih zadev. Zdaj, glede kadrovskih podlag lahko zaključim, da so bila, kar nas še posebej veseli, v letu 2024 v vseh postopkih, kjer je bil na Vlado Republike Slovenije poslan predlog za imenovanje državnega tožilca, imenovanja tudi ažurno opravljena. Konec decembra leta 2024 nas je od skupno predvidenih 268 delovnih mest končalo na tožilstvu z 216. Tukaj moram reči, da se nam je pri seštevku, v razpredelnici en seštevek, majčkeno en škrat se nam je, bom rekla, prikradel in smo napisali, da nas je za štiri tožilce manj. No, ampak kakorkoli je zasedenost koncem leta znašala le dobrih 80 procentov zasedenosti, kar je sicer za dobre 3 odstotke več kot lani. V letu 2024 je bilo izvedenih 25 različnih postopkov imenovanj. Moramo pa reči, da je v mnogih primerih dejansko po dolgotrajnem postopku prišlo do napredovanja v višje državno tožilski naziv zaradi česa hkratnih upokojitev in odhodov tožilcev na druga delovna mesta dejansko nismo mogli, bom rekla, v celoti zapolniti. Tako da ta del v tem delu še vedno zelo računamo na novo tožilsko zakonodajo in, bom rekla, uvedbo enovitega državnega tožilca, ki bo prispevala k temu, da bomo po teh postopkih dejansko prišli tudi do številčnega povečanja tožilcev. To je namreč še posebej pomembno tudi zaradi zaznanega trenda povečanja števila prijetnih kazenskih ovadb, saj smo jih na državnih tožilstvih v letih 2024 prejeli za 1,4 odstotka več kot v preteklem letu, največ v zadnjih petih letih, torej resnično je pripad v porasti. Tako da, kar pa posebej, bom rekla, nekako je zaskrbljujoče, je pa to, da je največji pripad, povečanje pripada ravno na ljubljanskem največjem, okrožnem državnem tožilstvu, ki je tudi kadrovsko daleč najbolj oslabljeno, saj komaj, bom rekla, po zasedenosti presegajo polovico zasedenih mest. Zdaj, podoben razkorak je zaznati tudi med dovoljenim in dejanskim številom zaposlenega Državnotožilskega osebja, saj je bilo od predvidenih 381 zaposlitev dejansko zaposlenih konec leta le 297 javnih uslužbencev, tako da je bilo konec leta 2024 nezasedenih kar, bom rekla, 84 delovnih mest javnih uslužbencev. Kar nas pa še posebej skrbi in kar je dejansko problem, mislim da tudi za, bom rekla, bodočnost pa je to, da nismo sposobni pridobiti mladega kadra več za mesta pripravnikov in strokovnih sodelavcev, to se pravi, diplomantov pravnih fakultet, saj bom rekla, razpisi za prosta delovna mesta strokovnih sodelavcev ostajajo, bom rekla, praktično prazni, brez interesa, na sploh pa opažamo tudi zmanjšanje na splošno zmanjšanje interesa za opravljanje tega pripravništva v pravosodju in pristopa k pravniškim državnim, bom rekla, izpitom in tako kot se to v celotnem pravosodju pozna, se seveda to odraža tudi na Državnem tožilstvu. Ta primanjkljaj, pa tudi neposredno dejansko vpliva na obremenjenost posameznih državnih tožilcev, ker morajo ob tem, ko ni, bom rekla, dovolj strokovnih sodelavcev sami opravljati oziroma reševati zadeve, ki so jih pred tem, bom rekla, reševali tožilci.

Zdaj mi pa dovolite, da vam v nadaljevanju statistično predstavim samo tiste naše ključne dosežke. Zdaj v letu 2024 je bil zaznan torej splošen trend povečanja pripada kazenskih ovadb, kot sem rekla, ne enako na vseh tožilstvih, nekatera tožilstva imajo znižanje pripada, kot sem pa povedala, je pa zaskrbljujoče dejansko največje povečanje na ljubljanskem Državnem tožilstvu. Moram pa povedati, da smo končali lansko leto s 27 tisoč 899 prejetimi ovadbami in to je res trend, ki se je v petih letih izjemno obrnil navzgor. Tudi leto 2024 je še vedno zaznamovalo velik delež ovadb zaradi kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja državne meje po 308. členu Kazenskega zakonika, ki pa je v primerjavi s preteklimi leti vseeno majčkeno v upadu. Zdaj, z vidika uspešnosti je ugotoviti, da se je število nerešenih ovadb na koncu leta majčkeno povečalo in je najvišje, največje, najvišje, bom rekla, po letu 2000, ampak je to seveda nujno povezano tako s kadrovskimi stiskami državnih tožilstev ob hkratnem povečanju števila pripada in seveda tudi drugih bolniških in drugih odsotnosti in povečanja števila narokov na sodiščih. To je tudi eden od trendov, ki smo jih v 2024 zaznali. Državna tožilstva so tako v letu 2024 vršila manj ovadb, kot so jih prejela, ampak kar je pa pomembno, da se je pa kljub temu zvišala stopnja obvladovanja pripada za procent, tako da je tožilstvo na ravni države obvladovalo pripad v 96 odstotkih. Torej glede na to, da je bilo številčno rešeno več kot v preteklosti. Kar je zame najpomembnejše, je to podatek, da storilnost, tempo dela na tožilstvih torej, ni padla. Da pa bi dosegli na državni ravni, bom rekla, obvladovanje pripada, smo pa tudi v lanskem letu in tudi v letošnjem letu sem, bom rekla, sprožila mehanizem izenačevanja pripada zadev, tako da smo že v lanskem letu 410 zadev iz ljubljanskega najbolj, bom rekla, obremenjenega tožilstva dali v reševanje na druga Državna tožilstva, s tem, da če pogledam v letu dni je pa teh, teh prenosov na druga tožilstva že čez 2000. Zdaj, tožilstva so se, so bila v lanskem letu tudi uspešna, kar se mi zdi zelo pomembno pri zagotavljanju enotnosti kazenskega pregona, kar je tudi eno od glavnih izhodišč politike pregona. Kaj to pomeni? To pomeni, da enaka ali pa primerljiva kazniva dejanja, primerljivo, bom rekla, obravnavamo ne glede na to v katerem delu Slovenije se tako kaznivo dejanje stori. Še en zelo pomemben podatek, tožilstva so v 64 odstotkih, kar je en odstotek več kot lani pri polnoletnih in v 63 odstotkih pri mladoletnih storilcih odločila za oziroma končala zadevo z zavrženjem kazenskih ovadb. Teh je bilo kar 15 tisoč 336 pri čemer je pa treba povedati, da je kar 16 procentov teh ovadb tistih, ki oškodovanec že umakne. Ko da ovadbo, pa umakne, kar pomeni, da tožilec tako ali drugega kot tega ne more narediti in v 18 procentih je šlo na račun bagatelne kriminalitete. To se pravi, ta minorna kazniva dejanja so predstavljala 34 procentov zadev je pa to en, bom rekla, približno trend, ki se procent gor ali pa dol, bom rekla, skozi leta nekako kar konstantno vleče. Torej, v dobrih 36 procentih so se državni tožilci odločili za pregon, v 11 procentih so vložili zahtevo za preiskavo, v 25 procentih za neposredne obtožbe. No, po preiskavah je bilo nekaj tudi umikov, tako da je končni delež obtoževanja 33 procentov. To se pravi, to je tisto, kar je tožilstvo, bom rekla, prepustilo na sodišče.

Zakaj je to pomembno? Ker to kaže na to, da tožilstvo ni organ, ki generira, bom rekla, sodniške sodne zaostanke, dejansko dve tretjini zadev rešimo na tožilstvu že sami. Od leta 2021 že beležimo trend in ta se je tudi v 2024 nadaljeval, povečanja števila zadev, v katerih je bil sprožen pregon. Zdaj v zadnjih štirih letih je tudi delež odstopa od pregona v primerjavi z deležem obtoževanja primerljiv, kar kaže na tako nepredvidljivost in konstantnost ravnanja oziroma odločanja. Torej, kot sem prej povedala, v 63 procentih smo dokončno na tožilstvu rešili vse zadeve. Moram pa povedati, da od tistih 36 procentov zadev, ki smo jih prepustili na sodišče, je pa kar od tistega dela ena tretjina obtožnih aktov vloženo na Okrajno sodišče skupaj s kaznovalnim nalogom. Kar pomeni, da skoraj v vseh primerih ali pa v večini primerov ne pride do sojenja in tudi veliko je priznanj na predobravnavanih narokih, tako na okrajnem kot okrožnem sodišču in pa sprejetih sporazumov o priznanju krivde, ki so se pa zelo povečali v lanskem letu, tako da so sodišča v lanskem letu dejansko sodila samo v 10 procentih vseh zadev, bom rekla, od tega, kar smo prepustili na sodišče. In to moram reči v tem povzetku, ki smo ga vam Zaradi preglednosti v letošnjem letu smo se odločili, da vam približamo dela tožilstva tudi pokazali. Je ravno v tem valu, kjer se dejansko vidi kakšen je, bom rekla, naš, bom rekla, delovni workflow, kakor se temu reče. Kako malo v končni fazi zadev dejansko pride do sodišč. Kar se mi pa zdi zelo pomembno je pa to, da poudarim, kako uspešni smo bili pri obtoževanju, kako se obtoževanje uspeh meri, seveda po deležu obsodilnih obsodb glede na vse sodbe. Tu smo presegli, bom rekla, načrt obsodilnosti, ki bi morala biti 80 procentna, saj je ta lani oziroma leta 2024 znašala kar 90,5 procenta, se pravi, tisto, kar smo tožili, smo bili v 90,5 procentih uspešni in so sodišča izdala obsodilne sodbe. Zdaj, kar se sankcij doseženih tiče, tradicionalno ostaja najvišji delež pogojnih obsodb, ki pa se je vseeno za znižal za 4 procente. Na drugi strani se je zvišal delež izrečenih, bom rekla, zapornih kazni prav za te 4 procente. Kar pa me posebej veseli in kar kaže, da tudi tožilci zelo dobro sledijo tudi moji politiki pregona, ki sem jo sprejela v lanskem letu, se je pa tudi povečal delež denarnih kazni za 3 procente. Torej rezultati so vsekakor dobri. Jaz sem z delom tožilstva res zelo zadovoljna tako po količini kot tudi po kvaliteti dela. V letu 2024, bi pa še vseeno se vrnila tudi na to, da smo povečali število alternativnih postopkov. To gre predvsem na račun večjega števila postopkov odloženih pregonov, občutno se je zvišal tudi skupni znesek vplačil pri odloženem pregonu, ki je znašal kar 322 tisoč 384 evrov, kar je za 63 tisoč 610 evrov več kot lani. Enako spet imamo veliko število, kot sem že prej povedala, kaznovanih nalogov in pa prav, bom rekla, občutno največji odskok pri povečanju števila pogajanj in sklenjenih sporazumov za priznanje krivde, ki jih je bilo kar 462 v lanskem letu. Pomemben kazalnik učinkovitosti tožilstva se kaže tudi v podatku o odvzemu premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, saj je skupna ocena vrednosti premoženja, ki je bila predmet začasnih zavarovanj, na zadnji dan v letu 2024 ocenjena na skoraj 233 milijonov evrov, skupna višina premoženjske koristi, v zvezi s katero so bila pa odrejena začasna zavarovanja, pa skoraj 198, tako da to je resnično zelo visoka številka. Tožilstva so tudi vložila 185 predlogov za zavarovanje odvzema premoženjske koristi. Sodišča so jih odredila v 167 primerih, kar predstavlja tudi 90,3 procentno uspešnost. Zakaj to poudarjam? Ti podatki kažejo, da se državno tožilstvo sistematično in učinkovito tudi posveča finančnemu vidiku kriminala, s čimer zasledujemo cilj, da izvrševanje kaznivih dejanj ne sme biti donosno. Tudi v primerih, v katerih tožilci v zadevah, ko na sodišču niso uspeli, si prizadevajo za uveljaviti svoje stališče s pritožbo. Tudi skupno število tožilskih pritožb je bilo sicer nekoliko manjše, ampak zanemarljivo, 27 manj kot v preteklem letu. Ostaja stabilno in tudi, tudi uspešnost je na, bom rekla, primerljivi ravni. Ja, v letu 2024 moram še posebej poudariti, da se je pa še vseeno nadaljeval trend povečanja števila pripornih zadev, kar pa ni nujno povezano z nezakonitimi migracijami, ker je ta del, bom rekla, teh kazenskih ovadb vseeno v letu 2024 malo upadel. Vendar pa je povečanje števila pripornih zadev oziroma zadev, kjer so bili ti osebni omejevalni ukrepi, se je pa res kar precej zvečalo, iz 526 na 990. To so pa vse nujne zadeve, ki jih morajo tožilci v 48 urah v okviru dežurne službe narediti, ker to zelo, zelo vpliva na samo, bom rekla, samo delo. Od tega je pa v letu 2024 30 procentov vseh pripornih zadev bilo obravnavano na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani.

Kar me pa zelo skrbi, če pogledamo na strukturo kaznivih dejanj, pa je v letu 2024 zaznan trend povečanja števila kaznivih dejanj mladoletnikov in pa medvrstniškega nasilja. Kakšne so lahko posledice na dolgi rok, smo videli včeraj lahko v Gradcu. Tako da to bo tudi eden od izzivov, s katerim se bosta policija in tudi druge službe in tožilstva morali posvetiti, bom rekla velike pozornosti kar na tožilstvu tudi že delamo. Povečalo se nam je tudi število zadev organiziranega kriminala, obsežnejših in zahtevnejših zadev in to tako na okrožnih državnih tožilstvih kot na Specializiranem državnem tožilstvu.

Zdaj, glede na to, da so covidni časi že daleč nazaj, to pomeni, da bom rekla, ne samo sodišča delajo, bom rekla, s polno močjo, kar je posledično prineslo tudi večje število narokov za glavne obravnave, kar je pa značilnost, bom rekla, nekje za vse slovenske regije.

Mogoče za konec še glede, samo na kratko, glede trajanja postopkov, kar velja za celotno tožilstvo. Bom rekla, da se časi reševanja zadev v letu 2024 glede na predhodna leta niso bistveno spremenili. Tožilstva delajo hitro, učinkovito. Smo edini organ, ki, bom rekla, na štirih točkah kontroliramo časovnice. Do lanskega leta do mojega sprejetja politike pregona so se že predhodno pregledovale časovnice dela v 90-dneh. To se pravi, ali tožilci dejansko od prejema ovadbe sprejmejo državno tožilstvo odločitev v 90-dneh. Potem smo kontrolirali zadeve, ki so bile v enem letu, bom rekla, na tožilstvu, pa še ni bilo sprejete odločitve. To je bilo neposredno tisto, kar je bilo v dopolnitvah. In pa tudi zadeve, v katerih v treh letih od vložitve obtožnega akta še nismo dobili sodbe, zato smo lahko tudi na sodišča pošiljali urgence. Jaz sem uvedla še eno časovnico in to je, kontroliramo zadeve v preiskavi. Torej, ko vložimo zahtevo za preiskavo po desetih mesecih naredimo izpis in pregled, kaj se je in zakaj se je zataknilo, bom rekla, v preiskavi. In vodje tožilstva o tem morajo Vrhovnemu državnemu tožilstvu poročati, tudi o ukrepih, o urgencah, ki so jih poslali na sodišča, kjer smo dejansko ugotovili, da je preiskava ena od tistih faz, kjer se nam zelo podaljšujejo roki reševanja zadeve, bom rekla, v celoti.

Tako, zdaj, če počasi zaključim. V cilju večje učinkovitosti in, bom rekla, pravočasnega reševanja je tudi moja osebna skrb oziroma skrb generalne državne tožilke za enakomerno obremenjenost državnih tožilcev. Uvedla sem od prevzema funkcije že v aprilu 2024. Na tri mesece delamo pregled obremenitev na državnih tožilstvih, pripad, pripad na, bom rekla, obremenitev na posameznega tožilca. Pa skupaj s strokovnim sodelavcem pregledamo tudi vse nujne zadeve, število narokov za glavne obravnave. In dejansko sem naredila en tak mehanizem sprotnega izenačevanja zadev. Tako smo v tem letu predodelili, večinoma iz Ljubljane, že 2000, bom rekla, 65 zadev na vsa ostala državna tožilstva s čimer seveda zagotavljamo, da so vse zadeve rešene, bom rekla, v pričakovanih 90 dnevnih rokov in da ne pride do zastoja na kateremkoli od državnih tožilstev.

Za konec. Tožilstvo je zelo aktivno tudi na mednarodnem področju na vseh ravneh delovanja. Prav tako pa smo tudi zelo, bom rekla, aktivni v okviru, bom rekla, projektov. Na področju informatizacije in tehnološke posodobitve državnega tožilstva tu smo v letu 2024 resnično dosegli pomembne, bom rekla, rezultate, ki kažejo na usmerjenost v digitalno preobrazbo. Izjemno uspešni smo bili pri pridobivanju sredstev iz evropskih skladov, kar tudi izkazuje strokovnost in verodostojnost naših projektnih aktivnosti. Samo, kot ste videli že v povzetku poročila, na koncu smo v zaključni fazi projekta zelene sejne sobe, s katero smo povečali, bom rekla, tehnično opremljenost. Aktivno razvijamo projekt virtualnega pomočnika, s katerim želimo v naše delo vpeljati napredne tehnologije za uporabo umetne inteligence, za obdelavo, bom rekla, hitrejšo in učinkovitejšo obdelavo obsežnega gradiva. Imamo pri Evropski komisiji tudi odprt projekt krepitve zmogljivosti državnega tožilstva za obravnavo gospodarskega in finančnega kriminala in si z vključitvijo, bom rekla, strokovnjakov v najzgodnejše faze odločijo, prizadevamo za nadgradnjo naših kompetenc na tem področju in kar je zelo pomembno, zelo si prizadevamo tudi za pridobitev, bom rekla, določenih sredstev za pripravo portala e-tožilstvo in seveda zelo pomembno e-poslovanje, kar pa tudi projekt med in bom rekla, elektronsko poslovanje med vsemi deležniki policija, tožilstvo in pa sodišče.

Zdaj, če zaključim, kljub zahtevnim pogojem in izpostavljenim izzivom, bi rekla, da ostaja državno tožilstvo zavezano doslednemu uresničevanju svojega tako ustavnega in zakonskega poslanstva. Pri tem bodo tudi še v bodoče v ospredju izvajanje politike pregona, okrepljeno medinstitucionalno sodelovanje in tehnološka posodobitev tožilskega dela. S tem razvojem načrtnim strokovnih kompetenc tožilskega kadra in s sistematičnim opravljanjem zadev pa si bomo na državnem tožilstvu tudi v prihodnje prizadevali tako za krepitev zaupanja javnosti v delo tožilstva, v cel pravni sistem in za utrjevanje ugleda in naše vloge v sistemu pravosodja. To je vse z moje strani zaenkrat. Jaz se vam zahvaljujem za pozornost. Za morebitna vprašanja sem pa seveda odprta.

Tudi vam hvala, doktor Katarina Bergant.

Preden nadaljujemo in dam besedo naprej, bi samo še eno pooblastilo, in sicer Franca Medica nadomešča poslanec Jožef Horvat.

Želi besedo predstavnik Državnotožilskega sveta? (Da.)

Podpredsednik doktor Zvonko Fišer, izvolite besedo.

Hvala.

Nastopam v imenu Državnotožilskega sveta in predstavljam mnenje o skupnem poročilu in delu državnih tožilstev za leto 2020-2024. Državnotožilski svet je v okviru svojih pristojnosti obravnaval to poročilo na svoji seji in sprejel mnenje, ki ga imate na razpolago, jaz pa ga v zelo skrajšani obliki predstavljam odboru.

Po mnenju Državnotožilskega sveta je skupno poročilo po vsebini in obliki sestavljeno v skladu z veljavnim pravilnikom, ki ureja to področje. Realno prikazuje sliko dela, ki so ga v preteklem letu opravili državni tožilci in sliko državno tožilske organizacije. Vendar je po našem mnenju, ne po krivdi sestavljavcev, preobširno in nepregledno. Opremljeno je sicer z zahtevanimi statističnimi podatki, vendar je teh toliko, da se neposvečeni med njimi zanesljivo izgubi. Jaz bi rekel temu, da je to sporočilo za super specialiste, ne za parlament, pa brez najmanjše zamere, ker kaj takega od parlamenta tudi ni mogoče zahtevati.

Državnotožilski svet zato podpira prizadevanja, da bi se predpisi o sestavljanju letnega poročila spremenili in racionalizirali. Zato pozdravljamo kot zelo zanimiv povzetek poročila, ki ga je po svoji iniciativi pripravilo Vrhovno državno tožilstvo in ki je lahko nek izziv, ki kaže, da je mogoče tudi drugače. Tisto je bilo verjetno vsem zelo blizu, ker so iz njega kmalu videli, kako je tožilstvo v lanskem letu živelo in dihalo. Medtem ko bi tega najbrž že iz knjige, ki je bila zraven oziroma ki je bila izhodišče za to, niste dobili.

Torej, če povem, da je pač par poudarkov. V prvi vrsti, ki so prišli do izraza na Državnotožilskem svetu, ko smo o tem razpravljali, je treba poudariti v tem trenutku, to je bilo naše mnenje, da je treba državnim tožilcem za njihovo delo zagotoviti optimalne pogoje za delo, med katerimi je na pomembnem mestu njihova, torej skrb za njihovo varnost. Toda varnost, ki jo je treba razumeti kot celovito varnost v družbeni sredini, ne samo kot fizično varovanje, kar bi morda, morda kdo v tem trenutku pomislil, da smo super aktualistični mislili na to. Ne. Varnost je atribut položaja državnega tožilca v družbi, in je nujni pogoj za zagotavljanje tožilčeve samostojnosti in neodvisnosti in pika. To je tisto, kar je varnost, ki jo je po našem mnenju treba zagotoviti.

Druga okoliščina, na katero je treba opozoriti in o tem je že govorila generalna državna tožilka, tukaj bomo mi samo kakšno besedico dodali, je kadrovska podhranjenost tožilstva. Tožilstva so še vedno podzasedena, in čeprav se je zasedenost v zadnjem času za malenkost popravila, je dejstvo, da še vedno v tožilski organizaciji v državi manjka vsak peti tožilec in ponekod je položaj še slabši, na žalost je slabši tam, kjer so tožilstva bolj obremenjena in se strinjamo z oceno, ki je bila tudi danes dana, da perspektive niso dobre iz razlogov, ki so bili že navedeni. Jaz bi pa dodal samo še enega, če sem mogoče prej preslišal, namreč, da je starostna struktura tožilcev vedno bolj neugodna, tožilstvo se na žalost stara, in če bo prišlo do zamenjave generacij, ta generacija, ki je zelo usposobljena, da dela in dosega rezultate, ki so bili predstavljeni, seveda ne moremo, seveda bodo za njimi prišli dobri tožilci, izobraženi tožilci, verzirani tožilci, pa vendarle taki prehodi nikoli ne minejo, na žalost brez tudi negativnih posledic. O pripadu zadev ni pravzaprav kaj dosti za dodajati. v lanskem letu, kot ste slišali, se je za malenkost povečal z razumljivimi razlikami na različnih področjih dela, to je tipično za organe, ki se ukvarjajo z živo materijo in pregon kaznivih dejanj seveda to je in tudi pri različnih tožilstvih, vendar ocenjuje državno tožilski svet, da mu je bilo državno tožilstvo, tožilci, kos v zadovoljivi meri. Torej državni tožilci so torej v letu 2024 dobro opravili svoje delo, uporabljali pravne institute, ki jih imajo na razpolago v zakonodaji, in dosegali pri delu dobre rezultate. Tudi mi bi posebej poudarili tiste, ki obenem pomenijo razbremenjevanje sodišč, pa ne zaradi tega, da ne bi kdo napačno mislil, da so tožilci opravljali naloge sodnikov, temveč ker so ustvarjalno uporabljali pooblastila, ki jim jih daje zakon, in s tem zmanjševali pritisk na sodišča.

Skratka, Državnotožilski svet je na podlagi skupnega poročila o delu državnih tožilstev sprejel mnenje in to je poanta, ki jo podajam tukaj, da so državni tožilci v letu 2024 in tožilstva v letu 2024 delovali zakonito, učinkovito in v skladu s sprejeto politiko pregona.

In hvala za vašo pozornost.

Tudi vam, doktor Zvonko Fišer, hvala za vaše poročilo.

Želi besedo predstavnica Ministrstva za pravosodje oziroma ministrica Andreja Katič? (Da.)

Izvolite besedo.

Hvala spoštovana podpredsednica.

Spoštovani vsi prisotni!

Da ne ponavljam vsega, tudi Ministrstvo za pravosodje ugotavlja, da je bilo skupno, da je skupno poročilo o delu državnih tožilcev za leto 2024 pripravljeno skladno z zakonom in pravilnikom in pozdravljamo pripravo povzetka skupnega poročila. Bi pa ob tem povedala, da smo prejeli pobudo generalne državne tožilke glede spremembe pravilnika v obliki letnega poročila, ki bo omogočal izdajo bolj vitkega in preglednega poročila, da je ustanovljena delovna skupina za pripravo teh sprememb, ki je sestavljena iz različnih deležnikov. Da na podlagi dela navedene delovne skupine je bila sprejeta novela pravilnika glede letnega programa dela in je že pripravljen in strokovno usklajen osnutek novega pravilnika v obliki letnega poročila, da bo potrditev končne vsebine pravilnika je odvisna od predhodne vzpostavitve informacijske posodobitve na Vrhovnem državnem tožilstvu, in ko bo ta vzpostavljena in potrjena, bomo nadaljevali s pripravo novega pravilnika.

Glede rezultatov dela. Bi tudi sama poudarila, da poročilo izkazuje, da je državnotožilska organizacija v letu 2024 delovala stabilno in učinkovito. Kar je bilo izpostavljeno tudi s strani obeh predhodnikov. Kljub povečanju pripada so državni tožilci rešili več ovadb, delež obsodilnih sodb se je povzpel, pogajanja o priznanju krivde so se povečala. In sama bi pri tem izpostavila zlasti en poudarek, kar je tudi povedala generalna, da je kar 72 procentov vseh ovadb oziroma 90 procentov ob upoštevanju kaznovalnih nalogo in sporazumov, priznanje krivde bilo rešenih brez obremenjevanja sodišča, ki je tako lahko vsebinsko odločalo v približno 10 procentih primerov, kar pomembno razbremeni tudi sodni sistem.

Glede kadrovske problematike, mogoče samo še kaj delamo. Že v letu 2025 smo dosegli pomemben napredek, saj se je število državnih tožilcev z 216 na dan 31. 12. 2024 iz 80,5 procentne zasedenosti povečalo na 230 državnih tožilcev, kar pomeni 85,8 procentno zasedenost, kar je največje število državnih tožilcev doslej. V letu 2025 je namreč Vlada Republike Slovenije imenovala 17 novih okrajnih državnih tožilcev. Na ministrstvu so trenutno v teku v različnih fazah še postopki za 22 državnotožilskih mest, od tega 11 za okrajnega državnega tožilca. Kadrovska situacija se tako izboljšuje tudi na najbolj obremenjenem Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani, kjer je bilo letos imenovanih osem okrajnih državnih tožilcev.

V teku pa so še postopki za zasedbo 12 državnotožilskih mest, od tega šest za okrajnega državnega tožilstva. Mogoče bi pri tem izpostavila tudi novelo Zakona o državnem tožilstvu, ki je skupaj s sodniško zakonodajo v zakonodajnem postopku. In po našem mnenju bo pozitivno vplivala na kadrovsko zasedenost, saj uvaja koncept enovitega državnega tožilstva. V pripravi pa je tudi obsežnejša novela Zakona o državnem tožilstvu, v kateri bo ministrstvo med drugim naslovilo tudi optimizacijo postopkov imenovanj državnih tožilcev.

Mogoče nekaj besed glede pravosodne uprave. Ministrstvo v okviru finančnih zmožnosti in prioritet rešuje prostorsko problematiko in zagotavlja ustrezne razmere za delo državnih tožilcev. Poteka obnova voznega parka. V letu 2024 smo za najemnine, investicijsko vzdrževanje prostorov, v nakup opreme in vozil namenili nekaj več kot 1,4 milijona evrov. V zadnjih letih poteka posodobitev informacijske tehnologije na državnih tožilstvih. Ministrstvo je v letu 2024 za nakup tehnične opreme skupaj s stroški za vzdrževanje IT opreme in nakup licenčne programske opreme namenilo nekaj več kot 624 tisoč evrov. Kar se tiče digitalizacije iz načrta za okrevanje in odpornost in evropskih kohezijskih sredstev je generalna državna tožilka že izpostavila. Tako da se ne bom ponavljala.

Mogoče samo še to, spoštovani, da glede zakonodaje so bile v letu 2024 izvedene številne aktivnosti, bila je omenjena mladoletniška kriminaliteta. Ministrstvo je v januarju 2025 v javno razpravo posredovalo predlog zakona o obravnavi mladoletnikov zaradi kaznivih dejanj, s čimer se je začel proces celovite prenove tega področja. Trenutno potekajo zelo intenzivna usklajevanja z vsemi relevantnimi deležniki in načrtujemo, da bo zakon v juniju, v juliju poslan v strokovno in medresorsko usklajevanje. Temeljne rešitve predloga zakona so usmerjene v pospešitev kazenskih postopkov zoper mladoletnike, večjo individualizacijo pristopa ter vključevanje multidisciplinarnih pristopov pri obravnavi mladoletnih storilcev kaznivih dejanj. Posebno pozornost ministrstvo skupaj z ostalimi deležniki namenja tudi ustrezni obravnavi mladoletnih žrtev kaznivih dejanj v okviru Hiše za otroke, pa tudi širše glede ostalih rešitev, tudi v sodelovanju s Svetom Evrope. Na ministrstvu deluje tudi poseben oddelek otrokom prijazno kazensko pravosodje, ki pokriva to področje.

Mogoče še to. Državni zbor je v maju sprejel novelo zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Tako da tudi tukaj računamo, da se bo določene zadeve spremenile.

Bilo je izpostavljeno glede varnosti pravosodnih funkcionarjev, tudi sama se strinjam, da je potrebno varnost gledati širše. Bi pa povedala samo glede tega, kar je bilo v preteklosti je Ministrstvo za pravosodje prevzelo pobudo za okrepljeno sodelovanje in usklajevanje vseh relevantnih deležnikov, ki so vključeni v varnostno zaščito pravosodja. Bila je ustanovljena medresorska skupina za pripravo sistemskih rešitev. Namen skupine je tako večplasten. Na eni strani analizirati aktualna varnostna tveganja, vzpostaviti boljšo koordinacijo med pravosodnimi in varnostnimi organi, pripraviti predloge za spremembo neučinkovite normativne ureditve ter tudi zagotoviti trajnostne in usklajene rešitve za izboljšanje zaščite zaposlenih v pravosodju. In računamo, da bo tudi tukaj v prihodnosti narejen bistveni korak naprej, veliko pa moramo vlagati, ker je bilo v preteklosti zanemarjeno področje glede tudi fizične varnosti prostorov tako na tožilstvu kot tudi na sodišču, tako da tudi tukaj računamo na sredstva v proračunu, in da bomo s temi postopki nadaljevali.

Naj na koncu samo še zaključim s tem, da se zahvaljujem Vrhovnemu državnemu tožilstvu ter vsem deležnikom za pripravljeno poročilo, seveda pa tudi za vaše predano delo. Hvala.

Hvala lepa, spoštovana ministrica Andreja Katič.

Sedaj bi predala pa še besedo predstavnici Državnega sveta, Bojani Potočan.

Izvolite besedo.

Hvala lepa predsedujoča za besedo.

Lep pozdrav tudi z moje strani vsem navzočim!

Torej, Komisija za državno ureditev se je seznanila s poročilom 4. 6. na svoji 40. seji in o tem opravila razpravo. Na kratko bom povedala poudarke.

Tako kot je bilo danes že večkrat omenjeno, je tudi na naši komisiji bila pohvaljena priprava povzetka skupnega poročila. To dejansko olajša seznanjanje z najpomembnejšimi, tako statističnimi podatki državnih tožilstev v letu 2024, kot seveda tudi seznanitev z delovanjem tožilstev v celoti. Že drugo leto zapored je bilo v predstavitvi skupnega poročila posebej izpostavljena problematika naraščajočega trenda mladoletniške kriminalitete, kar je zaskrbljujoče in gre seveda za vprašanje, kjer je kazensko pravo tisti zadnji ukrep. Zato bi bilo potrebno veliko več narediti na preventivi, vzgojnih ukrepih, delovanju celotne družbe kot take in področje seveda mladoletniške kriminalitete je po našem mnenju izrazito multidisciplinarno, zato zahteva sistematične ukrepe več deležnikov. Komisija je bila tudi seznanjena, da poteka priprava zakona v obravnavi mladoletnikov zaradi kaznivih dejanj, pri katerem tudi tožilstvo aktivno sodeluje. Pohvalili oziroma pač spodbudno stališče smo podali tudi do truda, da se rešujejo kazenske zadeve z alternativnimi načini, s tako s postopki pogajanj kot sklepanja sporazumov in menimo, da takšno delovanje pomembno pripomore tudi k razbremenitvi sodišč, hitrejšemu dokončanju postopkov in pa seveda nasploh tudi bolj gospodarni porabi virov pravosodnega sistema, tako da to smo posebej pohvalili.

Komisija se je seznanila tudi s perečo kadrovsko problematiko, ki že dlje časa se pojavlja, ne samo v tožilstvu, ampak nasploh v poklicih v pravosodju. Težave so tudi oziroma čedalje manjše število se odloča tudi za opravljanje pravniškega državnega izpita, PDI, in tukaj je seveda treba najbrž tudi celovito, kar presega obseg tega, ugotoviti, zakaj se mladi pravzaprav ne odločajo več radi za te težavne poklice v pravosodju. Poklici seveda niso enostavni, kaj je tisti razlog, ali je to tudi morda slaba, pač finančna situacija, ki je bila ali tudi še kaj drugega, tako da gotovo bo to področje, ki ga bo treba urediti, saj družba seveda brez pravosodnih poklicev ne more delovati.

Komisija je izrazila tudi zadovoljstvo, da smo slišali, da se je situacija na materialno finančnem področju precej uredila, da je tukaj za razliko od prejšnjih let, ko smo vsako leto poslušali, torej težave na tem področju, od voznega parka do prostorov in, ne vem, en kup teh problemov je bilo, da je sedaj to stanje zadovoljujoče in da se tudi še naprej izboljšuje. To nas res veseli. Tako da sicer pa bi tudi z naše strani izrazila vso podporo vašemu delu, se vam zahvalila za uspešno delovanje. Hvala.

Hvala tudi vam, gospa Bojana Potočan.

Sedaj pa prehajamo na razpravo članic in članov odbora. Sama sem se tudi prijavila. Lahko kar jaz začnem? Bom kar jaz začela. In sicer za doktor Katarino Bergant, imam kar nekaj vprašanj. Zagotovo je največji magnet za mlade pravnike dobri pogoji in plača. Tukaj ne smem pozabiti, nove plačne reforme, ki je začela veljati in pa kaj vendar je Državno tožilstvo naredilo za popularizacijo tega poklica.

Drugo vprašanje je; ali je tožilstvo pri ocenjevanju svojega dela naredilo tudi primerjavo z drugimi državami članicami, in če, kaj je to pokazalo? Tretje me zanima bolj pri finančnih preiskavah in odvzemu premoženja. Tukaj imamo nekje skupno ocenjeno vrednost premoženja pod začasnim zavarovanjem 232,9 milijonov evrov. To pomeni oziroma od tega vrednost iz kaznivih dejanj 197,4 milijone in pa uspešnost predlogov za zavarovanje 90,3 odstotke. Ali to pomeni oziroma predpostavljam, da to pomeni, da približno 23 oziroma 24 milijonov ne bo poplačanega oziroma ni zavarovanega oziroma kam gre ta del, ki ni ali naj bi bil poplačan oziroma zavarovan? In mogoče še vprašanje glede, vprašanje in mogoče tudi pobuda, ali bi državno tožilstvo lahko odreagiralo, ko smo spremljali iz medijev z, bom rekla, temeljitimi dokazi, vsaj tako kot jih mi državljani vidimo, mučenje in pretepanje agencijskih delavcev in ali bi tukaj lahko uvedlo preiskavo.

To je z moje strani, hvala lepa.

Bi želel še naprej, ja, Darko Krajnc, izvolite besedo.

Hvala za besedo.

Lep pozdrav, spoštovana generalna državna tožilka, tožilec, ministrica, vsi ostali!

Poročilo je res zelo obširno in se zahvaljujem, da je tudi strnjena oblika. Seveda smo pregledali določene stvari. Zdaj, uspešnost se lahko meri na zelo različne načine. Definitivno so rezultati, ki govorijo o 96-procentnem obvladovanju pripada ob tem, da imate kadrovsko pokritost 80 procentov, dobri, je pa sigurno zaskrbljujoče dejstvo, da je kadrovska pokritost tako slaba, da manjka 52 državnih tožilcev, da manjka skoraj 90 drugih kadrov. To pomeni, govorimo o 140 manjkajočih kadrih na področju pregona kaznivih dejanj. Državo bi moralo to skrbeti. Jaz sem tudi vesel za priporočila, ki ste jih podali, kako naj bi se tega lotili. Verjetno na hitro ne gre. En del je kolegica Živic omenila, prenova plačnega sistema, ki pa verjetno ni zadosti velika motivacija; upam, da je vsaj za ostajanje, če ne že za pridobivanje novih kadrov. Tudi ta digitalizacija opravljanja PDI v digitalni obliki, ki je bilo že na preteklih sejah večkrat izpostavljeno, pa še kak korak bližje, ki bi mogoče mladim še bolj približal ta poklic. Zdaj, 90 procentov obsodilnih sodb, to je uspešnost. Mene vedno znova bolj zanima tistih deset, kjer pa nismo bili uspešni oziroma postopki, do katerih na koncu niti ne pride, ki so medijsko zelo izpostavljeni, raznih dvojnih, trojnih doktorjev, ki na tak in drugačen način se rugajo državi, pa ta naša država očitno nima pravih vzvodov. Zdaj, ali ocenjujete, da gre tu za poraz pravne države pri takih primerih, tudi na primer pri primerih, kjer so določeni odmevni primeri bili v tujini razsojeni dokončno pravnomočno, v Sloveniji pač ne? In na koncu ljudje še tožijo državo zato, ker ta ista država ni sposobna dokazati nekomu krivde, ki je zagrešil kaznivo dejanje in bi bil verjetno v katerikoli drugi državi za zapahi. Pa ne bom šel v odmevne primere. Nekateri taki so bili v Avstriji, drugi v Srbiji, pa tudi drugod drugače rešeni kot v Sloveniji. Očitno imamo tu še vedno težavo z oteženim dokazovanjem, ekskluzijo dokazov, to se veliko pogovarjamo. Tudi o tisti raziskavi, na kakšen način je Slovenija neučinkovita pravna država. Jaz si upam tudi javno pozvati Ustavno sodišče, da naj pristopi tvorno k sodelovanju in iskanju rešitev, ne pa vedno z iskanjem neke dlake v jajcu za pravice kriminalcev, ki imajo nadnaravno pravno varstvo v Sloveniji, takega, ki ga nimajo nikjer v svetu in zaradi tega in njihovih osebnih pravic ne prihaja do obsodilnih sodb, kjer se dokaze izloči, kjer se izloča sodnike, tožilce in vse ostalo priče, da ne naštevam zlorabe postopkov, se dogajajo. Ljudje to vidijo in zaradi tega ljudje ne verjamejo v pravno državo oziroma v pravičnost te pravne države. Prevelik razkorak je med pravom in tem, kar je prav, pravičnostjo. Tu si želim, da bi naredili korak naprej. Tudi mi v politiki. Da bi se uspeli zediniti na kakšen način vzpostaviti zakonodajo, ki bo dobro orodje za delo organov pregona in potem sodišč. Tudi ta podatek da veliko zadev že sami razsodite, razrešite, da gre samo 10 procentov na sodišče je spodbuden, pozitiven podatek, tako da lahko pohvalim. Pri odvzemu premoženja govorimo o zavarovanju. To še ne pomeni odvzema premoženja, začasno zavarovanje za čas dokler se pač zadeva ne odvije kot nek klobčič. Vemo kako se te zadeve potem odvijajo. In vse to velikokrat na očeh javnosti, predvsem pri teh največjih primerih, kjer se ti isti ljudje rugajo državi, državnim organom in potem na koncu še tožijo državo za odškodnine. Tega res običajni ljudje ne moremo razumeti, sam se štejem k običajnim ljudem, čeprav sem poslanec Državnega zbora. Tudi ta polnost zaporov iz naslova 308. člena Kazenskega zakonika je verjetno potrebna nekega premisleka. Pa zdaj, ko se toliko govori o tem, kako ameriški predsednik pošilja svoje državljane in tiste, ki to niso, po njegovem mnenju v tuje zapore, pa kot tudi določene evropske države pošiljajo svoje zapornike v tuje zapore izven Evropske unije ali pa tudi znotraj Evropske unije. In če to primerjamo s stanjem v Sloveniji, si upam trditi, da stanje v slovenskih zaporih, čeprav so natrpani in je prostorska stiska, je bolj kot ne vikend hotel. Kazen mora biti vzgojna. Kazen očitno že dolgo ni vzgojna. In tudi o tem bi se dalo veliko debatirati, vendar to najbrž danes ni tu prostor. Jaz upam in verjamem, da bo ministrstvo še tekom tega mandata izvedlo en resen javni posvet, ki ga že tri leta čakam, že od prejšnje ministrice, pa mi smo se že pogovarjali. In v tem javnem posvetu bi pričakoval, da bi se najbolj eminentni pravniki v Sloveniji, ki velikokrat od zadaj in od zunaj v javnosti krojijo javno mnenje in usmerjajo tudi mišljenje o tem, kako naj bo pravna država urejena, da se izrečejo in povedo, na kakšen način so pripravljeni pristopiti, da bomo imeli bolj praktično, življenjsko zakonodajo, ki bo resno orodje za to, da se tiste, ki kršijo zakonodajo, privede pred roko pravice in na koncu ustrezno sankcionira. Zdaj to, da imamo preko 52 procentov pogojnih obsodb. Velikokrat kar zastrižem z ušesi, ko vidim, za kakšne stvari določeni ljudje dobijo pogojne obsodbe. In se potem sprašujemo, ali je to dovolj težka kazen za to, da nekoga odvrne od ponovitve kaznivih dejanj? Tudi to bi bilo verjetno malo za raziskati, koliko je teh ponovljenih največjih kaznivih dejanj? Seveda jih je največ tam, kjer ne pride do ustreznega sodnega epiloga. To, da se pri bagatelnih kriminalnih dejanjih in z umikom tudi določene stvari razreši je tudi za pozdraviti, ker se mi zdi, da se je le treba posvetiti tistim težjim kaznivim dejanjem. Ja vtisi včerajšnjega napada v Gradcu in tudi določenih onemogočenih podobnih zadev tudi že v Sloveniji, se je pa treba vprašati na kakšen način tudi z neko preventivo pristopiti na področju mladostniške kriminalitete? Kako zmanjšati to zlobnost v naši moderni družbi, zlobnost, sovražni govor, netenje sovraštva? Jaz mislim, da so to začetki vsega tistega, kar se, potem zgodi in tudi na tem področju bi morali biti bolj strogi in začeti v kali zatirati take zadeve. Žal pa smo velikokrat priča, da jih celo najvišji funkcionarji v tej državi zlorabljajo, take stvari in netijo sovraštvo, pozivajo k takim in drugačnim, nestrpnosti, linčem in podobno. In smo velikokrat soodgovorni z našimi preveč začinjenimi debatami, ki žal ne gredo v neko družbeno korist. Tudi vaše delo, ko ste omenili sistematičen pregled na tri mesece, spremljanje stanja, ukrepanje me navdaja z upanjem, da bomo stvari premaknili tudi na tem organizacijskem delovnem področju naprej. Potrebno je, da imamo sprotni pregled zadev, da nam ne ostanejo, kot v preteklosti, marsikateri primeri v predalih. Te stvari se, potem v javnosti seveda velikokrat obeležijo, ljudje so pa samo ziritirani. Zaradi ljudi, ki bi želeli verjeti, da imamo v tej državi red si želim, da vse to, kar sem zdaj omenil, še izboljšamo. Tudi na področju pregona kaznivih dejanj s področja nezakonitega premoženja nekaj tega smo z zakonodajo v tem mandatu že naslovili jaz pa mislim, da lahko gremo še kak korak naprej, predvsem pri teh področjih dokazovanja in omogočanja razsojanja, ne zgolj sledenja črki in piki, ki velikokrat onemogoča delo tožilcem in sodnikom, da bi zadeve pripeljali naprej. Ker kolikor vidimo, policija tudi kar veliko zadev ugotovi, pa tudi mediji jih, se potem pripeljejo do neke točke, žal pa na koncu v tistih najbolj perečih, ki ljudi najbolj iritirajo, ne pridemo do konca. Tako da, to je moja popotnica. Se zahvaljujem za poročilo in ga bom seveda podprl.