Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 105. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obvestili odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.

Vse prisotne prav lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 105. izredne seje Državnega zbora.

Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 6. junija 2025, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nismo prejeli. Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. / oglašanje iz dvorane/ Bomo še enkrat. Pričenjamo z glasovanjem, prosim, da glasujete. / oglašanje iz dvorane/ Vseeno je 62 poslancev in poslank glasovalo, 46 glasovalo za, proti štirje.

(Za je glasovalo 46.) (Proti 4.)

Ugotavljam, da je dnevni red 105. izredne seje Državnega zbora določen.

/ oglašanje iz dvorane/ Postopkovno, izvolite.

Ne, se mi zdi fer, da ponovimo glasovanje, da se zabeleži prisotnost poslank in poslancev, hvala lepa.

Prav, bomo ponovili glasovanje.

Še vedno ne dela? Prekinjamo sejo za 5 minut, ob 11 pa 10 nadaljujemo.

Glasujemo.. Navzočih je 59 poslank in poslancev, za je glasovalo 50, proti 5.

(Za je glasovalo 50.)(Proti 5.)

Ugotavljam, da je dnevni red 105 izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DOLGOTRAJNI OSKRBI V OKVIRU NUJNEGA POSTOPKA.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade, in sicer ministru za solidarno prihodnost gospodu Simonu Maljevcu. Izvolite.

Spoštovana podpredsednica, poslanke in poslanci, spoštovane gledalke in gledalci.

Kot veste, je bil krovni Zakon o dolgotrajni oskrbi sprejet julija leta 2023 in je začel veljati istega leta v avgustu. Gre za ključni zakon za vse tiste naše starše, prijatelje, sosede, sokrajanke, ki zaradi starosti, bolezni in invalidnosti potrebujejo podporo pri vsakodnevnih opravilih. Večkrat sem poudaril, da dolgotrajna oskrba ni enkratni projekt, temveč živ sistem, takšen, ki ga bo treba ves čas prilagajati demografskim spremembam, družbenim trendom, tehnološkemu razvoju in realnim razmeram na terenu. In v tem procesu je ključno, da vsi skupaj poslušamo uporabnike, izvajalce, stroko in civilno družbo, torej vse, ki se jih dolgotrajna oskrba tiče. Danes vam zato predstavljamo predlog nadgradenj obstoječega zakona, ki temelji na izkušnjah izvajanja iz prvega leta in pol. V tem letu, pa mislim, da vsi vemo, smo v celoti vzpostavili sistem oskrbovancev družinskega člana, vanj je zdaj vključenih več kot 1600 novih uporabnikov, vzpostavili vstopne točke za dolgotrajno oskrbo in v njih zaposlili več kot sto novih zaposlenih strokovnjakov in strokovnjakinj, ki predstavljajo vhodni strokovni stik bodočih uporabnikov za dolgotrajno oskrbo. Teh točk je 16 po celotni državi in že delajo in tu moram res izpostaviti angažma centrov za socialno delo. Vzpostavljamo tudi mrežo lokalnih izvajalcev dolgotrajne oskrbe skupaj z občinami, župani in županjami. Ker pa se postavljamo nov, ogromen sistem socialnega varstva, smo ves čas v intenzivnem stiku s terenom, skupaj oblikujemo, se tudi sproti učimo in poslušamo. Najbolj pomembna pa je ugotovitev, da na terenu resnično potrebujemo to javno mrežo in da v celotni državi ni naslova, ki ne bi podpiral njene vzpostavitve.

Pred nami so torej nadgradnje sistema, kot so jih predlagali izvajalci, stroka in uporabniki. V povzetku nadgradenj, ki jih aktualna novela prinaša, pa bi želel izpostaviti predvsem naslednje. Za vse upokojence, ki boste to želeli, boste odslej lahko vstopili v sistem oskrbovalca družinskega člana. Storitev je bila že sedaj na voljo, kot rečeno, po drugem, poldrugem tisočaku uporabnikov, zdaj boste pa za svojce lahko skrbeli tudi upokojenci in upokojenke. Ob tem boste prejemali 1,2-kratnik minimalne plače in 40 odstotek zajamčene pokojnine. In tu bi se hotel zahvaliti tudi tvornemu sodelovanju, Zvezi društev upokojencev Slovenije. Ker je na terenu prišlo tudi do vprašanj, kako bomo poskrbeli za prehod obstoječih uporabnikov storitve e-oskrbe, ki so bili vključeni v projekt ZDUS, vnaprej odgovarjamo tudi na to. Aktualna novela ureja vrzel v prehodu, da bo ta gladek, da uporabniki ne boste brez storitve in podpore, ki jo potrebujete - s 1. 7. nihče ne izgublja e-oskrbe. Pomemben del socialnovarstvenega področja so tudi kadri in vsi dobro razumemo izzive, s katerimi se soočajo izvajalci, ko morajo zagotoviti kader za izvajanje podpore in oskrbe ljudem. S posebnim ukrepom, o katerem boste poslanke in poslanci odločali danes, urejamo proračunsko kritje izplačil, napredovanj in pa tudi študentskega in upokojenskega dela v primeru manjka kadrov. Dodatki v poklic socialnega varstva predstavljajo ključen del plače, zato lahko na tem mestu z gotovostjo trdim, da gre za izdatno spremembo na področju plač v domovih starejših. Nadgradnjo smo oblikovali na način, da ne obremenjujemo izvajalcev, torej zavodov domov starejših in s tem zagotavljamo, da se višje plače zaposlenih ne prevajajo v višje položnice uporabnikov.

Pri zadnji točki ostanem pri položnicah. Vsi vemo, da visoke položnice za bivanje in oskrbo v domovih starejših prevečkrat pomenijo hudo finančno obremenitev za uporabnike. Mislim, da je že krovni zakon naredil tu veliko spremembo, da bomo zdaj plačevali samo nastanitev in prehrano, z novelo pa uvajamo tudi kapico, to pomeni, da plačilo hotelskega dela v nobenem primeru ne sme presegati minimalne zajamčene pokojnine v znesku 781 evrov. Novela prinaša še nekaj tehničnih rešitev. Zboru pa poročam še, da je Vlada pripravila uskladitveni amandma k 48. členu, ki odpravlja neusklajenost do katere je prišlo zaradi sprejetih amandmajev k 25. in 37. členu na seji matičnega delovnega telesa. Hvala.

Hvala lepa.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Za predstavitev poročila odbora dajem besedo podpredsednici, kolegici Sandri Gazinkovski, izvolite.

Hvala lepa. Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je na 43. nujni seji kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je v Državnem zboru predložila Vlada. Predstavnik predlagatelja je v dopolnilni obrazložitvi predstavil razloge za sprejem in ključne rešitve predloga zakona. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je izpostavila bistvene poudarke iz pisnega mnenja in med drugim podala pripombe k amandmajem koalicijskih poslanskih skupin. Tudi predstavnica Državnega sveta je predstavila pisno mnenje Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, ki predlog zakona podpira. Stališča k predlogu zakona so predstavili tudi drugi vabljeni na sejo. Med drugim tudi predstavnik Skupnosti občin Slovenije, ki je opozoril, da gre pri prehodu v sistem dolgotrajne oskrbe za kompleksno materijo in izpostavil potrebo po jasni ureditvi cen storitev. Predstavnica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki predlog zakona podpira pa je poudarila, da je zakon nujen in pomemben korak k sodobnejšemu in učinkovitejšemu sistemu dolgotrajne oskrbe v Sloveniji, da izboljšuje izvedljivost zakonskih določb ter zapolnjuje določene pravne praznine. Članice in člani odbora iz poslanskih skupin koalicije so v razpravi izrazili podporo predlogu zakona in izpostavili, da so težave in zamude pri izvajanju zakona pričakovane, saj gre za velik sistem. Potrebe po dolgotrajni oskrbi pa bodo v prihodnje večje. Zato je treba zagotoviti, da se izvajanje storitev dolgotrajne oskrbe ne zamika več, temveč, da se čim prej zagotovijo pogoji za nemoteno izvajanje zakonskih pravic. Posebej so izpostavili še rešitev, s katero bodo upokojenci lahko imeli status oskrbovalca družinskega člana. Veliko upokojencev že zdaj oskrbuje svojce, s formalnim priznanjem tega dela pa bodo poleg dela pokojnine upravičeni še do denarnega nadomestila. Kot pozitivno so izpostavili tudi poenostavitev prehoda iz sistema starševskega varstva v sistem dolgotrajne oskrbe za mlade invalide. Glede očitka v zvezi s pobiranjem obveznega prispevka na zalogo pa so izpostavili, da se bo iz teh sredstev že letos s 1. decembrom stanovalcem v domovih za starejše začela plačevati oskrba. V zvezi s tem so pojasnili, da gre za solidarnostni prispevek, ki ga plačujejo vsi zaposleni, čeprav pravice ne bodo koristili vsi, podobno kot pri drugih prispevkih in pravicah. V poslanskih skupinah opozicije, ki predloga zakona niso podprli, vendar mu tudi niso nasprotovali, so izpostavili pripombe delodajalcev glede obveznega prispevka, ki naj bi se pobiral na zalogo. Nekateri občani in občanke se po njihovem mnenju upravičeno sprašujejo, ali bodo lahko koristili storitev, ki naj bi bila dostopna s 1. julijem, to je dolgotrajna oskrba na domu. Poleg tega se srečujemo s pomanjkanjem kadra, ki mora biti strokovno usposobljen za delo z ljudmi, kar dodatno otežuje dostop do storitev dolgotrajne oskrbe. Zanimala jih je tudi metodologija za izračun cene izvajanja storitev dolgotrajne oskrbe na terenu, saj te po podatkih izvajalcev niso primerljive s sedanjimi cenami pomoči družini na domu. Predlagatelj je v zvezi s tem pojasnil, da se bodo cene lahko poenotile, ko se bo storitev plačevala iz enotnega zavarovanja. Odbor je po zaključeni razpravi v skladu 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona in jih tudi sprejel. Sprejeti amandmaji so vključeni v dopolnjen predlog zakona.

Hvala lepa.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.

Najprej ima besedo Poslanska skupina Levica, zanjo kolega Milan Jakopovič.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Dolgotrajna oskrba ni storitev, je civilizacijski temelj solidarne družbe in kot takšna mora ostati pravica in ne privilegij. V Levici od začetka poudarjamo pomoč pri vsakdanjem življenju zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti ne sme biti odvisna od globine denarnice, temveč mora temeljiti na univerzalni dostopnosti in solidarnosti. Današnji predlog sprememb Zakona o dolgotrajni oskrbi, katerega izvajanje se je začelo lani, razumemo kot nujno in premišljeno nadgradnjo sistema, ki se še postavlja in razvija. Ne gre za tehnične popravke, temveč za resne vsebinske izboljšave, ki izhajajo iz terena, iz vsakdanjih izkušenj uporabnikov, izvajalcev, občin, CSD-jev in stroke. Prinaša večjo dostopnost, poenostavitve postopkov, pravičnejšo obravnavo najranljivejših, nadgradnjo vstopnih točk, vključevanje občin in širitev e-oskrbe. Vse to so ključni gradniki za prihodnost sistema, ki se ne postavlja čez noč.

Družbena odgovornost se ne meri po številu reform, ampak po tem, kako dobro jih znamo uresničiti, in novela, ki je danes pred nami gre v pravo smer. Dolgotrajna oskrba mora biti dostopna vsem. Predlog zakona celovito ureja položaj upokojencev, ki skrbijo za svoje bližnje. Upokojenci bodo tako lahko oskrbovalci družinskega člana. Tu jasno zavračamo očitke opozicije, da gre za kopijo njihovega predloga. Danes obravnavamo premišljeno sistemsko rešitev, usklajeno s pokojninskim sistemom, z določbami o mirovanju pokojnine in socialnem zavarovanju in ne za golo spremembo enega člena. Ne gre za politično gesto, ampak za premišljeno izboljšanje življenja ljudi, ki vsak dan nosijo breme oskrbe svojih najbližjih. Novela prinaša tudi pomemben socialni korektiv. Osnovni zakon je že določil, da bodo storitve socialne oskrbe v instituciji krite iz zavarovanja. Strošek bivanja in prehrane namestitve pa ostaja na strani stanovalca oziroma uporabnika. Zdaj se dodatno uvaja možnost, da se tudi ti stroški, če jih uporabnik ne zmore kriti, tu govorimo o revnih upokojencih, zanj oprostijo. To je jasen signal, da dolgotrajna oskrba ne sme na noben način postati nedosegljiva zaradi dohodkovne situacije posameznika.

Podoben cilj izpolnjuje tudi rešitev, da cena namestitvenega dela bivanja v domu za starejše po novem ne bo več smela presegati najnižje zajamčene pokojnine. Za primerjavo, danes stanovalci domov za starejše ali njihovi svojci plačujejo tudi do 2 tisoč 200 evrov mesečno. Omogoča se tudi neposreden prehod iz sistema socialnega varstva v sistem dolgotrajne oskrbe brez ponovne ocene upravičenosti. Uporabnik se prevede iz obstoječe kategorije, kar pomeni krajši postopek in manj administrativnih ovir. Seznanjen bo s stroški nastanitve in prehrane ter se bo lahko odločil, ali želi ostati v obstoječem sistemu ali preiti v novega. Osebe, ki ob dopolnjenem 18. letu preidejo iz sistema starševskega varstva, bodo imele možnost neprekinjene vključitve v dolgotrajno oskrbo, brez nove ocene, če svetovalec oceni, da spadajo v četrto kategorijo. Prva formalna ocena se opravi najpozneje v petih letih. Ob tem je nujno poudariti, da prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki se začne plačevati julija, ni prehiter in ni nepotreben. Gre za solidarnostno vplačilo v sistem, ki ga bomo skoraj brez izjeme vsi nekoč potrebovali. Brez začetnega vira ni mogoče graditi sistema, ki vključuje tisoče zaposlenih, novo infrastrukturo, informacijski sistem in realno možnost, da nihče ne ostane brez pomoči.

Dejstvo je, da gre za enega največjih sistemov in tu je potrebno zavrniti določena namigovanja, ne prvič, da se bo prispevek zbiral na zalogo. Že letos bodo iz sredstev financirani konkretni elementi sistema. Če bi prispevek znižali ali odlagali, bi to ogrozilo izplačevanje pravic, ki že obstajajo, in finančno ogrozilo celotno izvedbo reforme. Najpomembnejše je, da novela zakona ni sama sebi namen, je nadgradnja sistema, ki se vzpostavlja in je živ, / znak za konec razprave/ sistema, ki ga bo tudi v prihodnje potrebno redno spremljati in ves čas prilagajati demografskim spremembam, družbenim trendom, trendom, tehnološkemu razvoju in realnim razmeram na terenu. Nihče v starosti ali bolezni ne sme ostati sam - to ni le politična usmeritev Levice, to je jedro naše človeške dolžnosti. Zato bomo predlog podprli, ker prinaša resnične izboljšave. Ker gradi bolj pravičen svet in ker v njem vidimo uveljavitev vrednot, ki jih v Levici postavljamo v središče politike - skrb za človeka, dostojanstvo in javno dobro.

Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina nepovezanih poslancev, zanjo kolegica Eva Irgl, izvolite.