Dobro jutro, začenjam 131. sejo kolegija!

Vse prisotne lepo pozdravljam in vas obveščam, da ste bili včeraj z dopisom obveščeni o širitvi dnevnega reda. z novo točko, in sicer točko 1.a točka: Predlog za obravnavo predloga zakona po nujnem postopku. Včeraj vam je bilo tudi posredovano gradivo k 1. in 3. točki dnevnega reda.

Obveščam vas o nadomeščanju članov kolegija in sicer kolega Jonas Žnidaršič, dobro jutro, nadomešča vodjo Poslanske skupine SD. Smo zelo veseli, da vas imamo pogosto tukaj. Aha, pa še kolega Tine Novak nadomešča vodjo Poslanske skupine Nepovezani, in sicer doktorja Anžeta Logarja.

In prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - DOLOČITEV ČASA OBRAVNAVE TOČK DNEVNEGA REDA 32. SEJE DRŽAVNEGA ZBORA, ki se bo začela v ponedeljek, 16. junija.

Gradivo ste prejeli včeraj. Želi tukaj kdo kaj razpravljati? (Ne.)

Ne, potem ne bo razprave in na glasovanje dajem sklep: Sprejme se čas za obravnavo posameznih točk dnevnega reda 32. seje Državnega zbora, ki se bo začela v ponedeljek, 16. junija 2025.

Glasujemo. Kdo je za? (Soglasno vsi.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet in ta točka dnevnega reda zaključena.

Prehajamo na 1.A TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA PO NUJNEM POSTOPKU.

Gradivo ste prejeli včeraj. In prehajamo na obravnavo predloga, da se po nujnem postopku obravnava predlog podnebnega zakona.

In dajem besedo predstavnici Vlade, generalni sekretarki oziroma namestnici generalne sekretarke Vlade, magistrici Barbari Peternelj.

Izvolite.

Hvala lepa.

Lep pozdrav vsem!

Vlada predlaga v obravnavo predloga zakona po nujnem postopku zato, da bi se preprečile težko popravljive posledice za državo. Republika Slovenija je namreč že prejela obrazloženo mnenje Evropske, Evropske komisije zaradi neprenosa dveh direktiv, ki se nanašata na vzpostavitev sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov in pa v zvezi s prispevkom letalstva glede zmanjšanja emisij. Gre za pomemben zakon, ki naj bi bil podlaga za zeleni prehod, med drugim pa daje podlago tudi za črpanje evropskih sredstev iz podnebnega sklada in pa socialnega sklada za podnebje.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Zdaj pa odpiram razpravo, želi kdo besedo? (Ne.)

Potem pa ne bo razprave in gremo na glasovanje.

Na glasovanje dajem sklep: Predlog podnebnega zakona se obravnava po nujnem postopku.

Glasujemo. Kdo je za? (Poslanske skupine Svoboda, Levica in SD.) Kdo je proti? (Poslanska skupina Nova Slovenija in Poslanska skupina Nepovezanih poslancev.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet in s tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA PO SKRAJŠANEM POSTOPKU.

Predlog ste prejeli s sklicem seje kolegija in prehajamo na obravnavo predloga, da se po skrajšanem postopku obravnava Predlog zakona o spremembi Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

In spet dajem besedo namestnici generalne sekretarke Vlade.

Izvolite.

Hvala.

V tem primeru Vlada predlagal obravnavo zakona po skrajšanem postopku, saj gre za manjšo spremembo zakona obstoječega, in sicer je cilj omenjenega zakona predvsem poenotiti ureditev dodatka za stalnost z drugimi poklicnimi skupinami, ki ta dodatek prejemajo, in sicer, ki ga prejmejo po poteku petih let. Hvala lepa.

Hvala lepa. Odpiram razpravo, če želi kdo? Ne, ne bo razprave in prehajamo na glasovanje.

Na glasovanje dajem sklep: Predlog zakona o spremembi Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami se obravnava po skrajšanem postopku.

Glasujemo. Kdo je za? Poslanske skupine SD, Levica, Svoboda in skupina Nepovezanih. Kdo je proti? Nihče.

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo še na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA RAZNO.

V okviru te točke predlagam, da nadaljujemo z razpravo, ki smo jo opravili na 127. in 128. seji Kolegija glede dopustnosti predvajanja tonskih in videoposnetkov na sejah državnega zbora.

Včeraj ste kot gradivo prejeli raziskovalno nalogo z naslovom Video oziroma avdio in video posnetki na plenarnih sejah, ki so jih pripravile službe Državnega zbora in vsebuje prikaz ureditve omenjenega področja v Evropskih parlamentih. Kot ste lahko.... Tole je le ta primerjalni pregled. Kot ste lahko ugotovili Poslovniki parlamentov vseh predstavljenih držav, z izjemo Francije, Madžarske in Slovaške ne vsebujejo posebnih pravil o predvajanju avdio in video vsebin na plenarni seji. Ponekod, recimo v Estoniji, Finski in Portugalski obstajajo o tem pravila oziroma dogovori, ki so bili sprejeti na kolegiju predsednika ali pa v odsotnosti posebnih pravil o tem odloči kolegij, v Belgiji in Luksemburgu recimo. In v večini predstavljenih parlamentih predvajanje avdio in video vsebin na plenarnih sejah ni dovoljeno ali pa tudi to ni mogoče. Izjema sta le litovski parlament in oba domova poljskega parlamenta, kjer so taka predvajanja dovoljena. S tem, da o poljskem sejmu o tem odloča predsednik doma. S posebnim dovoljenjem so možna tudi na Madžarskem, četudi jih zakon o parlamentu praviloma prepoveduje. Drugod je velik poudarek na govorjeni besedi, kar pomeni, da ima veljavo le povedana beseda. V številnih parlamentih doslej niti ni bila izražena želja po predvajanju avdio ali video vsebin, kar pomeni, da se tam poslanci tega niti niso spomnili, ker jim je samoumevno, da se take stvari ne dogajajo oziroma niti se ne zaprosi za kaj takega na plenarni seji. To samo zdaj ta primerjalni pregled potrjuje, bom rekla, pravilno odločitev, da se ni dovolilo nadaljevanje videoposnetka kolegu Zvonku Černaču, ki se je tega poslužil. Je sicer to že bilo v našem parlamentu se je zgodilo dvakrat s predvajanjem, vsaj po mojem vedenju, tonskih posnetkov. Enkrat s strani kolegice Šetinc Pašek, enkrat s strani kolega Andreja Hoivika in enkrat predvajanje oziroma dvakrat predvajanje videoposnetkov s strani Poslanske skupine SDS, in sicer najprej kolegica, mislim, da je bila Bah Žibert, če se prav spomnim. Tisti posnetek glede Kanala C0 in pa seveda nazadnje kolega Zvonko Černač, ki je pač hotel podkrepiti svoje izvajanje pri interpelaciji Vlade. Dajte me popraviti, če sem se slučajno zmotila. Nazadnje sem to prekinila, ker je prešlo meje. Prav tako menim, da take stvari niso primerne za parlament. Poleg tega pa lahko prihaja do resnih kršitev avtorskih pravic. Sama nisem naklonjena temu, da bi se to dogajalo na plenarnih sejah. Sem vam dala tudi besedo vsem predstavnikom poslanskih skupin oziroma vodjam poslanskih skupin, ki ste bili takrat na seji kolegija prisotni. In glede na predstavljeno nalogo in pa primerjalni pregled menim, da ni nobene potrebe, da bi v Sloveniji bili kakorkoli drugačni od ostalih zahodnih demokracij in da bi se tega posluževali, sploh glede na to iznajdljivost, bom rekla, sploh glede na iznajdljivost nekaterih poslancev, ki bi lahko take stvari tudi zlorabili. Tako da jaz bi predlagala, da se pripravi osnutek pravil oziroma da se dopolni dogovor glede vodenja sej, ne samo plenarne seje, ampak tudi seje odborov in da se take, take manevre oziroma da se ne dovoli, da se take manevre prepove oziroma da se ne dovoli predvajanja ne avdio posnetkov ne video-avdio posnetkov ravno zato, ker se s tem pridružujemo drugim razvitim, če želite, zahodnim demokracijam. S tem se preprečuje zloraba in s tem se tudi preprečuje morebitno kršenje avtorskih pravic in konec koncev poslanci in naloga poslancev je, da znajo take stvari tudi ustrezno interpretirati in uporabiti potem v svojih razpravah.

Zdaj pa odpiram razpravo, če kdo želi okoli tega kaj dodati. Ne. Zdaj, aha, kolega Cigler Kralj, izvolite.

Ja, hvala lepa.

Žal mi je, da ni protagonistov, zaradi katerih smo pravzaprav šli v to debato, tukaj na seji, ker bi bilo dobro, da imamo čim širšo debato in da vsi participiramo pri tej, pri tej odločitvi. Zdaj, predsednica, z vsem spoštovanjem, jaz bi rekel, prvič, Slovenija je suverena država, imamo svoj parlament, ta parlament ima svoj kolegij, torej nek, nek vaš, vaš organ, s katerim pač skupaj soodločamo glede, glede ključnih zadev. In ja, mislim, da je kolegij glede na našo parlamentarno prakso, zgodovino in poslovnik primeren organ, ki pač nekako postavi ali pa kjer dogovorimo ta pravila in se postavijo. Ampak jaz bi polemiziral z vašo utemeljitvijo, ko ste rekli, da glede na povzetek te raziskovalne naloge, da je zdaj potrjena vaša odločitev in da to potrjuje vašo pravilnost odločitve, da tega niste dovolili. Jaz to zdaj ločeno od mojega stališča ali sem za ali ne, a ne. Mi se bomo sami odločili, mislim, predlagam, da se sami odločimo, da tukaj slovenski parlament, kolegij, vas, da se sami dogovorimo ne glede na to ali je na Irskem ali pa v Španiji ali pa v Estoniji ali pa na Madžarskem to dovoljeno ali ni. Zato ker mislim, da smo dovolj suvereni, dovolj samozavestni, imamo tudi neke parlamentarne zgodovine in prakse za sabo, da se sami o tem odločimo. Zdaj, drugič, zdaj pa prehajam na vsebino oziroma na stališče. Jaz sem ga že predstavil, zato ga ne bom na dolgo razlagal, ampak mislim, da Poslanska skupina Nove Slovenije, kolikor smo o tem razpravljali, stoji bolj na stališču, da je bolje manj omejevati pa več dopustiti, saj s tem bolj vzgajamo k neki lastni odgovornosti, samoodgovornosti glede, bomo rekli, govorjene besede, predstavljene vsebine in tako naprej. Saj ste izpostavili dobro recimo lahko izziv ali pa problem možnosti kršitve avtorskih pravic, ne vem, možnosti celo ob obstoju umetne inteligence, nekih, nekih, bomo rekli, tudi takih izdelkov, ki bi lahko zavajali in tako naprej, ampak poslušajte, saj zato imamo nadzorne inštitucije, imamo, imamo, imamo druge, druge vzvode, ki bi pač tako početje, če bi šlo čez mejo, če bi kršilo kakršnekoli pravice ali pa kakršen koli drug red, da bi ga ustrezno, ustrezno sankcionirali in seveda umaknili iz naše parlamentarne prakse. Zdaj, vem, da sem tule, bi rekel, predstavnik manjšine, opozicije, ampak moral sem pa povedati svoje mnenje. Mislim pa, da tudi v raziskovalni nalogi je pokazano, da nekateri parlamenti, a, niso tega urejali, tore je čisto, jim je vseeno. Eni recimo so to urejali, pa so prepovedali, eni so dovolili, eni pa sploh še niso imeli primera, ker nimajo pač niti tehničnih, tehničnih pogojev za to, recimo avstrijski parlament, ki nima fiksnih zaslonov v svoji razpravni dvorani.

Toliko, hvala.

Hvala lepa.

Absolutno zdaj to ne leti na vašo poslansko skupino, ki ni imela nikakršnih, ni niti poskušala kaj takega še, ampak jaz bi rekla tako, a ne; če bi mi imeli dejansko poslance, ki se zavedajo resnosti svojega početja, pa še enkrat, ne leti na Poslansko skupino Nova Slovenija, sploh zaradi tega, ker ni poskušala Poslanska skupina Nove Slovenije nikoli se iti tega, ampak leti na tiste, ki so pač to zdaj se tega poslužili, če bi mi imeli poslance, ki se zavedajo, kot sem rekla resnosti svojega početja, možnosti zlorab, ki se zavedajo svoje poslanske funkcije. In pa integritete, potem bi verjetno tudi mi lahko o tem razmišljali. Jaz pa mislim, da mi v parlamentu žal imamo poslance, ki znajo take stvari spretno zlorabljati. In v bistvu vse skupaj predstavljati zelo senzacionalistično. In že tako nas velikokrat javnost obtožuje, da ne znamo niti dostojno razpravljati z nekim takim početjem, pa bo vse skupaj postalo resnično cirkus. To je moje osebno mnenje in sem ga zdaj tukaj tudi izrazila. Jaz seveda menim, da v določeni meri se te zadeve lahko dovolijo. Ampak zgolj kot statične slike, kot Power point prezentacije, lahko tudi kot fotografija, ki je opremljena z avtorstvom. Ne pa na način, na kakršnega se ga je poskušala posluževati poslanska skupina SDS. In pač na tem ostajam. Zdaj, kolega Žavbi, še vam dajem besedo. Izvolite.

Hvala lepa. Dobro smo odprli to neko, bom rekel, konceptualno razpravo o tem. Zdaj mi gre zelo na živce do neke mere v politiki to neko dvoličnost, kjer pri nekih, v nekih razpravah posamezni poslanci vseh opcij. Tu naleti, zagovarjajo stališče, da se moramo bolj primerjati z drugimi, v nekih drugih razpravah pa tisti poslanci spet ne konkretno leva, desna, pa da moramo biti suvereni in se ne primerjati z drugimi. To je zdaj, jaz ne razumem, kdaj je pravilno, potem odmerjeno to, kdaj je prav, da sprejemamo svoje odločitve na podlagi prakse v drugih državah, pa kdaj ne. Zdaj, če pa gremo na to konkretno temo. Je po moje prvo vprašanje, ki si ga moramo na neki ravni izhodišč odgovoriti, kaj je pa parlament, h kateremu stremimo. Jaz mislim, da smo v tej državi prišli do nekega konsenza, da je parlament mora stremeti k določenim zahodnim demokratičnim oblikam parlamentu tudi po vsebini in po stilu, tudi po umeščenosti v ustavni sistem. Zdaj, na pamet mi pride verjetno vsem nam, ki politiko spremljamo tudi izven okvira Slovenije, verjetno je najbolj znan svetovni parlament, pa razprava o njem angleški. Zdaj, jaz sicer mislim, da tam tradicija 250 let tega na eni strani omogoča tudi neko samoomejevanje v kaosu, ki tam izgleda, da vlada. Torej bi jaz rekel, da v angleškem parlamentu vlada organiziran kaos. Kar predstavljam, da če bi ga probali v Sloveniji izvesti, bi hitro privedel do groznega kaosa, neorganiziranega kaosa. Tako da jaz mislim, da k tistemu lahko stremimo nekako idealistično, ampak dejstvo, da v Sloveniji je verjetno kultura drugačna, da k temu ne moremo stremeti. Potem imamo druge parlamente. Evropski parlament na primer, ker smo tudi jaz po vseh spominih imeli že izvajanja od igranja inštrumentov za govorniškim pultom do tega, da so se oblačili v različna sporočila poslanci v Evropskem parlamentu. Tako da zame je tudi tisto, kar se tam dogaja, nek zgled, ne more biti. Tako da tu se s kolegom Ciglerjem do neke mere strinjam, da je ta naša suverenost v naši predstavi o tem, kako mora izgledati parlament, unikatna. Po drugi strani, meni je že nekoliko sporno v resnici, če pomislim, tisti atrij, papirji, ki jih kažejo poslanci. Mislim sicer, glavni izvajalec tega je zdaj v tem istem Evropskem parlamentu, ga več tukaj ni. Ampak že tisto je smešno pa se poslužujejo, da ne bi narobe, tudi poslanci v moji poslanski pa sicer tudi nekoliko ironično včasih, tako da že tisti je zame potencialno nepotreben šov. Kajti moramo reči, nek ideal parlamenta je v pogovoru in govorjeni besedi, ki ga imamo, ki je plod lastne človekove inteligence. Jaz mislim, da razširiti to razpravo na to, ki smo jo imeli danes, je tudi na to, kako bodo poslanci v bodoče uporabljali ChatGPT. Zdaj, kar je kolega Jonas naredil par mesecev nazaj, je bil seveda eksperiment, poskus tega, ampak da bo pa to praksa, ker si, hočemo ali pa nočemo povedati, da bo, da bodo poslanci to uporabljali za to, da si svoje govore pišejo, je pa meni sporno. Etično, moralno pa filozofsko, če smo že pri tem, ne, pa to presega smoter te razprave, ki jo imamo danes. Jaz tudi razumem, kar je kolega Cigler Kralj rekel, to neko osnovno politično stališče do manj regulacije, da bo pač, če bo manj regulacije, se bo pa v tem smislu, se bo pa pač trg samo reguliral. Pač to je tukaj za pričakovati, če tega ne bomo regulirali, da bo kurtuaznost poslank in poslancev potem že spontano naredila svoje, ampak to, s tem bi se jaz lahko strinjal, če bi imeli na začetku vsakega sklica parlamenta vsaj dve tretjini ali pa tri četrtine poslancev, ki točno vedo, za kaj gre v parlamentu do potankosti. Če bi bili socializirani v politiko, popolnoma. Ker pa vemo, da v resnici v Sloveniji je menjava političnega razreda slovenskim volivcem zelo blizu, pa upam, da se to zdaj prekine, je pa to, je pa to zame nekoliko manj pričakovano. Torej, strinjal bi se s kolegom Ciglerjem. Ob idealnih pogojih se mi o tem danes tukaj ne bi rabili pogovarjati, ker bi tukaj sedeli 90 institucionalno izobraženih posameznikov. Tako pa tega ni, si lahko priznamo.

Tako, da neka, neko normiranje tega jaz pozdravljam in je na žalost potrebno, ko se bo pa, ko bo pa ta parlament, jaz verjamem, da nekoč bo, mogoče že v naslednjem mandatu bolj, bo imel določeno kontinuiteto na obeh straneh političnega pola, potem pa verjamem, da regulacija ne bo več potrebna.

Hvala lepa.

Kolega Jonas, pa kolega Cigler Kralj.

Izvolite.

Jaz bi se oglasil zato, ker se me je kolega Žavbi zelo dotaknil s svojim izvajanjem. Ja, moram reči, tudi mene je spravljal ob živce in mi delal ošpice en poslanec, imena ne bom omenjal, piše se Grims, ki je rad, ki je rad kazal neke diagrame ali pa fotografije v tistih svojih a3 formatih in potem tudi tako teatralno in pomenljivo stal zraven njih, češ, vidite, kaj je to.

Skratka, vedno sem imel občutek, da to pač ni primerno v parlamentarni praksi, ker je bil tudi, moram reči, dosti osamljen v tem početju.

Zdaj, če bi tovrstnim poslancem, ki jih je še nekaj se pojavljajo, omogočili še predvajanje nekih video vsebin, bo to ratal en neprijeten cirkus, ki se ga bodo posluževali vedno eni in isti obrazi, in sem proti.