Predlagam, da začnemo.
Dobro jutro vsem! Začenjam 132. sejo Kolegija in vas vse prisotne lepo pozdravljam!
Imamo eno pooblastilo, magister Bojana Muršič nadomešča kolega Jana Prednika. In pa opravičila, magister Urška Klakočar Zupančič se je opravičila, prav tako pa Felice Ziza in Ferenc Horváth. Tako da ugotavljam, da smo sklepčni in lahko nadaljujemo.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZA OBRAVNAVO PREDLOGA PO NUJNEM POSTOPKU.
Gradivo ste prejeli s sklicem seje Kolegija.
Prehajamo na obravnavo predloga, da se po nujnem postopku obravnava Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela.
Želi besedo predstavnica Vlade, generalna sekretarka?
Izvolite. Namestnica.
(?)GOSPA _____: Hvala lepa.
Najprej lep pozdrav vsem!
Vlada predlaga obravnavo zakona po nujnem postopku zato, da bi se preprečile težko popravljive posledice za delovanje države. Gre namreč za izpolnjevanje enega od mejnikov iz načrta za okrevanje in odpornost. Na sprejetje te novele Zakona o urejanju trga dela je vezano namreč črpanje 140 milijonov evrov evropskih sredstev. Hkrati gre pa tudi za realizacijo odločbe Ustavnega sodišča.
Toliko na kratko. Hvala.
Hvala za obrazložitev.
Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? (Da.)
Izvoli, kolega Cigler Kralj.
Hvala lepa.
Saj jaz imam že zimzelene, zimzelene govore, ampak vseeno mislim, da je prav, da se oglasim. Najprej, seveda smo mi proti, torej v Novi Sloveniji smo proti nujnemu postopku za ta zakon. Kajti menimo, ocenjujemo, da se je dovolj dolgo vedelo kakšna je odločba Ustavnega sodišča. Dovolj dolgo je bil znan mejnik iz načrta za okrevanje in odpornost. Mislim, da smo ga še celo pred več kot tremi leti postavili. Tako, da ni čisto nobenega razloga za nujno obravnavo tako obsežnega zakona, tako obsežnih sprememb trga dela in ne bodo nastale nobene nepopravljive posledice. Lahko rečem, če sem malo ciničen, da postajajo nepopravljive posledice ravno zaradi tega, ker tako gremo z nujnimi postopki in izrednimi sejami. Še enkrat pa opozarjam tudi na vlogo vseh strokovnih služb, recimo Zakonodajno-pravne službe, strokovnih služb, poslanskih skupin, ki delajo v nemogočih razmerah, nimamo pa izrednih razmer v državi. In se čudim, da se generalna sekretarka ne oglasi, ker tole je pa šlo že čez vse meje.
Hvala.
Hvala.
Želi še kdo razpravljati? (Da.)
Najprej kolega Anže Logar, pa generalna sekretarka.
Anže, izvoli.
Ja, hvala.
Tudi v stranki demokrati smo v bistvu zgroženi nad proceduro, ki jo ta koalicija vodi praktično skozi cel mandat. Torej, nenehne izredne seje in nenehni nujni in skrajšani postopki o zakonih, ki so v bistvu sistemski, kar dejansko vzbuja dvom v rešitve, ki jih na koncu koncev mora od časa do časa potem popravljati tudi Ustavno sodišče. Čeprav je bila zaveza te koalicije na začetku mandata, da bodo pa vrnili pravno državo nazaj v državo. Dogaja se pa ravno nasprotno. Pripravljajo se slabo pripravljeni zakoni. Konkretno temu, če se ne motim, nasprotuje celo finančni minister. Kar pomeni, da je koalicija neusklajena, neusklajene zakone pošilja v parlamentarno proceduro, obremenjuje Zakonodajno-pravno službo in vse, ki pač ustvarjajo zakonodajno vejo oblasti v takšni meri, da je v bistvu kvaliteta sprejetih odločitev bistveno padla, glede na prejšnje zakonodajne procese. Nenazadnje mislim, da je bilo pred nedavnim tudi ena zelo odmevna javna razprava o entropiji pravne države na temo hitrih in nujnih postopkov. V pravni praksi je bilo že kar nekaj člankov na to temo, kjer jasno opozarjajo na to, kako s tem skrajšanim postopkom in s kratkim rokom javne razprave ali sploh brez javne razprave do spremembe sprejema zakona. Dejansko ustvarjajo demokratični deficit v pripravi slovenske zakonodaje. Tako da jaz mislim, da je zadnji čas, da se potegne ročno zavoro. Nobenih nujnih razmer ni. Če je vlada dve leti se lovila sama s seboj in na agendo postavljala samo zakone, ki jih je predlagala stranka Levica, zdaj pa ugotovila, da je zmanjkalo tem iz repertoarja drugih strank, se sprašujem, kaj se mora zgoditi, da bo vlada naredila ta pomislek in v zadnjem letu mandata, ki je že tako ali tako obremenjen z pač tudi težkimi gospodarskimi razmerami, nehala obremenjevati gospodarstvo z novimi davčnimi obremenitvami, ki jih praktično vsaka zakonodaja, ki jo pripelje v Državni zbor pod pretvezo nujnega postopka ali skrajšanega postopka naložijo na gospodarstvo, ki je na koncu koncev edino, ki sploh omogoča socialno državo.
Tako da enako s strani poslancev stranke demokrati nasprotujemo skrajšanemu in nujnemu postopku in nujnim sejam za zakone, ki bi jih z normalnim planiranjem in normalno uskladitvijo Vlada lahko poslala v redne postopke.
Uršula Zore TavčarGlede na to, da sem bila malo neposredno izzvana, bi lahko, bi samo dodala, da generalna sekretarka se je večkrat oglasila, morda ne ravno na tem forumu, ampak tudi že v preteklosti, ko smo opozarjali na te postopke, te zadeve z nujnimi postopki je nekaj, kar se srečujemo že, bodimo iskreni, dlje časa in to ni problem od včeraj, je pa v zadnjem času dejansko se še morda nekoliko eskaliral. Bi pa ob tem vseeno rekla, da mislim pa in to obremenjuje vse službe, Zakonodajno-pravno službo, tudi ostale službe. Prizadevamo si, da bi zadeve kljub vsemu speljali in samo to bi rekla, da mislim, da kvaliteta dela pa kljub vsem obremenitvam pa pravzaprav ne trpi in upam, da ne trpi oziroma verjamem, da so kljub vsemu mnenja še vedno napisana strokovno in tako, je in odgovorno, je pa res, da se v Državnem zboru soočamo na vseh področjih s težavo pri zaposlovanju, ne pri zaposlovanju, kot tudi pri tem, da se soočamo, ker počasi dejansko prihaja tudi do povečane obremenitve ljudi in s tem povezanih posledic.
Ja, hvala predsedujoči.
Saj, mislim, da kolega Cigler Kralj ni izrekel dvom v kvaliteto priprav mnenj Zakonodajno-pravne službe. Mi smo tu zakonodajalci, mi izrekamo dvom v pripravo zakonodajnih predlogov, torej rešitev, ki so v zakonih. Če berete mnenje Zakonodajno-pravne službe, praktično pri vsakem zakonu opozori na možnost neustavnosti, na nedorečenost, na vprašljive rešitve, ki so v zakonodaji, in na koncu koncev, poglejte samo primer medijskega zakona in primer Zakona o gostinstvu, kjer so bila opozorila pravočasno dana, pa je Vlada trmoglavila oziroma koalicija trmoglavila s svojimi zakoni, jih spravljala v proceduro, govorila o nujnosti, o izjemni pomembnosti, o reformnem, ne vem, vetru, ki prihaja s temi zakoni, potem jih je pa umaknila oziroma odložila ravno zaradi teh predlogov.
Tako da hvala generalna sekretarka za to, da ste potrdili kar mi opažamo, da je tendenca te koalicije po nujnosti sprejema teh zakonov takšna, da ne dohaja več nekega normalnega zdravega razuma. Na nek način tudi priznanje službam Zakonodajno-pravni službi in ostalim, da kljub temu še uspejo pripraviti ustrezna mnenja in jaz vaše stališče razumem tudi kot veliko grajo, ki seveda glede na vašo funkcijo mora biti zelo v vatki do aktualne koalicije, da se vendarle zresni in začne opravljati zakonodajni proces, kot so ga očetje Ustave predvideli, saj zato pa imamo splošni postopek, kjer gre preko treh branj v nekem normalnem časovnem okviru. Jaz upam, da je naš namen, da je zakonodaja, ki pride iz Državnega zbora, kvalitetna, naslavlja probleme, s katerimi se soočamo, ne pa da ustvarja nove težave in oprostite, zakonodaja, ki smo jo sprejemali v zadnjem letu, večinoma ustvarja nove probleme, začenši že s tistim evidentiranjem časa in potem naprej z vsemi davčnimi obremenitvami, ki na koncu pripeljejo do tega, da, ne vem, multinacionalke, pa tudi naša podjetja, selijo sedeže malce nižje, 100 kilometrov v Zagreb. Tako da jaz bi temu rekel, ustavite se, ustavite se. In nič ni tako nujnega, da morate v zadnjem letu sprejeti vse, kar prej v treh letih niste. In za to državo je bistveno bolje, če se v tem zadnjem letu ali pa v teh zadnjih desetih mesecih pripravlja samo tisti pripravki, ki so nujno potrebni in da se pri tem išče čim širše soglasje med vsemi strankami v Državnem zboru. Ker ni razloga, da se zdaj neke politične spopade delajo na, ne vem, magnitudo zakonov, ki prihajajo v Državni zbor, pa so v bistvu nepotrebni.
