Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam!

Začenjam 44. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji poslanci in poslanke, in sicer magistrica Karmen Furman, doktor Matej Tašner Vatovec in Aleksander Reberšek, na seji pa kot nadomestni člani in članice odbora s pooblastili sodelujejo: magistra Darka Krajnca nadomešča Aleš Lipičnik, poslanko Alenko Helbl nadomešča Rado Gladek in poslanca Zvoneta Černača nadomešča poslanka Anja Bah Žibert in še ena, poslanko Andrejo Živic nadomešča poslanka Lucija Tacer.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: točka 1: staranje prebivalstva, upad rodnosti in razgradnja državne demografske politike pod vlado doktor Roberta Goloba.

Ker v poslovniškem roku ni bilo predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO - ZAHTEVA POSLANSKE SKUPINE SLOVENSKE DEMOKRATSKE STRANKE, ki je tudi objavljena na spletnih straneh Državnega zbora.

Na sejo so bili vabljeni: predlagatelj, v imenu predlagatelja poslanka Anja Bah Žibert, predsednik Vlade doktor Robert Golob, ki se je opravičil, minister za delo, družino, socialne zadeve in invalide Luka Mesec, minister za finance Klemen Boštjančič, ki se je opravičil, minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, predsednik Družinske pobude Tomaž Merše, Nekdanji v. d. direktorja Urada Vlade Republike Slovenije za demografijo magister Danilo Lončarič.

Za dopolnilno obrazložitev zahteve besedo dajem predstavnici predlagatelja, Anji Bah Žibert.

Izvolite, imate besedo.

Hvala lepa za besedo.

Ker bomo danes veliko govorili tudi o družini, zagotovo so naše družine izjemno hvaležne, da ta seja poteka na petek popoldan, pa neudeležba ministrov tudi govori, kaj počnejo v petek popoldne. Ampak pustimo to, mi smo tukaj in danes bomo govorili o točki dnevnega reda in sicer na predlog Slovenske demokratske stranke, ki smo predlagali, da ta, bom rekla, Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide opravi po našem mnenju, zelo pomembno razpravo; To je demografska suša. Hočeš ali nočeš, s tem se Slovenija sooča. Gre za izziv, pred katerim smo tako kratkoročno kot dolgoročno. In nujno bi bilo, da na tem področju sprejmemo čim prej konkretne ukrepe in da v bistvu problem demografije postane prednostna naloga.

Zdaj, zakaj smo se mi odločili za sklic te seje? Vlada doktor Roberta Goloba je na svojem položaju že dobra tri leta. In v tem času, v tem Državnem zboru ni bilo nobene razprave, ki bi se posvetila povsem demografiji, se pravi, na to problematiko seje ni bilo in tudi rešitve, ki bi jih ta vlada prinesla in bi dejansko pomenile nek korak v smer demografskega, bom rekla, reševanja tega problema, jih ni bilo. To so dejstva. Še več, bili so ukrepi, ki dejansko po naši oceni pomenijo ne spodbujanje k izboljšavi demografskih kazalcev, ampak stvari še poslabšujejo, nekaj več v nadaljevanju.

Zdaj, ko govorimo o demografiji, se vendarle moramo ukvarjati s tem in imeti pred sabo dejstvo, da gre za našo prihodnost in da gre pri tej zadevi o tem, kdo bomo čez nekaj let, deset let, kdo bomo postali in seveda, ali bomo poskrbeli za to, da se naš rod, bom rekla, naša civilizacija tudi nadaljuje v prihodnje. In zdaj resna politika, ki ne deluje samo za en mandat, bo k takšnemu problemu pristopila zelo resno in odgovorno. Namreč, kot rečeno, gre za neke kratkoročne kazalce in ukrepe in gre tudi za dolgoročne ukrepe in tudi pogled v našo prihodnost. Nihče v tem Državnem zboru pa niti v državi ne more zanikati tisto, kar govori statistika, pa čeprav moram na drugi strani reči, da demografski problem ni samo statistika na papirju, ampak ta nam nalije čistega vina in statistika je slaba. In zato menimo, da je ta seja več kot potrebna. Zdaj smo nekako pred našo skupno razvojno in tudi civilizacijsko preizkušnjo, ki po našem mnenju nekako zahteva res odgovoren pristop. Veliko je opozoril s strani stroke, opozicija je večkrat povedala, da pač demografska politika ni ne samo prednostno vprašanje te Vlade, ampak po moji oceni, seveda boste lahko imeli vso možnost, da me prepričate drugače, je tudi vlada na tem področju predvsem zelo brezidejna ali pa morda neambiciozna ali pa morda kaže, da pač s tem nima problema. Jaz menim, da je to napačno in da je pač potrebno to zadevo, bom rekla, celostno in zelo odgovorno, bom rekla, reševati ali pa vsaj iskati tiste primerne ukrepe, ki bi to stanje lahko izboljšali. Še danes ne vem, v čem je bil razlog ukinitve urada Republike Slovenije za demografijo, ki je nekako imel v svojem delovanju ravno en in ključni cilj, razvijati in usklajevati celovito demografsko politiko. Ta ukinitev se mi zdi še toliko bolj nerazumna, ker je na drugi strani ta vlada močno povečala število ministrstev, ki so za moje pojme v prvi vrsti namenjeni parkirnim hišam za reševanje kadrov. Kajti, glede na to, kaj vidimo po rezultatih nekaterih ministrstev, ni prav nobene potrebe bilo, da jih je več, nekatera ministrstva celo, ko gledamo, kažejo, kako nespametne so bile delitve in potem je nekaj na enem, nekaj na drugem in niti še danes točno ne vedo, kdo ima arhive oziroma kdo ima kakšno zadevo pri sebi, ampak pustimo to. Če pač povzamemo statistiko in ta je jasna. Nihče ne zanika, da je demografski problem nastal včeraj ali danes, nihče ne govori o tem. Demografskim problemom se Slovenija sooča že dlje časa. Ampak razlika je v tem, ali smo jo voljni vzeti kot, bom rekla, prednostno kategorijo ali ne. In jaz menim, da je pač ta vlada ni zavzela. Če nekako povzamem podatke, ki so pač seveda najslabši. In tukaj si ni moč zatiskati oči. Leta 2023 je bil en tak presečen datum, kjer smo lahko ugotovili, da se demografska kriza poglablja. Statistični urad je takrat podal podatek, da se je v Sloveniji rodilo 16989 otrok, kar je bilo najmanj po letu 2003. Zato se mi zdi ta presečni datum zelo pomemben, se pravi najmanj po letu 2003 in kar 638 manj kot leto poprej. Gre za visoke številke. Umrlo je 51540 ljudi, kar seveda na koncu pomeni, da smo imeli negativni prirast, ki je znašal 4 tisoč 551. Zdaj, seveda bi morda rekli, gre za eno slabo leto, ne, pa bo naslednje leto boljše, ampak temu ni tako. Leto 2024 je postreglo še s slabšimi kazalniki, in sicer rodilo se je še manj otrok, 16 tisoč 628, umrlo 21 tisoč 426, kar pomeni, da se je negativni prirast povečal in znaša 4 tisoč 798. Zdaj, ko takole pogledaš te številke, včasih tako z lahkoto govorimo o številkah 4 tisoč, 4 tisoč 500, 5 tisoč in tako naprej. Zamislite si nekoliko drugače, vsaj jaz sem si, da pridete v eno slovensko občino in je ta prazna. V enem letu smo izgubili eno takšno občino, v naslednjem letu smo izgubili še eno takšno občino, kajti ta trend govori sam po sebi. In še več, jaz mislim, da moramo pogledati tudi malo naprej, namreč čas hitro teče, bolj kot si kdaj mislimo in projekcije za leta naprej, na primer do 2060, so porazne. Glejte krivuljo, kje bomo. In lahko vam pač povem, da projekcije urada, to ni zdaj, da se pač, smo se mi v, ne vem, SDS želeli igrati številke, kažejo, da bomo do leta 2060 izgubili število prebivalcev v velikosti Ljubljane. Zdaj, če kdo ne vidi, da tukaj imamo resno težavo in da moramo začeti resno ukrepati, potem mislim, da Slovenija več ni njegova intimna izbira, ker pač Slovenija na tak način izumira. In tega seveda kot družba, pa ne glede na to, iz katere politične opcije prihajamo, moramo ta trend začeti ustavljati oziroma, bom rekla, spreminjati v drugačne številke in da bomo enkrat govorili zopet o pozitivnem prirastu.

Zdaj, kje so zagotovo tudi problemi. Slovenija je po podatkih OECD država, ki sodi med žal tiste, ki daje najnižji delež BDP za tako imenovano družinsko politiko, to je manj kot odstotek. In to je v bistvu pač že eden od korakov, kjer bomo morali v prihodnje pač te zadeve zagotovo spremeniti, če bomo želeli graditi na družinski politiki. Zagotovo je pač eden od problemov tudi izseljevanje mladih, to je še vedno zelo visoko, 5 tisoč 342 oseb mladih med 20 in 35 let se izseli iz Slovenije. In to seveda so tisti mladi, ki imajo večinoma poklice z dodano vrednostjo, visoko izobraženi. In po podatkih, ki sem jih prejela, mnogi ti mladi, ki odhajajo v tujino in se potem tam odločijo tudi za družine, kažejo, da se tam odločijo kar za številčne družine, tako da v bistvu tukaj ni razlog v tem, da si ne bi želeli samo nekateri družine, ampak da enostavno tukaj ne vidijo pravih pogojev. Zdaj, kje oziroma to lahko tudi vidimo, dejstvo je, da je okoli 56 odstotkov parov v Sloveniji, se odloči zgolj za enega otroka. In zagotovo bi morali sprejeti ukrepe, ki bi seveda obrnili ta trend in da pač seveda se tudi Slovenija oziroma slovenske družine odločajo za več otrok. Zdaj, zelo pomembno pri tej zadevi je, da je razlogov za, bom rekla, takšne trende več. Mi jih gotovo vidimo tudi v zelo, bom rekla, negativni politiki do, bom rekla, spodbujanja družin, in sicer ni v tej Vladi oziroma pod Vlado Roberta Goloba je bilo znižanje splošne dohodninske olajšave, zamrznitev cenzusov za štipendije, opustitev progresivnega razbremenjevanja družin z več otroci, z več otroki, podražitve tudi raznih življenjskih stroškov - spomnite se, kako se je dvigovala cena hrane, oblačil - in tudi vedno več prispevkov morajo slovenski davkoplačevalci plačevati. Zadnji tak je obvezen zdravstveni prispevek, zdaj je še dolgotrajna oskrba doletela ljudi, skratka ogromno, ogromno jemanja iz te države in na drugi strani zelo malo dejanja. Zdaj, Gospodarska zbornica Slovenije in tudi analiza OECD govori o tem, da je pač Slovenija država, ki je v davčnem primežu in ravno zaradi tega davčnega primeža in zaradi prejšnjih ukrepov, ki sem jih navedla, se tudi v prihodnje ne kaže, da se ta zmanjšuje, kvečjemu veča, bodo nekako naši državljani od leta 2023 do 2026, tisti, ki imajo minimalno plačo, izgubili cirka 2 tisoč 100 evrov neto dohodka, tisti s povprečno plačo pa 3 tisoč 600 evrov neto. To so zagotovo številke, ki niso spodbudne za kakršnokoli družino in seveda tudi za kakršnokoli, bom rekla, učinkovito reševanje demografske politike. Zdaj, morda v tem delu še, kar je mene zelo zaskrbelo, da aktualna Vlada tudi v programu stabilnosti niti v prenovljenem načrtu za okrevanje in odpornost ni v bistvu pripravila nobenih posebnih demografskih ukrepov. Prej sem povedala, mladi, ki odhajajo, nobene pametne rešitve za mlade, kar se tiče stanovanj, da bi dejansko rekla, aha, to je pa zdaj ukrep, za katerega pa mogoče bomo res ostali v Sloveniji in pač tukaj delovali. Zdaj, po nekih podatkih, ki sem jih zasledila te dneve, je Slovenija tudi država v regiji, ki ima največ stečajev. Tako da tudi na področju zaposlovanja, čeprav imamo trenutno pač še dobre kazalce, kar se tiče zaposlenosti, ne kaže, da se bo pač tukaj, bom rekla, šlo še bolje, ampak da se trend obrača in da je to še kvečjemu dodatna skrb. Skratka menim, da je razlogov za današnji pogovor o tej temi veliko. Morda za izhodišče, kaj se je zgodilo v enem dnevu v letu 2023. 47 rojstev smo imeli, 59 umrlih, 93 se jih je v Slovenijo priselilo, 61 se jih je odselilo. Potem pa so še podatki o odločitvi za skupno zvezo oziroma pač poroko in potem tudi razveze.

Skratka zdaj jaz upam, da nihče ne gradi slovenske prihodnosti na prihodih, bom rekla, tuje delovne sile, ki je seveda potrebna. Mislim, da moramo pač poskrbeti, da ta država sama, in nihče drug ne bo to storil namesto nas, poskrbi za učinkovito demografsko politiko. V ta namen smo pač sami predlagamo določena priporočila. Kot veste, pač nimamo večine v tem Državnem zboru, sami teh stvari ne moremo sprejeti. Predlagamo pa, da Vlada v roku treh mesecev vendarle pripravi eno generalno strategijo, v kateri določi kratkoročne in dolgoročne kazalnike, mislim kazalniki so, ampak predvsem ukrepe za reševanje demografske krize, da odbor v dveh mesecih pove, kaj je bil rezultat ukinitve Urada Vlade Republike Slovenije za demografijo in kdo vse je v bistvu te naloge izpolnjeval in kakšni so rezultati teh aktivnosti, da se v treh mesecih pripravi resna strategija stanovanjske problematike mladih, kjer se res vključijo konkretni ukrepi za dostop do, bom rekla, stanovanj. In potem naslednjič, da bom rekla Vlada Republike Slovenije v roku treh mesecev od sprejema tega sklepa pripravi davčne razbremenitve sprejme ukrepe za večje družine, zlasti seveda, ko govorimo o razne, bom rekla drži, dohodninske olajšave, predvsem pa, da se tukaj osredotočimo na družine davkoplačevalcev. Odbor za delo, družino in socialne zadeve pač v razmislek en konkreten predlog, katerega je imel v mislih oziroma v obravnavi tudi takrat Urad za demografijo, o možnosti uvedbe demografskega računa za novorojenčke, kot eno od oblik spodbud za družinsko politiko.

Skratka, zagotovo je na mestu vprašanje se včasih samo v pesmi, kdo bo še pel slovenske pesmi, to vprašanje je na mestu, spoštovani. Kot sem povedala, da mi vsako leto izgubimo za eno občino ljudi, je to znak, po moje, za alarm. In dajmo pustiti neke politične okuse, leve in desne, ampak se posvetimo problemu demografije, problemu, ki, jaz mislim, da kaže na to ali pa bo pokazalo kdo pač vodi politiko za obdobje, za Slovenijo danes in jutri in kdo mogoče samo za en trenutek, ko niti ne razmišlja, kaj bo jutri. Toliko z moje strani za začetek. Hvala.

Hvala lepa. Sedaj besedo dajem predstavniku Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, državni sekretar Dan Juvan, izvolite.

Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem. Ministrstvo za delo in Vlada Republike Slovenije se dobro zavedata izzivov in posledic nižje rodnosti ter pomena politik za ublažitev demografskega izziva. To se pa seveda odraža v politikah, ki se tudi izvajajo. Po podatkih Eurostata je stopnja rodnosti v Sloveniji leta 2023 znašala 1,51, kar je bilo, kar je bila peta najvišja stopnja med državami Evropske unije. Stopnja rodnosti se je v zadnjih treh letih sicer zmanjšala, a je še vedno v območju povprečja Evropske unije in še vedno bistveno nad stopnjo rodnosti iz obdobja 1990 do 2007. Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti podpiramo starševstvo z ukrepi, kot so 60 dni neprenosljivega dopusta za oba starša, omogočamo krajši delovni čas za starše z najmanj dvema otrokoma do osmega leta, zagotavljamo brezplačen vrtec za drugega otroka in splošno subvencionirano otroško varstvo, zagotavljamo otroške dodatke, dvignili smo nadomestilo za izgubljeni dohodek za starša, ki zapusti trg dela in skrbi za bolnega otroka, dodeljujemo štipendije za zmanjševanje finančnega bremena otrok, vključenih v srednješolsko in terciarno izobraževanje. Smo vodilni v svetu na področju podpore otrokom in staršem. Imamo najnižjo stopnjo revščine pri otrocih v Evropski uniji. Imamo sto procentno starševsko nadomestilo. Tudi do enega leta. Imamo relativno visoke otroške dodatke, imamo brezplačno izobraževalno vertikalo, šolsko prehrano, počitnice in varstvo, imamo celostno usmerjeno socialno pedagogiko usmerjeno v individualno obravnavo. Na področju družin in otrok so politike integrirane z aktivnostmi civilne družbe in nevladnih organizacij. In kot ugotavljajo tuji avtorji, Slovenija te uspehe črpa iz svoje socialistične dediščine. Za družinsko politiko bomo v letu 2025 namenili skoraj 500 milijonov evrov, največ doslej, a uspešnost ukrepov ne meri zgolj višina sredstev, temveč njihov učinek na dolgoročno stabilnost, predvidljivost in občutek, da se v tej družbi splača načrtovati prihodnost. Slovenija ima še vedno enega iz enega najobsežnejših sistemov socialnih transferjev v Evropski uniji, ki omogoča, da sta lahko oba starša aktivna na trgu dela, ne da bi bila pri tem kaznovana. To pomeni, da si kot država še vedno prizadevamo za pogoje, kjer se skrb za otroke ne konča z odpovedjo delu, temveč se poveže z družini prijazno podporo v vrtcu, na delovnem mestu in v skupnosti. Ni pa seveda dovolj, da pravice ostajajo na papirju, pomembno je, da jih spremljajo konkretni pogoji: dostop do vrtcev, varnih stanovanj, spodbudnega delovnega okolja in fleksibilnosti pri usklajevanju skrbstvenih obveznosti. Vsak ukrep, vsak razpis, vsaka sprememba zakonodaje mora voditi k istemu cilju, da bo družina sreča, ne pa eksistencialna kriza. Zavedamo se, kako bistvena je socialna država pri odločanju za družino, za odporno socialno državo pa je seveda nujna tudi ustrezna davčna politika. Rodnost se ne bo dvignila zgolj iz neke nenapisane dolžnosti omejevanja pravic do kontracepcije ali drugih osebnih svoboščin in retradicionalizacije družb ter spolnih vlog v njej, rodnost zraste tam, kjer se starši počutijo varni in podprti, kjer se lahko preselijo na svoje in delajo v stabilni obliki zaposlitve. Za take politike pa si aktivno prizadevamo na ministrstvu za delo in v Vladi kot celoti.

Sociološko gledano je nižanje rodnosti tudi na ravni rezultat razvoja. Nizka rodnost ni anomalija, temveč posledica višje izobrazbe, urbanizacije, enakopravnosti žensk in ekonomskega razvoja. Skandinavske države, Japonska, Južna Koreja in druge napredne družbe imajo nizko rodnost, a visoko kakovost življenja. Slovenija pri tem ni nobena izjema. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Sedaj besedo dajem predstavniku Ministrstva za solidarno prihodnost. Državni sekretar doktor Klemen Ploštajner, izvolite.

Ja, hvala za besedo.

Jaz se bom v svojem, svojem govoru malo najprej osredotočil na neke splošne trende, potem pa na dve temi, ki jih pokriva naše ministrstvo, na kratko dolgotrajne oskrbe, ki je bila s strani predlagatelja omenjena predvsem kot breme za mlade, ampak glede na to, da govorimo o demografskih trendih, ki jasno tudi s strani predlagatelja kažejo na staranje družbe, se zelo jasno evidentno vidi potreba po izvajanju dolgotrajne oskrbe. Več bom pa namenil stanovanjski politiki, ki jo ta vlada izvaja.

Zdaj, glede splošnih trendov bi rad omenil, da se zagotovo stvari, ki jih predlagatelj omenja, so neka, recimo, da dejstva. Težava je v tem, da jih ne postavlja v konkreten kontekst, in konkreten kontekst je ta, ki je bil omenjen že s strani drugega državnega sekretarja, ta, da ne govorimo o unikumu v Sloveniji ampak o evropskem trendu. Če pogledamo podatke za celotno Evropsko unijo ali pa za vse države Evropske unije, so trendi izrazito podobni, celo lahko rečem, da so v Sloveniji še nekoliko boljši. Kot je že bilo povedano, stopnja rodnosti v Sloveniji je višja od evropskega povprečja, spadamo med države z eno izmed najvišjih rodnosti med državami Evropske unije. Tudi z vidika drug ključen podatek ima pomembne demografske vplive, se pravi staranje družbe; pričakovana življenjska doba v Sloveniji je znatno višja, kakor je povprečje Evropske unije, imamo eno izmed najvišjih, kar je eden izmed ključnih indikatorjev kakovosti življenja, kar pomeni, da pač kakovost življenja v Sloveniji je zelo visoka in je pač povezana z marsikaterimi tako pridobitvami iz preteklosti in socialnimi politikami in drugimi politikami, pa tudi pač v nekem okolju, v katerem živimo. Tako, da ta kontekst je izjemno pomemben in kaže na to, da v bistvu govorimo o nekem splošnem trendu, ki pač ni zdaj značilen samo za politike neke države ali pa za neko lokalno okolje, ampak je značilen za to, kar je bilo že tudi omenjeno, splošen družbeni razvoj in spremembe z vidika načrtovanja družin, rodnosti in tudi življenjskih stilov recimo na nek tak način. In kot je bilo rečeno, padanje rodnosti ali pa padanje ali pa spremembe načina snovanja družin so povezane z dviganjem stopnje razvoja, kar je neka stvar, ki jo je treba pač upoštevati in pozdraviti. Toliko mogoče, ker se mi zdi pomembno, pomembno to omeniti, da ne zapademo slučajno v pogovor o politiki samo te Vlade ali pa tudi preteklih vlad.

Zdaj, druga točka, ki jo želim omeniti, je vezano na dolgotrajno oskrbo. Kot je tudi bilo že, kot je v gradivu, ki je priloženo v sklicu seje, je opis prispevka za dolgotrajno oskrbo kot neko breme za mlado generacijo. To mislim, da glede na to, da govorimo o demografiji, je hrbtna stran demografije, kot sem že rekel, tudi ta, da se kot populacija staramo, da imamo vedno večji delež starejših od 65 let, da je to trend, ki ga pač vsi, ki je tako ali tako neizogiben in je to tudi pozitiven trend. Hkrati narašča število prebivalcev, ki so starejši od 80 let, potrebujejo takšno ali drugačno obliko oskrbe in financiranje tega kot socialne storitve ali pa nekega javnega sistema je ključno za to, da bomo ravno na to, kar je tema današnjega odbora, lahko odgovorili. Tako da tega prispevka ne smemo dojemati kot breme, ampak nujni steber, v bistvu prilagajanje demografskim spremembam, ki se bodo odvijale in jih lahko spremljamo v družbah, ki so prej prišle na to stopnjo razvoja, ki jo imamo mi.

Zdaj pa, če se dotaknem še stanovanjske politike, ki je na kratko omenjena v gradivu in je bila tudi omenjena v začetnem izvajanju. Zdaj, kot se ve, je stanovanjska politika jedro ali pa ena izmed ključnih politik, ki jih izvaja ta Vlada. Je tudi ena izmed ključnih politik, za katero je Vlada, sedanja Vlada za razliko od preteklih namenja znatna sredstva. Bom zgolj navrgel nekaj podatkov pa nekih zelo konkretnih stvari, ki jih lahko sledimo zgodovinsko. Med letom 2006 in 2022 je bilo za gradnjo stanovanj namenjenih 43,8 milijonov evrov. V obdobju obstoječega stanovanjskega programa med 2015 in 2022, se pravi pred to Vlado, je bilo za stanovanjsko gradnjo namenjenih 13,8 milijona evrov. Pretekla vlada je za to področje v dveh letih namenila 1,5 milijona evrov. Sedanja Vlada je v teh treh letih, se pravi v letu 2023, 2024 in 2025 za gradnjo javnih najemnih stanovanj namenila 151 milijonov evrov, se pravi desetkrat več, kakor jih je namenila pretekla vlada in približno, več kot trikrat več kakor je bilo v celotnem obdobju od leta 2006. Kaj so konkretne posledice tega? Da ne bomo samo govorili o sredstvih, pa da ne bo potem običajno, da dajete samo denar, pa ni projektov. Če pogledamo letna poročila Stanovanjskega sklada, poslovno politiko Stanovanjskega sklada, ki jo je potrdila pretekla vlada, in poslovno-finančne načrte Stanovanjskega sklada, v vseh teh dokumentih, in to je potrdila pretekla vlada, je eksplicitno naveden seznam projektov, za katerega je navedeno, da Stanovanjski sklad teh projektov ne bo mogel izvesti, če mu ne bodo zagotovljena dodatna sredstva. To je eksplicitno napisano v več dokumentih in ti projekti so projekti, recimo Podutik v Ljubljani in Novo Pobrežje v Mariboru, Brod-Draga v Novem mestu ob Savi, Kranju in tako naprej. Gre za približno 1300 stanovanj, ki jih je imel Stanovanjski sklad na nek način na čakanju v pripravi in eksplicitno opozarjal pretekle vlade v svojih dokumentih, da brez dodatnih sredstev teh projektov ne bo mogel izvesti. S sredstvi, ki jih je zagotovila ta Vlada, in lahko si pogledate zadnji sklep, ki je bil potrjen, dokapitalizacija Stanovanjskega sklada oziroma povečanje namenskega premoženja, točno ti projekti so ti projekti, ki se bodo sedaj realizirali zaradi zagotovljenih sredstev. Tako da je povezava med zagotovljenimi sredstvi in razvojem novih projektov tukaj zelo jasna. Zdaj, in to je pač Vlada, sedanja Vlada je tudi prva Vlada, ki v bistvu namenja resna sredstva v zelo, zelo dolgem času za stanovanjsko gradnjo, s čimer se bo povečalo, povečal fond javnih najemnih stanovanj. Dodatna stvar, ki se, eno so pač ti projekti iz preteklosti oziroma ki se zaganjajo zaradi teh zagotovljenih sredstev, pomembno je pa tudi, da se pripravljajo novi projekti zaradi zagotovljenih sredstev, ki se v drugem primeru ne bi. Konkreten primer je projekt Nov trg Celje, 126 stanovanj. Stanovanjski sklad je kupil zemljišče lanskega leta, brez zagotovljenih finančnih sredstev tega projekta ne bi bilo, zemljišče bi se prodalo na trgu z njim ne vemo, kaj bi se dogajalo. Zdaj, konkretna posledica teh zagotovljenih sredstev je znatno povečanje v bistvu projektov, ki se razvijajo ali preteklih ali pa novih projektih, ki trenutno recimo so v gradnji, so v Ljubljani, na Jesenicah, v Novi Gorici, Lendavi, v Novem mestu, s pridobljenim gradbenim dovoljenjem ali pa pridobivanjem gradbenega dovoljenja v Ljubljani, Mariboru, Kranju, Kopru, Lendavi, Novem mestu, Lukovici, Hrastniku, Slovenskih Konjicah, Črne na Koroškem, Nova Gorica, Sevnica, Piran, Ptuj, v fazi priprave pa Ljubljana, Rogaška Slatina, Pivka, Zagorje ob Savi, Celje, Maribor, Mirna, Tržič, Beltinci, Novo mesto, Izola, Tolmin, Ilirska Bistrica in drugi. Se pravi, pač tukaj tudi se jasno vidi razporeditev stanovanjskih projektov, da govorimo o praktično, praktično v celotni Sloveniji.

Za konec bi dodal še drugo pomembno temo, ki je bila, na katero so bile tudi vse pretekle vlade opozorjene, ampak se je na nek način niso, ni dotaknilo. Tudi v medijih zadnje čase kroži na nek način diskreditacija javnih najemnih stanovanj, komu so namenjena, kdo je do stanovanj upravičen in kdo jih dobiva. V noveli Stanovanjskega zakona, ki je trenutno v Državnem zboru in bomo imeli čez en teden priložnost malo več govoriti o njemu, je predlagana tudi sprememba načina dodeljevanja javnih najemnih stanovanj, ker se je ugotovilo, da so pač določene problematične ali pa recimo temu, da je obstoječi zakonodajni okvir pa pravila so pripeljala do tega, da nekatere populacije ne pridejo do stanovanj. In ključno je, ravno mladi so tisti, ki v obstoječem sistemu dodeljevanja javnih najemnih stanovanj so pogostokrat izviseli. Konkreten podatek: na zadnjem razpisu Javnega stanovanjskega sklada Ljubljana je od 500 prijavljenih mladih in mladih družin stanovanje dobilo zgolj 27. Ravno zaradi tega je sprememba, ki jo predvideva stanovanjski zakon, dvojna; prva je ta, da kot edino prednostno, obvezno prednostno kategorijo na vseh razpisih, ki jo bodo morali upoštevati vsi razpisodajalci, so mladi in mlade družine, medtem ko so vse ostale prednostne kategorije so tiste, ki jih razpisodajalec določa poljubno, to je prva pomembna sprememba, ki neposredno targetira mlade in druga ključna sprememba, ki targetira mlade je ta, da bo nov razpis omogočil oblikovanje tako imenovanih pod list, kar pomeni, da bo lahko najemodajalec točno določen del svojih stanovanj, ki jih bo dal v namen, targetiral za neko populacijo, neko skupino ljudi, ki jim bo želel dati stanovanje in to so običajno tudi mladi, zaradi tega imamo recimo v Ljubljani, ali pa tudi drugje, specifične razpise zgolj za mlade, ker pač je zavedanje, da je ravno to tista populacija, ki jo je treba najbolj targetirati. S tem bo javni najemni fond veliko lažje se odzival na te potrebe, veliko lažje se naslavlja(?) tudi pač izziv, ki ste ga na nek način smiselno detektirali, čeprav dali v nek zelo problematičen kontekst in s tem bo pač tudi javni stanovanjski fond tisti, ki bo lažje naslavljal stanovanjsko vprašanje. Pa še zadnjo, zadnji mogoče dodatek, ker pričakujem, da se bo reklo, da je najemno stanovanje je nekaj lastništvo je nekaj. Ankete zelo jasno kažejo, da je lastništvo zagotovo pač ena izmed, ta najbolj popularna oblika reševanja stanovanjskega vprašanja, ampak tudi zelo jasno kažejo, da je javni najem z dostopnimi najemninami in varnim bivanjem. druga najbolj pomembna in privlačna. 58 procentov anketirancev je v analizi, ki je bila narejena, je rekla, da je javni najem tisti, ki je pač primeren in sprejemljiv in bi ga izbrali, za lastništvo je odstotek približno 65 procentov, tako da ni neke velike, znatne razlike. Tako da to je zaželena oblika bivanja in je tudi nekaj, kar mladi in v komunikaciji z mladimi si to tudi želijo.

Tako da, če potegnemo pod črto, Vlada se zaveda demografskega izziva, ki ga imamo. Gledamo na njega mogoče malo bolj široko v nekih širših trendih in ga vpenjamo v te socialne politike, ki so bile že omenjene. Ključna med njimi je pa ravno stanovanjska politika, ki je osrednja naloga te vlade.

Hvala lepa.

Sedaj besedo dajem še drugim vabljenim na sejo. Nekdanji v. d. direktorja Urada za demografijo, gospod magister Danilo Lončarič.

Izvolite, imate besedo.

Hvala lepa za besedo, predsedujoči.

Lep pozdrav vsem tukaj v dvorani!

Zdaj, kar se tiče pogleda Urada za demografijo, je bil pogled v smeri kakovosti življenja. Mi smo izhajali iz osnovnega izhodišča, kakšno kakovost življenja oziroma blaginjo si želimo. Kot je bilo izpostavljeno, trendi so izrazito negativni, že v tistem času, kar se je potrdilo tudi zdaj v tem času. Iz tega izhaja v bistvu, da smo si opredelili tista ključna področja po naše, ki bi prispevala k temu, da bi te trende obrnili oziroma spremenili v drugo smer. In tukaj kot ključno vidimo predvsem vprašanje demografije, njeno širino. Širino v bistvu, da ne gledamo v bistvu vertikalno, ampak da gledamo horizontalno na vsa področja oziroma na vse podsisteme, ki to za to potegne, kot je bilo izpostavljeno že pokojninski, monetarna fiskalna politika, stanovanjska politika, kot ste omenili.

Zelo važno se mi zdi, v kolikor se navezujemo v bistvu na primerjavo, je važno v bistvu, s kom se primerjamo. Moramo vedeti, da tudi Evropa kot taka je v bistvu, izrazito trendi so negativni in govorimo o starajoči oziroma jaz raje uporabim v bistvu v pozitivni smeri za naprej, o dolgoživi družbi, ki naj nam bo kot izziv, v bistvu kot neka dodana vrednost, da se te starostne dobe, kot je bilo izpostavljeno, tudi podaljšujejo.

Zdaj, kar se tiče glavnih razlogov za to, da se družine ne odločajo, mi po našem mnenju smo izpostavili dve ključni in v bistvu to so finančne omejitve in pa pomanjkanje časa. S strani predstavnikov ministrstva je bilo dosti govora o teh finančnih omejitvah, ampak ključno v bistvu kot nadaljevanje, enakovredni pogoji, je v bistvu tudi pomanjkanje časa. Bila je omenjena v bistvu tudi kot primer država Južna Koreja. Tam je kar 58 odstotkov anketirancev je navedlo kot finančne omejitve kot glavni razlog za to, da se ne odločajo v bistvu za mlade družine, za rojstvo oziroma za otroka, to navajam kot vir, vir je BBC. V kolikor želimo pristopiti konkretno in pa resno k temu vprašanju demografije, kar mislim, da je že bil čas oziroma v kolikor gledamo naprej, je v bistvu čas takoj. Potrebujemo glede tega prvo, da ne mešamo politik, ko govorimo o starejši populaciji, mlajši populaciji, ko govorimo o mladih družinah. Potreben je konsenz, konsenz v bistvu z neko ustavno večino, ki bo potem omogočal neodvisno od vlad, ki bodo prihajale, da se to vprašanje jemlje kot prioritetno, kot prioritetno vprašanje v bistvu za nadaljnji obstoj, ko govorimo, kot je gospa Bah že rekla, obstoj naroda. V kolikor želimo leta 2060 imeti strukturo takšno kot jo imamo oziroma približno takšno kot jo imamo sedaj, ko imamo, če gledamo prerez, je nekje desetina tujcev, ostalo je pač v bistvu slovenskih državljanov.

Nadalje nam se zdi zelo pomembno izpostaviti financiranje. Financiranje moramo nastaviti oziroma smo tudi predlagali takrat, ko smo predali dokumentacijo kot sistemski vir, v kolikor ne bo to predlagano kot sistemski vir in bo odvisno od vsakokratne politike za vsakokratno štiriletno obdobje se področje, ki ga želimo v bistvu oziroma ta trend, ki je bil izpostavljen, želimo obrniti. Potem verjamem, da se, kot se zdaj dokazuje, se tudi ta trend ne bo upočasnil, ampak gre izrazito v negativne kazalnikih, statistični kazalniki govorim. Nadalje, ko govorimo o ravni, kot sogovornik, smo se srečevali, ko smo bili v uradu, moramo nekako dobiti enakovredno uravnilovko na eni strani, v bistvu na vsa ministrstva, v bistvu jaz mislim, da je potrebno zadnji čas razmisliti o Ministrstvu za demografijo in v bistvu tudi v proceduri vlade potem tudi naslavljati ta demografska vprašanja na tak način, kot se tiče nacionalne varnosti, kot se tiče notranjih zadev, da bo potem tudi to ministrstvo v bistvu dajo svoje pripombe oziroma sugestije, glede na način, da se v bistvu potem te rešitve potem tudi udejanjijo v bistvu, jaz bom rekel, v navednicah na operativni ministrski oziroma ravni uresničitve v vsakdanjem življenju. Še enkrat poudarjam, tukaj se je potrebno vprašati glede kakovosti življenja. Ali si želimo kakovost življenja ohranjati na tem nivoju ali imamo v bistvu smernice oziroma pogled na kakovost življenja, ki ni glede na kazalnike, v bistvu v smislu tega, da se bo ta kakovost življenja ohranila. Govorimo o podpornem okolju, nikakor ne govorimo o drugih ukrepih. Mi smo vse sile namenili v tem, da ustvarimo tako podporno okolje, da bo tako za mlade družine, ki se bodo odločale v bistvu za rojstvo, tako da bo vzpostavljen dialog medgeneracijskega sodelovanja, še posebej bi pa poudaril s sobivanjem in pa vse to podkrepimo s skladnim regionalnim razvojem. Tukaj so številni ukrepi, tako kot ste izpostavili na eni strani stanovanja, na drugi strani imamo tudi ruralna področja, kjer smo predstavljali program enodružinskih hiš, ker glede na razpršenost tukaj ne moremo v manjših mestih, v vaseh postavljati blokov v vsako vas, ampak lahko podpremo, podpremo v bistvu ljudi, mlade, ki so tam preko uresničitve občinskih prostorskih načrtov in tukaj je bil ta program teh enodružinskih hiš ravno namenjen temu. V bistvu, da gre država nasproti tako županom in v bistvu, da ljudje potem lahko ohranjajo v bistvu to gradnjo na ruralnih področjih.

Moram reči še nekaj poudariti, nismo bili urad, kot je bil sam sebi. Mi smo glede na sredstva, smo imeli zelo mala sredstva. Pripravili smo projekte na desetkratnik te vrednosti, ker smo se zavedali, da moramo si v bistvu umestiti, v kolikor želimo, da se rešitve uresničijo, jih moramo v bistvu podkrepiti oziroma sofinancirati z viri izven državnega, izven državnega proračuna. Prav tako pa smo bili mnenja in smo še zmeraj sem jaz osebno mnenja, da ne izumljajmo vode sami. Šli smo z roko v roko z znanostjo, številne sestanke smo imeli z njimi in smo tudi predlagali ustanovitev centra znanja za demografijo, ki je bil deležen zelo pozitivnih stvari s strani znanstvene, znanstvene stroke. Želim poudariti, tako je predstavnik ministrstva za družino, da morajo biti rešitve integrirane, se strinjam, ampak rešitve morajo biti celostno integrirane. Če bomo v bistvu imeli integracijo samo za določeno področje, potem bomo to vprašanje, kako, tako kot ste vi izpostavili, kolikor sem razumel, se meni zdi zelo pomembno tudi vprašanje, kje bomo v bistvu to začeli udejanjati. In jaz mislim, da je to zelo pomembno, da udejanjamo v celoti kot, kot celostno.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Izčrpali smo uvodne predstavitve in stališča vabljenih in odpiram razpravo članic in članov odbora. Predstavnica predlagatelja Anja Bah Žibert, izvolite.

Ja, hvala lepa za besedo.

Zdaj, jaz mislim, da v bistvu lahko pač tukaj se zahvalim ministrstvu, mislim, da za solidarno prihodnost, ker se mi je zdelo, da ste pač nekako konstruktivno pristopil temi. Namreč, a veste, uvod predstavnika Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve, češ da se danes pogovarjamo o tem, da morajo imeti, da nekdo mora imeti družine, pa izpostavljanje splava, mislim, da pač to ni današnji namen te seje. In če boste pač to problematiko zreducirali na ta nivo, potem seveda ne bomo nikamor prišli. Dejstvo je, da nismo Kitajska - nam je nekoliko bolj oddaljena, morda vam bolj blizu -, ko pač določajo, kakšna mora biti pa kdaj rodnost, enkrat ja, enkrat ne. Govorimo o tem, na kakšen način želimo spodbujati, bom rekla, družinsko politiko in seveda pač na ta način omogočiti tudi to, da pač Slovenija ne bo postala družba, ki izumira. Zdaj, glejte, izpostavili ste, da so problemi tudi v Evropi. So, seveda so, ampak to ne pomeni, da se jih mi ne smemo lotiti reševati. To nas, mislim, da ne obvezuje, ne. Jaz bi bila vesela, da bi bila država z ukrepi, ki damo največ na to, da problematiko v bistvu ali pa postanemo zgodba o uspehu na tem področju. Zdaj, v tej predstavitvi za to sejo smo podali tudi pač nek grafični prikaz, primerjava, ne vem, javne porabe za družine in otroke, kot je pač v odstotkih BDP. Ne vem, Švedska 3,8, Francija 3,6, Slovenija 2,6. Seveda tukaj smo še vedno slabi. Zdaj, govorili ste o nekih izjemnih kazalcih, ampak dejstvo je, da se povečuje tudi prag revščine v Sloveniji, to je treba povedati. In če se prag revščine poglablja, verjetno to ni spodbudno za družinsko politiko. Seveda treba je biti vendarle realen in povedati vse kazalce. Zdaj. Ko pa govorimo tudi o ciljih, mislim, da ni na mestu, veste, da se povsem pač primerjamo samo z Evropo, tudi zato, ker je Slovenija 12. najstarejša družba na svetu, 12. najstarejša na svetu. Tako da mislim, da je ta problem dosti večji kot če govorimo, saj drugje so tudi negativni kazalci. Zdaj, mislim, da niste prej razumeli, ko ste omenjali pa dolgotrajno oskrbo. Saj pač, kdo pa je prvi Zakon o dolgotrajni oskrbi sprejel? Po dolgih letih nam je uspelo v prejšnji vladi, pa čeprav je imela številne druge izzive. Ampak projekcije pri nas kažejo, da je seveda delež starejših od 65 let, bo v prihodnjih desetletjih presegel 31 odstotkov. Zdaj, ko govorimo o dolgotrajni oskrbi, ne, res je, starejši postajamo, tudi bolj dolgoživa družba, sicer ne tako zelo, niso tako visoki ti odstotki, ampak so in to je pozitivno in tega moramo biti veseli. Ampak kdo pa bo omogočal dolgotrajno oskrbo za starejše, ne. Zdaj aktivna družba, ne, davkoplačevalci, tisti, ki polnijo blagajne. In mi seveda imamo tukaj več izzivov. Če bomo postali vse bolj starajoča se družba, bomo imeli kmalu še večje težave na področju zdravstvene blagajne, na področju trga dela in tudi vseh ostalih blagajn, se pravi pokojninske, da bomo in vse ostalo. Se pravi, tukaj, tukaj pač ta trend je pomembno obrniti tudi zaradi ostalih zadev in a veste, potem ko je enkrat ta odstotek starejšega prebivalstva tako velik, potem se bomo morali vprašati, kako bodo naši podsistemi tudi delovali. Kdo bo skrbel za starejše. Že danes mnogi ne vedo in nimajo upanja, kdo bo zanje skrbel.

Zdaj, jaz tudi nekako rada presežem tisto razpravo, da imamo brezplačno šolstvo pa brezplačno zdravstvo, vse to se plačuje, vse to davkoplačevalci plačujejo, v takšni in drugačni obliki, tako da brezplačnosti ni. Blagajna se sama po sebi ne polni in polnijo lahko samo delovno aktivni prebivalci in tisti pač, ki ustvarjajo. Tako, da mislim, da ne bo rešitev, če se bomo ukvarjali s tem, eh, saj v Sloveniji nismo tako slabi, drugje je še slabše. Jaz mislim, da se moramo ukvarjati s tem, kaj bomo naredili. Bila bi zelo vesela, če bi mi povedali kakšno analizo, ki ste jo zagotovo pa v treh letih naredili, kaj je razlog v Sloveniji, da se pač ne odločajo ljudje za številčnejše družine ali pa da se sploh ne odločajo za otroke? Verjetno pač kakšna takšna analiza je in verjetno tudi razlogi. Zdaj, prej je bilo veliko govora o stanovanjski problematiki in pa rešitvah. Roko na srce, saj nekaj ste povedal, dejstvo je, da je pač začetni mandat in vaš kar lep čas deloval na podlagi stanovanj, ki so se začela graditi v prejšnji vladi in takrat je bil narejen zagotovo preskok in me veseli, da tudi vi vidite v tem pomemben segment. Vendar pa, ne pozabiti, da 60 odstotkov mladih še vedno živi pri svojih starših, ne? To je pa realnost naše mladine. In to je zagotovo pokazatelj, ki ne kaže najbolje in še drug kazalec, več kot 55, skoraj 56 odstotkov mladih vidijo pač težave v tem stanovanjskem problemu in pač je to tudi ena velika ovira za njih, da se ne odločijo potem za mogoče ustvarjanje družin.

Tako da jaz mislim, da pač bi morali kot družba odgovoriti bolj proaktivno na te izzive. Menim tudi, da je res pravilna pot, da ni družinska politika stvar neke Vlade in neke koalicije, ampak da bi morala biti demografska in seveda potem družinska. In, ko pogledamo razmejitve med starejšimi, mlajšimi, se pravi, ti odstotki. V bistvu politika, ki bi jo država vodila kot tako. Se pravi, da se pač pripravijo neki dolgoročni strateški cilji in tudi kratkoročni cilji in se k temu potem tudi sledi, kajti vedno znova neko rušenje in potem iskanje, nekaj, to ne bo pripeljalo k rešitvam. In jaz nikoli nisem rekla, da pač je samo problem te Vlade, demografska politika. Ne, bilo je že prej. In kot rečeno, mi smo pač poskušali z uradom z razbremenitvijo, davčno razbremenitvijo družin, z ukrepi, s spodbujanjem tudi drugih, bom rekla, področij, da bi vendarle tukaj nekako ljudje začutili to željo po ustvarjanju družine. In da pač mi je žal, če bomo pač to sejo končali s tem, da saj ni tako slabo, pa saj že prej se ni nič naredilo. Jaz bi si bolj želela, da se pač pove, kaj se bo dodatno naredilo za to, da bomo poskušali te kazalce umiriti, v prvi vrsti najprej umiriti, da ne bomo vse slabši. Kajti dejstvo je, da je leto 2023, kot sem rekla, eno presečno leto v razdobju od 2003, kjer je bil ta trend najnižji in da nas to mora skrbeti. Kot rečeno, letos ni nič, lansko leto ni nič boljše, še se poglablja in vprašanje bo, kaj bo konec tega leta. Zato tukaj je primerjava, zdaj ne vem, saj v Evropi je tudi hudo, to ni naša rešitev. Naša rešitev so ukrepi. Naša rešitev je ena res strukturna analiza, ki bo dala odgovore in potem seveda, da se podajo tudi konkretne rešitve.