Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!

Začenjam 114. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Na začetku te seje naj povem, da so danes zadržani kolega Medic in kolega Hoivik. Na seji kot nadomestni člani s pooblastili pa sodelujejo, kolega Branka Zlobka, kolega, kolegico magistro Almo Intihar nadomešča kolega Branko Zlobko, kolega Tomaža Laha pa nadomešča kolega Bojan Čebela.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter seveda predstavniki Vlade in pa Državnega sveta.

Vse navzoče vas lepo pozdravljam!

S sklicem seje ste torej prejeli dnevni red seje. Tega odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga torej prejeli s samim sklicem.

Na prošnjo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in enake možnosti bi, če se strinjate, najprej obravnavali 5. točko dnevnega reda.

Tako da bomo začeli s 5. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA ZAPOSLOVANJE, SOCIALNO POLITIKO, ZDRAVJE IN VARSTVO POTROŠNIKOV, KI BO V LUKSEMBURGU 19. IN 20. JUNIJA 2025.

Gradivo k tej točki ter k 2., 3. in 4. točki dnevnega reda smo prejeli od Vlade danes, na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Tako, sedaj bom prosil, vidim, da je z nami državni sekretar Dan Juvan iz Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in enake možnosti, torej, da nam predstavite izhodišča v delu, ko je, kar se tiče zaposlovanja in socialne politike.

Državni sekretar, izvolite.

Najlepša hvala za besedo, spoštovani gospod predsednik.

Spoštovani poslanke in poslanci, dober dan in hvala za fleksibilnost pri spremembi točke dnevnega reda!

Torej, predstavil vam bom izhodišča za zasedanje Sveta Evropske unije za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov v sestavi ministrov in ministric, pristojnih za zaposlovanje in socialno politiko, tako imenovani svet EPSCO. Zasedanje bo potekalo 19. junija v Luksemburgu, vodili ga bosta poljska ministrica za družino, delo in socialne zadeve ter poljska ministrica za enakost. Na dnevnem redu je v okviru zakonodajnega posvetovanja predviden splošni pristop o direktivi o pripravništvih. Predlog direktive je del svežnja o pripravništvih, ki ga je Ekonomska evropska komisija objavila 20. 3. 2024, z namenom izboljšati delovne pogoje pripravnikom, pripravnikov, z zagotavljanjem njihove enake obravnave in ustrezno ukrepati proti lažnivim pripravništvom.

Na ravni delovne skupine ni bilo mogoče doseči dogovora, prav tako Coreper ni pripravil splošnega pristopa na zasedanju 11. 6. 2025. Predloga direktive na tehnični ravni tudi Slovenija ni podprla, zaradi pomislekov o dodani vrednosti predloga direktive, ki ne omogoča doseganja zastavljenih ciljev. Slovenija se zavzema za takšno besedilo direktive, ki bo omogočala doseganje obeh ciljev, torej izboljšati delovne pogoje pripravnikov in odkrivati lažna pripravništva in se boriti proti njim. Zavzema se za ambicioznejšo direktivo: Slovenija si je pridržala pravico do končne odločitve za zasedanje sveta EPSCO.

V okviru zakonodajnega posvetovanja je na dnevnem redu tudi orientacijska razprava in poročilo o napredku glede direktive o izvajanju načela enakega obravnavanja, predlog direktive naj bi načelo enakega obravnavanja, ne glede na versko izpoved ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost, razširil tudi na področja izven zaposlovanja, in sicer na področje socialne zaščite, vključno s socialno varnostjo, zdravstvene oskrbe, izobraževanje in dostopa do proizvodov in storitev, vključno z razumno prilagoditvijo. Predlog je v obravnavi že skoraj 17 let. Saj pogoji za sprejem direktive, ki zahteva soglasje, še niso, niso bili izpolnjeni. Več držav članic, med njimi tudi Slovenija, je sicer mnenja, da bi bil umik predloga o enakem obravnavanju, kot ga je predlagala Evropska komisija, zelo slab politični signal državljanom in državljankam Evropske unije, zato bi si Slovenija želela ohranitev predloga. V intervenciji bo minister Mesec ponovil podporo predlogu in izpostavil pomen celostnega zakonodajnega okvira na področju enakega obravnavanja.

V okviru nezakonodajnih aktivnosti bo osrednja točka letošnji evropski semester. Ministri bodo opravili orientacijsko razpravo na temo napredka pri uresničevanju načel evropskega stebra socialnih pravic v luči priprave novega akcijskega načrta za izvajanje stebra in prve strategije za boj proti revščini. Evropska komisija bo predstavila spomladanski sveženj. Svet bo odobril horizontalni pregled posebnih priporočil za države članice za leto 2025 z vidika politik zaposlovanja in socialnih politik. Svet bo potrdil mnenje Odbora za zaposlovanje in socialno zaščito z oceno priporočil za posamezne države za leto 2025 in izvajanje priporočil za posamezne države za leto 2024. Svet bo odobril prispevek o vidikih s področja zaposlovanja in socialnih politik, priporočil za posamezne države v povezavi s priporočili državam na področju gospodarske, socialne, strukturne, proračunske politike in politike zaposlovanja. Vse točke evropskega semestra bodo obravnavane na zasedanju Coreper 18. 6. 2025.

V okviru nezakonodajnih dejavnosti bo nadalje predsedujoči Odboru za zaposlovanje predstavil mnenje odbora o razsežnosti, razsežnosti kakovostnih delovnih mest. Ministri bodo odobrili še dvoje sklepov sveta, in sicer prvi sklep o spodbujanju enakosti spolov v digitalni dobi, ki jo poganja umetna inteligenca, in o podpori sproščanju potenciala starejših na trgu dela in v družbi. Slovenija besedili sklepov podpira.

Pod točko razno bo med drugim predsedstvo poročalo o stanju pogajanj nekaterih dosjejev in o dogodkih v času predsedovanja, danska delegacija pa bo kot prihodnje predsedstvo predstavila svoj program dela. Na prošnjo evropske komisije bosta pod točko razno dodani informacije o načrtu za pravice žensk in ocena delovanja evropskega organa za delo ELE.

Toliko, hvala lepa.

Najlepša hvala državnemu sekretarju.

Sedaj bom pa prosil gospo Vesno Marinko, generalno direktorico Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje, torej, da nam predstavite izhodišča v delu, kar se tiče zdravja.

Preden pa dam besedo, pa imam tukaj še eno pooblastilo. kolega Gašperja Ovnika nadomešča kolega Jurij Lep, ki ga lepo pozdravljam na današnji seji.

Izvolite, gospa generalna direktorica.

Najlepša hvala za besedo, spoštovani gospod predsednik.

Spoštovani poslanke in poslanci!

Dovolite mi, da vam predstavim izhodišča za prihodnje zasedanje Sveta Evropske unije za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov, v sestavi ministric in ministrov, pristojnih za zdravje. Zasedanje bo potekalo pod poljskim predsedstvom Svetu EU 20. junija v Luksemburgu, vodila pa ga bo poljska ministrica za zdravje Izabela Leszczyna. Na dnevnem redu zasedanja zdravstvenih ministrov bodo tri glavne točke: akt o kritičnih zdravilih, sklepi sveta o spodbujanju in varovanju duševnega zdravja otrok in mladih v digitalni dobi, ukrepi EU s področja preventive, vključno z zmanjševanjem uživanja tobaka in alkohola.

Dovolite, da te točke v nadaljevanju tudi predstavim. V okviru zakonodajnih dejavnosti bo potekala politična razprava. v aktu o kritičnih zdravilih. Gre za nov EU zakonodajni akt, ki ga je Evropska komisija objavila marca letos. Namen je dopolniti ukrepov, predlaganih v reviziji farmacevtske zakonodaje Evropske unije, prav tako pa tudi izboljšanju razpoložljivosti oskrbe in proizvodnje cenovno dostopnih kritičnih zdravil, kakor tudi dostopa do drugih zdravil v skupnem interesu v celotni Evropski uniji. Poljsko predsedstvo je za razpravo pripravilo tri vprašanja za ministre, in sicer o tem, kateri deli zakonodajnega predloga so po mnenju držav članic še posebej učinkoviti z vidika zagotavljanja oskrbe s kritičnimi zdravili v Evropski uniji ter katere dele besedila akta bi lahko spremenili oziroma dodali za izboljšanje razpoložljivosti in oskrbe z zdravili. Tretje vprašanje pa se nanaša na prednostne naloge in pomisleke držav članic glede predloga.

Glede na to, da na stališče do tega zakonodajnega predloga na Ministrstvu za zdravje še pripravljamo lahko v razpravi podamo mnenje, da predlagani ukrepi, razdeljeni na štiri strateške stebre, predstavljajo usmerjeno in ambiciozno vizijo. Kot posebej učinkovit del v zvezi s pomanjkanjem zdravil, vidimo skupna javna naročila Evropske unije. To je Slovenija vedno zagovarjala, kajti tovrstna naročila lahko pripomorejo k večji dostopnosti zdravil, tudi za manjše trge, kot je naš. Toda ta mehanizem bi moral delovati kot dopolnilni instrument, ki krepi odpornost evropske preskrbe z zdravili, ne pa kot nadomestilo za obstoječ sistem, ki ureja dostopnost zdravil na ravni posameznih držav članic. V razpravi bomo poudarili, da je naša glavna prioriteta zagotoviti cenovno dostopna in varna zdravila za vse bolnike. Zlasti si želimo zakonodajni okvir, ki bo prožen, odziven in dovolj agilen, da bo lahko v praksi učinkovito dopolnjeval ukrepe in cilje novega farmacevtskega svežnja Evropske unije, prav tako pa si želimo večje finančne prožnosti za uporabo že obstoječih evropskih sredstev, kot so četrti evropski program za zdravje, Obzorje Evropa ter obrambni mehanizmi. Ta sredstva je treba aktivirati hitreje in ciljno usmerjeno. Prav tako bomo opozorili tudi na okrepljeno vlogo koordinacijske skupine za kritična zdravila, ki naj deluje pregledno, vključujoče in v duhu solidarnosti.

V okviru nezakonodajnih dejavnosti bodo ministri za zdravje v 1. točki potrdili sklepe Sveta o spodbujanju in varovanju duševnega zdravja otrok in mladih v digitalni dobi. Republika Slovenija močno podpira sprejetje sklepov Sveta o spodbujanju in varovanju duševnega zdravja otrok in mladih v digitalni dobi. Poljsko predsedstvo Svetu EU je 7. marca letos predstavilo predlog sklepov sveta o spodbujanju in varovanju duševnega zdravja otrok in mladih v digitalni dobi, katerih ključni cilj je promocija in zaščita duševnega zdravja v dobi, kjer se mladi soočajo s porastom uporabe digitalnih pripomočkov, zlasti mobilnih telefonov, interneta in socialnih omrežij. Poljsko predsedstvo svetu EU opozarja na zaskrbljujoč trend nižanja zadovoljstva med mladimi in s tem povezano povečevanje števila samomorov. Ki danes v skupini od 15 do 19 letnikov zaseda četrto mesto, vzroka za smrt. Kot ključnega katalizatorja, tem statističnim podatkom pa se pripisuje digitalne tehnologije.

Ne glede na to pa je potrebno poudariti, da so digitalne tehnologije lahko pozitivne. Kot najbolj pozitivne lahko omenim dostop terapije na daljavo. Zagotavljanje dostopa do informacij, razširjenost aplikacij ter sledilcev za duševno zdravje ter tako imenovana digitalna terapija spletne podporne skupine in omrežja.

Sklepi sveta tako poskušajo fenomen duševnega zdravja v digitalni dobi celostno in holistično nasloviti. In sicer s predlaganimi pozivi državam članicam kot tudi Evropski komisiji. Med ključnimi pozivi sveta naj izpostavimo predvsem krepitev interdisciplinarnega izobraževanja ter okrepitev sodelovanja med družinami, šolo, vladnimi nevladnimi organizacijami pri zaščiti mladih v digitalnem svetu.

Poleg tega se spodbuja zdrav življenjski slog, ki je povezan s fizično aktivnostjo. ter odgovornost podjetij in drugih deležnikov pri zagotavljanju najvišjih standardov varnosti. Na Evropsko komisijo pa je naslovljen poziv k spremljanju skladnosti digitalnega gospodarstva, z obstoječimi predpisi ter upoštevanju heterogenosti Evropske unije pri oblikovanju ukrepov. V Sloveniji se zavedamo izzivov, povezanih s hitro rastočo digitalizacijo ter njenega vpliva na duševno zdravje otrok, mladostnikov in mladih. Rezultati nacionalnih in mednarodnih raziskav potrjujejo naraščajočo problematiko, rabe digitalne tehnologije ter tudi negativnih vidikov s poslabšanjem duševnega zdravja otrok in drugih povezanih škodljivih vedenj, in sicer od spletnega medvrstniškega nasilja, slabšanja fizičnega in duševnega zdravja, problematične rabe socialnih omrežij, igranja videoiger in spletnih iger na srečo, tudi v Sloveniji, kar zahteva usklajeno politično in zakonodajno odzivanje.

Vsekakor podpiramo prizadevanja, da se digitalne tehnologije uporabljajo v pozitivni smeri za promocijo in podporo duševnemu in telesnemu zdravju mladih kot koristen in učinkovit pripomoček in pristop, ob upoštevanju hkratnih tveganj, ki jih lahko digitalne tehnologije z vidika problematične uporabe prinašajo in negativno vplivajo na njihovo duševno zdravje. V okviru nezakonodajnih aktivnosti bodo ministri v 2. točki izmenjali mnenja glede ukrepov Evropske unije s področja preventive, vključno z zmanjšanjem uživanja tobaka in alkohola. Poljsko predsedstvo je za razpravo pripravilo dokument, v katerem navaja, da se Evropska unija sooča z vedno večjimi izzivi na področju javnega zdravja. Pričakovana življenjska doba se v nekaterih delih Evropske unije zmanjšuje, pojavnost nenalezljivih kroničnih bolezni narašča. Potrebne so večje naložbe v preventivo, boljše sodelovanje med državami članicami ter ukrepi proti dejavnikom tveganja, kot sta alkohol in tobak. Alkohol je pomemben dejavnik tveganja za bolezni in duševne motnje. Priporočajo se cenovne in fizične omejitve dostopa ter prepoved oglaševanja. Tobak in nikotinski izdelki pomenijo nova tveganja, zlasti za mladino, potrebni so skupni pristopi za zaščito prebivalstva. Rešitve za nastalo situacijo lahko poiščemo preko okrepljenega institucionalnega sodelovanja, izmenjave dobrih praks, skupnih standardov in ciljno usmerjenih intervencij. Problem predstavljajo tudi nalezljive bolezni, ki se zaradi odprtih meja migracij in drugih determinant lahko hitro in velikokrat nemoteno širijo. Vprašanja iz dokumenta predsedstva za razpravo naslavljajo ključne prednostne naloge javnega zdravja, ki bi jih morala Evropska unija v naslednjih treh do petih letih nasloviti ter dejavnosti, ki zahtevajo ukrepanje na ravni evropskih inštitucij ter praktične načine za okrepitev sodelovanja med državami članicami pri preprečevanju bolezni in krepitvi zdravja.

V intervenciji bo Slovenija poudarila, da mora Evropska unija v prihodnjih treh do petih letih vzpostaviti in okrepiti zavedanje, da so za konkurenčno Evropo ključni zdravi državljani, zdravi otroci, ki bodo zrasli v zdrave delavce, ki se bodo zdravo starali in ne bodo povzročali prepričljivega bremena bolezni, vse to pa bo mogoče doseči z močno in okrepljeno Evropsko zdravstveno unijo, zlasti na področju kriznega odzivanja, pri čemer morajo imeti ključno vlogo evropske inštitucije, kot so HERA, ECDC in EMA. V teh letih je potrebno nadaljnje izvajanje razširitev aktivnosti za zmanjšanje kroničnih bolezni, vključno z debelostjo, kar vključuje tako novo nastajajoči načrt za preprečevanje srčno žilnih bolezni kot evropski načrt za boj proti raku. Vsem so skupne iste determinante zdravja. Poseben poudarek pa velja nameniti tudi zaščiti mladih pred škodljivimi izdelki, zlasti pred tobakom in alkoholom ter skupni viziji Evropske unije, ki s solidarnostjo in inovacijami varuje zdravje vseh prebivalcev Evropske unije.

Za dosego teh ciljev mora Evropska unija okrepiti zakonodajo o tobačnih izdelkih, vzpostaviti jasna pravila za označevanje okolja in uvesti evropske standarde za oglaševanje. Pri nadaljnjem načrtu boja proti raku je potrebna večja podpora državam članicam, potrebna bodo skupna naročila v krizah in digitalizacija zdravstva za vključevanje uporabnikov. Sodelovanje med sektorji, skupni evropski ukrepi ter zaščita javnih politik pred vplivom industrije so ključni praktični koraki. Finančno in družbeno breme kroničnih bolezni je po izračunu ECDC(?) visoko in se glede na staranje populacije še izrazito viša. Zato ne smemo pozabiti na zagotovitev stalnega in dovolj visokega financiranja javnozdravstvenih ukrepov na ravni EU.

Pod točko razno bosta poljsko predsedstvo Svetu EU in Evropska komisija podali razne informacije, in sicer poljsko predsedstvo bo poročalo o zakonodajnih predlogih v obravnavi, in sicer o reviziji farmacevtske zakonodaje, kjer je bil na zasedanju namestnikov stalnih predstavnikov dosežen načelni dogovor Sveta in s tem omogočen začetek trilateralnih pogajanj z Evropskim parlamentom v farmacevtskem paketu, ki obsega predlog direktive evropske uredbe. Nadalje bosta Evropska komisija in poljsko predsedstvo poročali o stanju pogajanj v mednarodnem sporazumu preprečevanja pandemij, pripravljenosti in odzivanju nanje ter dodatnih sprememb mednarodnega zdravstvenega pravilnika.

Pod točko razno bo poljsko predsedstvo poročalo o konferencah, ki jih je organizirala v času predsedovanja. Švedska bo s podporo Belgije podala informacijo glede mednarodne omejitve števila otrok na posameznega darovalca sperme ali darovalca jajčeca. Francija bo s podporo Litve, Slovenije in Španije podala informacijo glede boja proti dezinformacijam o zdravstvenih vprašanjih. Irska pa bo s podporo Belgije, Estonije, Finske, Francije, Litve, Malte, Nizozemske, Slovenije in Španije podala informacijo in apel Evropski komisiji k ukrepanju na ravni EU za zaščito mladih pred škodo, ki jo povzročajo novi tobačni nikotinski izdelki, zlasti elektronske cigarete in nikotinske vrečke. Nemčija pa bo podala informacijo o vplivu razširjene odgovornosti proizvajalcev v skladu z direktivo o čiščenju komunalne odpadne vode na oskrbo z zdravili. Ob koncu predsedovanja pa bo Danska predstavila program svojega predsedovanja, ki se začne s 1. 7. 2025.

Hvala lepa.

Najlepša hvala, gospa generalna direktorica.

Tako, sedaj odpiram razpravo kolegic in kolegov. Želi kdo razpravljati pri tej točki? (Da.)

Kolega Gregorič, izvolite, imate besedo.

Hvala, gospod predsednik.

No, na to zadnjo, s stališča zdravstva, imam vprašanje, glede tega predloga akta o kritičnih zdravilih: ali je že kaj bolj jasno, katera zdravila ali pa katere vrste zdravil bodo prišla v ta spisek kritičnih zdravil? To je eno. Potem pa, seveda pozdravljam vse nadaljnje ukrepe za spodbujanje varovanja duševnega zdravja otrok in mladih v digitalni dobi in pa seveda vse ukrepe kar se tiče zmanjševanja uživanja tobaka in alkohola in s tem preventiva, pač, da ne bo toliko neugodnih zdravstvenih posledic zaradi kajenja.

Bi pa ob tej priliki informiral, da smo imeli ta teden, ta teden nas je v Državnem zboru obiskala poslanka, doktor Cooper iz britanskega parlamenta, in je med drugim povedala, da so nedavno sprejeli nov zakon proti kajenju, ki je zelo strog, in med drugim uvaja eno zadevo, ki je bilo mogoče za razmisliti, da se starostna meja, ko lahko ljudje kupujejo tobak vsako leto dvigne za eno leto. Zdaj je 18, naslednje leto bo 19, potem 21 in tako naprej, 20, 21.

Skratka, in na naše vprašanje, kako ste pa to spravili skozi parlament, je rekla, težko, ampak na koncu je šlo za kar precejšnjo večino.

Toliko, hvala.

Hvala kolegu Gregoriču.

Želi še kdo razpravljati pri tej 5. točki? (Ne.) Ne želi. Mogoče kakšen odziv? mislim, da ni potreben, če želite…

Izvolite, gospa direktorica.

Ne, mogoče samo dodatek, da EMA je že pripravila seznam kritičnih zdravil, tako da, če želite, vam ga lahko naknadno dostavimo. Jaz ga zdajle trenutno tukaj nimam, no.

/ izklopljen mikrofon/ Verjetno so antibiotiki noter, ne?

Ja, hvala…