Spoštovani kolegice in kolegi, kolegi, vsi vabljeni in ostali prisotni! Pričenjam 30. sejo Odbora za finance.

Obveščam, da so zadržani, se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora, to je gospod Jernej Vrtovec, gospod Franc Breznik in gospod Franc Rosec, torej(?) gospa Lep Šimenko. Na seji pa kot nadomestni poslanci sodelujejo: gospod Lenart Žavbi namesto Jerneja Žnidaršiča in gospa Sandra Gazinkovski namesto Lucije Tacer.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PREPREČEVANJU PRANJA DENARJA IN FINANCIRANJA TERORIZMA, SKRAJŠANI POSTOPEK.

Predlagateljica zakona je Vlada. Kolegij predsednice Državnega zbora je na 130. seji, 6. 6. 2025 sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.

K obravnavi te točke so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance, Urada Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, Zakonodajno-pravne službe in Državnega sveta. Kot gradivo ste poleg predloga zakona prejeli tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe, dodatna pojasnila Komisije Ministrstva za finance glede mnenja Zakonodajno-pravne službe in mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Rok za vlaganje amandmajev je potekel 20. 6. 2025. Amandmaje so vložile Poslanske skupine Svoboda, SD in Levica, in sicer k 1., 2., 3., 5. in 7. členu predloga zakona. Prejeli ste tudi predlog za amandma odbora Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica k 4. in 5. členu ter Poslanske skupine SDS k 6. členu.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona.

Želi predstavnica Ministrstva za finance podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona? (Da.)

Izvolite, gospa državna sekretarka Nikolina Prah.

Najlepša hvala.

Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci!

Predlagana novela zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma prinaša spremembe na štirih vsebinskih področjih. Njen glavni cilj pa je prenos EU direktive 2024/1640, o mehanizmih, ki jih morajo vzpostaviti države članice za preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, v delu, ki spreminja 30. in 31. člen EU direktive 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, in sicer glede dostopa do registra dejanskih lastnikov.

Po obstoječi ureditvi je omogočen javni dostop do nekaterih podatkov iz registra dejanskih lastnikov, kot so podatki o osebnem imenu, državi stalnega ali začasnega prebivališča in višini lastniškega deleža. Vendar je sodišče EU novembra 2022 razsodilo, da je takšen javni dostop nesorazmeren, saj posega v pravice, zagotovljene z listino Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti v pravico do zasebnosti in varstvo osebnih podatkov. Na podlagi te sodbe je bila sprejeta EU direktiva 2015/849, ki je bila razveljavljena v delu, ki ureja javni dostop, Evropska komisija pa je njen 30. in 31. člen spremenila na način, da je v skladu z omenjeno sodbo, dostop do registra dejanskih lastnikov omejila na osebe, ki za takšen dostop izkažejo upravičen interes. Upravičen interes bo podan, če bo namen dostopa povezan z odkrivanjem in preprečevanjem pranja denarja ter financiranja terorizma in povezanimi predhodnimi kaznivimi dejanji.

Druga sprememba v predlogu novele zakona se nanaša na jasnejšo določitev pravne podlage za povezovanje informacijskih sistemov, ki so namenjeni podpori izvajanja programov skupnih evropskih politik in drugih finančnih podpor Evropske unije, z registrom dejanskih lastnikov, kar je ključno za nemoteno koriščenje sredstev evropske kohezijske politike. Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj že razpolaga z informacijskim sistemom, ki omogoča povezavo z registrom dejanskih lastnikov, z namenom preverjanja podatkov o prejemnikih sredstev. Vendar pa zakon o varstvu osebnih podatkov dovoljuje povezovanje evidenc, ki vsebujejo osebne podatke, kot je na primer register dejanskih lastnikov, le, če to izrecno določa zakon. Podobne potrebe ima tudi Urad Republike Slovenije za okrevanje in odpornost. Zato se s predlogom zakona z namenom zaščite finančnih interesov Evropske unije, vzpostavlja pravna podlaga za povezavo registra dejanskih lastnikov s ključnima informacijskima sistemoma. To sta MFERAC, ki ga upravlja Ministrstvo za finance in podpira poslovanje proračunskih uporabnikov na področju financ, računovodstva, upravljanja kadrov ter obračuna stroškov dela, in sistem e-MA2, ki ga upravlja Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj in je namenjen podpori izvajanju evropske kohezijske politike, s čimer bo tako omogočen celovit nadzor nad porabo evropskih sredstev.

Nadalje se s predlogom zakona spreminja status častnih konzulov, ki se ne bodo več izrecno šteli za politično izpostavljene osebe. EU direktiva 2015/849 med politično izpostavljene osebe uvršča posameznike na vidnih javnih položajih, kot so veleposlaniki ali visoki častniki oboroženih sil. Nacionalni zakon je doslej širše opredeljeval to kategorijo, saj je vanje vključeval tudi častne konzule, z namenom, da se še dodatno poudari potreba po integriteti oseb, ki predstavljajo tujo državo v Republiki Sloveniji. Vendar se je v praksi pokazalo, da takšen status nesorazmerno omejuje poslovne dejavnosti častnih konzul v Republiki Sloveniji, ki so pogosto tudi lastniki ali nosilci upravljavskih funkcij v gospodarskih družbah. Pregled ureditev po državah EU je pokazal, da je Republika Slovenija edina država članica EU, ki častne konzule uvršča med politično izpostavljene osebe. S predlogom zakona zato to kategorijo oseb izvzemamo. Ne glede na navedeno spremembo, pa bodo zavezanci vseeno dolžni opraviti poglobljen pregled stranke, torej tudi častnega konzula, če bodo ocenili, da sama stranka, poslovno razmerje, transakcija, produkt, storitev, država oziroma gospodarsko področje pomeni povečano tveganje za pranje denarja in financiranje terorizma ali je nasploh pri pregledu stranke ugotovljeno povečano tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma.

Zadnja sprememba v predlogu zakona pa se nanaša na izboljšanje režima povratnih informacij. Po obstoječi ureditvi, Urad za preprečevanje pranja denarja povratne informacije o izsledkih svojih preiskav v zvezi s sumljivimi transakcijami pošlje le zavezancem, ki so podali prijavo, ne pa tudi tistim subjektom, od katerih je zahteval dodatne podatke, v okviru izvajanja svojih preiskovalnih pooblastil. To pa je v praksi vodilo do neustrezne obravnave strank, saj so banke pogosto bolj iz previdnosti zaprle račune strank, glede katerih so prejele zahtevo urada za dodatna pojasnila. Čeprav urad ni ugotovil nepravilnosti in torej za to ni bilo utemeljenega razloga. Predlog zakona zato omogoča, da urad povratne informacije o izidu preiskave pošlje tudi drugim zavezancem, ki so bili vključeni v postopek, s čimer preprečujemo neupravičene ukrepe zoper stranke in jim s tem zagotavljamo pravičnejšo obravnavo.

K predlogu zakona so bili na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe vloženi tudi amandmaji koalicije, z dne 20. junij, ki jim Vlada Republike Slovenije, ki jih Vlada Republike Slovenije podpira. Ministrstvo za finance je podalo še pisno pojasnilo vezano na mnenje Zakonodajno-pravne službe glede ustreznosti opredelitve pojma upravičen interes.

Ob upoštevanju povedanega tako predlagam, da predlog zakona vključno z amandmaji koalicije podprete.

Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? (Da.)

Izvolite, gospa Mateja Tavčar.

Lepo pozdravljeni!

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila v skladu s svojimi pristojnostmi in podala pisno mnenje, ki ste ga prejeli 12. junija. V njem je bilo opozorjeno predvsem na pomanjkljivo navajanje neposredno veljavnih pravnih aktov EU v 1. členu na ustrezno zagotovitev varstva osebnih podatkov, ki je ustavno varovana kategorija, še posebej pri povezovanju registra dejanskih lastnikov s posameznimi informacijskimi sistemi, saj tako povezovanje predstavlja visoko tveganje za zlorabo osebnih podatkov in je zato podvrženo strožji ureditvi. Pravila o varstvu osebnih podatkov je treba upoštevati tudi pri posredovanju podatkov o ugotovitvah Urada za preprečevanje pranja denarja drugim osebam, skupinam oziroma kategorijam zavezancev. V mnenju je bilo opozorjeno tudi na ustrezno opredelitev upravičenega interesa za dostop do nekaterih podatkov iz registra dejanskih lastnikov in zagotovitev prenosa direktive 2015/849/EU, kakor je bila spremenjena kot posledica sodbe sodišča EU.

Z vloženimi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin se v pretežnem odpravljajo pomisleki na katere je bilo opozorjeno v pisnem mnenju. Dodatna pisna pojasnila, ki jih je posredoval predlagatelj zakona pa bodo pripomogla k utemeljitvi in boljšemu razumevanju predlaganih rešitev, saj so tako postala del zakonodajnega gradiva. Hvala.

Ali želi besedo predstavnik Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Izvolite, gospod Danijel Kastelic.

Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke in poslanci! Hvala lepa za besedo in lep pozdrav! Komisija Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance je predlog zakona obravnavala na 28. seji, 20. junija. Po začetni seznanitvi z vsebino predloga zakona je komisijo zanimal obseg dostopa do podatkov iz registra dejanskih lastnikov. in sicer ali se odstop omejuje v celoti oziroma ali bodo podatki na voljo le na podlagi izkazanega interesa. V odzivu na to razpravo je predstavnik Ministrstva za finance pojasnil, da se v povezavi z dostopom podatkov za osebe, ki izražajo upravičen interes kot so na primer sodišče, preiskovalni in nadzorni organi, Banka Slovenije, Agencija za trg vrednostnih papirjev, ministrstvo, banke in odvetniške pisarne ne spreminja ničesar oziroma bodo ti še vedno imeli dostop do vseh podatkov. Spreminja pa se obseg dostopa javnosti, ki bo upravičen do vpogleda le, če bo izkazalo upravičen interes. Kot je bilo pojasnjeno, je to posledica sodbe Sodišča Evropske unije in spremembe evropske direktive.

Komisija je bila ob tem seznanjen tudi, da bodo upravičenci interes vlagateljev presojala Agencija za javno pravne evidence in storitve, ki ima za to na voljo ustrezno znanje in vso tehnično podporo. Člane komisije je tudi zanimalo, če so navedena zakonska določila usklajena s prej omenjeno agencijo, ki bo morala za izvedbo nalog najbrž izvesti določene nadgradnje sistema ter zagotoviti dodatne kadre, kar bo zagotovo povezano s povečanimi stroški. Predlagatelj je ob tem zagotovil, da bodo agenciji na voljo dodatna sredstva za dodatne zaposlitve oziroma prilagoditve sistema za izvajanje prej navedenih nalog. V okviru razprave smo se tudi spraševali o tem ali bo vsebina predloženega zakona v nadaljevanju zakonodajnega postopka bistveno spremenjena glede na to, da so bili napovedani amandmaji k večini členov predloga zakona. Prejeli smo pojasnilo predlagatelja, da kljub večjemu številu amandmajev ne gre za vsebinske spremembe, ampak za nomotehnično usklajevanje ter redakcijske spremembe namenjene predvsem izboljšavi zakonskega besedila. Želeli smo tudi dodatno pojasnilo glede vprašanja politične izpostavljenosti častnih konzulov, saj nismo čisto dobro prepoznali razloga, zakaj je bil naveden podatek bistven z vidika opravljanja njihovega dela. Kot nam je pojasnil predlagatelj, se je za takšno rešitev odločil zato, ker so politično izpostavljene osebe podvržene strožjemu nadzoru, kar velikokrat določene postopke in posledične odločitve pri poslovanju zavleče. To je sledil praksi drugih držav Evropske unije, v katerih častni konzuli niso politično izpostavljene osebe. Slednje pa ne pomeni, da te osebe ne bodo podvržene strožjemu nadzoru, v kolikor bodo na primer banke zaznale kakšne sumljive transakcije. Do amandmajev se sicer nismo opredeljevali, ker nismo bili z njimi seznanjeni, komisija pa je po razpravi predlog zakona podprla.

Hvala za pozornost.

Hvala lepa.

Odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika glasuje skupaj o vseh členih. Kdo temu nasprotuje? (Ne.) Ne vidim nasprotovanja.

Prehajamo na razpravo in odločanje o členih ter o vloženih amandmajih.

V razpravo dajem 1. člen in amandma Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? (Da.)

Andreja Živic, izvolite.

Hvala za besedo.

Mogoče ravno dve besedi glede predloga zakona, ki v pretežni meri naslavlja in se nanaša na uskladitev s pravom Evropske unije, prenos sprememb EU direktive.

Zdi se mi tudi pomembno, da je to nadgradnja že nekega obstoječega sistema, ki naslavlja aktualna tveganja na področju pranja denarja in ki bo pripomogel k večji varnosti in ugledu naše države v mednarodni skupnosti. Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma doda tudi določbe glede ocene tveganja s prenosom kripto sredstev, kateri bo zavezanec, zavezanec, ki je ponudnik storitev v zvezi s kripto sredstvi, v ta namen bo moral ponudnik storitev v zvezi s kripto sredstvi postaviti notranje politike, postopke in kontrole ter uporabljati blažitvene ukrepe, ki bodo sorazmerni z opredeljenimi tveganji.

Potem, v predlogu zakona je vključena tudi določba, in to se mi zdi tudi pomembno, ki ureja sodelovanje med Evropskim uradom za boj proti goljufijam, to je OLAF, in Uradom za preprečevanje pranja denarja. In to sodelovanje se mi zdi zelo pomembno, predvsem pri zadevah, pri katerih je potrebno s strani nacionalnega organa posamezne države članice temu uradu zagotoviti tudi ustrezne podatke za potek preiskav v njegovi pristojnosti, na primer, recimo, podatke o bančnih računih in podatke o transakcijah na teh računih.

Seveda, predlog zakona bom podprla in to je tudi z moje strani vse, hvala lepa.

Hvala lepa.

Želi še kdo razpravljati? (Ne.) Ne vidim želje po razpravi.

In glasujemo o amandmaju k 1. členu Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica.

Glasujemo. Navzočih je 10 poslank in poslancev, za jih je glasovalo 9, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 2. člen in amandma Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica.

Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ne vidim želje po razpravi.

Glasujemo. Navzočih je 10 poslank in poslancev, za jih je glasovalo 9, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 3. člen in amandma Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica.

Želi kdo razpravljati? (Ne.)

Glasujemo. Navzočih je 10 poslank in poslancev, za jih je glasovalo 9, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 4. člen in predlog za amandma odbora Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica.

Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ne vidim želje po razpravi.

Glasujemo. Navzočih je 10 poslank in poslancev, 9 jih je glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet, amandma odbora sprejet.

V razpravo dajem 5. člen, predlog za amandma odbora Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica ter tudi amandma Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica.

Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ne vidim želje po razpravi.

Glasujemo o amandmaju Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica za predlog amandmaja odbora.

Glasujemo. Navzočih je 10 poslank in poslancev, 9 jih je glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma odbora Glasujemo še o amandmaju k 5. členu poslanskih skupin SD, Svoboda in Levica. Glasujemo. Navzočih deset poslancev, za je glasovalo devet, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Nihče proti.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 6. člen in predlog za amandma odbora Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? Izvolite, gospod Rado Gladek.

Ja, spoštovana predsednica, hvala lepa za besedo. V Slovenski demokratski stranki smo pripravili predlog amandmaja kot amandma odbora k 6. členu, s katerim želimo odpraviti dvoumnost in zagotoviti sorazmernejšo in pravno jasnejšo opredelitev oseb, ki jih je treba obravnavati kot politično izpostavljene osebe. Zdaj, državna sekretarka je že v uvodni predstavitvi navedla kaj določa oziroma kaj navaja direktiva, kdo so politično izpostavljene osebe, med drugim tudi poslanci parlamentov in podobnih zakonodajnih organov oblasti. Mi bi pa radi s tem amandmajem odpravili, kot sem na začetku rekel, to dvoumnost in jasno, jasno navedli, da govorimo o predstavnikih zakonodajne veje oblasti na nacionalni ravni, se pravi na državni ravni in s tem izločiti občinske svetnike, ki občasno pridejo v situacijo, kjer je stvar malo dvoumna, pride v situacijo, da jih, da jih lahko obravnavajo kot politično izpostavljene osebe. In s tem amandmajem bi radi to dvoumnost odpravili in jasno, jasno povedali, da gre samo za predstavnike na nacionalni ravni. Toliko, hvala.