Lepo pozdravljeni. Pozdravljam vse člane in članice odbora, vse goste, vabljene in vse ostale in začenjam 31. sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Danes so zadržani in se seje ne bodo udeležili zaradi dopusta. Poslanka Anja Bah Žibert, zaradi službenih odsotnosti, poslanec Žan Mahnič, Andrej Poglajen, Anton Šturbej, Andrej Kosi. Imamo še nekaj menjav: Milan Jakopovič nadomešča poslanko Natašo Sukič, Sara Žibrat nadomešča poslanko Sandro Gazinkovski in poslanec Jurij Lep nadomešča poslanko magistrico Tamaro Kozlovič. K dnevnemu redu seje ni bilo drugih predlogov za razširitev oziroma za umik zadeve, zato ostaja dnevni red tak, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O FUNKCIONARJIH, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada in je bil 10. 3. 2025 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Kot gradivo imamo na voljo mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev, mnenje Sodnega sveta, mnenje Komisije za preprečevanje korupcije, pripombe Združenja občin Slovenije, mnenje Skupnosti občin Slovenije, predlog amandmaja Skupnosti občin Slovenije, pripombe Pravne mreže za varstvo demokracije in Zavezništva za integriteto in odziv Ministrstva za javno upravo na mnenje Zakonodajno-pravne službe. K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni Ministrstvo za javno upravo, Državni svet, Zakonodajno-pravna služba in dodatno Komisija za preprečevanje korupcije in Skupnost občin Slovenije. Amandmaji v poslovniškem roku niso bili vloženi. Predloge za amandmaje odbora so danes predložile poslanske skupine Svoboda, SD in Levica in enega Nova Slovenija. Aha, in še posebej Poslanska skupina Svoboda in Levica, amandma k 18. členu.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, o katerem bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Odboru predlagam, kot je v navadi na tem odboru, da razprava o vseh členih poteka skupaj z združeno v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora. Po opravljeni razpravi pa bomo opravili glasovanje o amandmajih ter nato glasovali o vseh členih skupaj. In sedaj dajem besedo predlagatelju predloga zakona, magistru Francu Propsu, ministru za javno upravo, izvolite.

Hvala lepa. Dober dan vsem. Spoštovane poslanke in poslanci.

Pred vami je obravnava predloga zakona o funkcionarjih, ki ga je vlada na 142. seji letos februarja sprejela. Področje, ki ga predlog zakona celovito, dolgoročno in premišljeno ureja, se vsebinsko ni bistveno spremenilo že od leta 1990. In v času, v katerem velja sedanji Zakon o funkcionarjih v državni upravi. to je od tega 1999 leta, smo kot država sprejeli kar nekaj pomembnih odločitev. Spremenila se je državna ureditev, sprejeta je bila nova ustava, vzpostavila se je lokalna samouprava in 2002 se je državna uprava reorganizirala in uveden je bil sistem javnih uslužbencev. Te naštete spremembe so vodile v delno urejanje funkcionarskega področja s področnimi zakoni ali pa k smiselni uporabi rešitev zakona iz leta 1990. In to ima seveda za posledice težave in zaplete tako pri določanju pravic funkcionarjev kot med trajanjem in po prenehanju mandata, kot tudi pri določanju obveznosti. In če strnem. Po naši oceni je veljavni zakon več ne odraža dejanskega stanja v državni ureditvi in ne omogoča ustreznega izvajanja v praksi. In zato ta predlog zakona, ki smo vam ga posredovali, ima namen, da sistemsko uredi pravice in obveznosti funkcionarjev glede socialnih zavarovanj, pravice povezane z opravljanjem funkcije med trajanjem funkcije in položaj in pravice funkcionarjev po prenehanju opravljanja funkcije. Ureja tudi nekatera povračila stroškov in druge prejemke, kar je sedaj urejeno začasno in sicer tako, da se funkcionarjem povračila stroškov in drugi prejemki izplačujejo pod enakimi pogoji in v enaki višini, kot to velja za javne uslužbence. Predlog zakona uvaja krovne rešitve tako za poklicne kot tudi nepoklicne funkcionarje in predlagane poglavitne rešitve zakona se nanašajo na opredelitev funkcionarjev, določitev pogojev za opravljanje funkcije ter določitev pristojnega organa za odločanje o pravicah funkcionarjev in kot sem že omenil, na ureditev pravic funkcionarjev med opravljanjem funkcije in določitev pravic po prenehanju funkcije. Med ostalimi za poklicne funkcionarje natančno določa, katere prejemke in povračila stroškov jim pripadajo. Sledi temu, da se obseg pravic glede nekaterih povračil stroškov in drugih prejemkov praviloma določa enako, kot so te pravice določene za javne uslužbence v državni upravi. Nova je tudi pravica do vrnitve na prejšnje delo najkasneje v 30 dneh po prenehanju funkcije. V vmesnem obdobju pa bo funkcionar upravičen do nadomestila plače v višini 80 odstotkov zadnje mesečne plače, ki jo je prejel, ko je opravljal funkcijo. Ureja pravico funkcionarja do pravne pomoči. Namen predlagane pravice je, da funkcionarji, ki izvajajo oblastno funkcijo, odločitve sprejemajo neodvisno. In torej brez strahu, da bodo, zaradi svoje odločitve v okviru opravljanja funkcije nosili nepotrebne stroške odškodninskega postopka. V okviru te funkcije bo imel funkcionar, okviru te pravice bo imel funkcionar, zoper katerega se vodi odškodninski postopek, zaradi opravljanja njegove funkcije, pravico do tega, da ga v postopku zastopa državno odvetništvo oziroma občinsko odvetništvo ali občinski odvetnik. In tu bi jaz na kratko za uvod rekel, da je zadosti. Tako da, če bodo in na vsa vprašanja, ki se bodo pojavila v nadaljevanju, seveda smo z mojimi sodelavci na voljo za pojasnilo. Hvala.

Hvala lepa. Naslednji dobi besedo predstavnik Zakonodajno-pravne službe, doktor Dušan Štrus, izvolite.

Spoštovana predsednica, poslanke in poslanci, ostali navzoči!

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika ter o tem pripravila obsežno pisno mnenje. Predlagatelj je pri pripravi amandmajev upošteval nekatere nomotehnične vidike, ki smo jih izpostavili. v mnenju ostalih naših pripomb pa ni upošteval, kar je navedel v pojasnilih. ZPS še vedno izpostavlja neenotnost, neenakost in nepreglednost veljavne in predlagane sistemske ureditve funkcionarjev. Iz predloga zakona namreč sploh ni neposredno razvidna ureditev, ki velja za funkcionarje, saj večino funkcionarske zakonodaje ureja razdrobljena področja funkcionarska zakonodaja in Zakon o javnih uslužbencih. Področje ureditve nekaterih pravic funkcionarjev v predlogu zakona in področni zakonodaji je zelo vprašljivo z vidika ustavnega načela enakosti iz drugega odstavka 14. člena ustave, saj ne iz predloga zakona ne iz področnih zakonov ni razvidno zakaj obstajajo različne ureditve istovrstnih pravic. Predlog zakona nekatere pravice funkcionarjev ureja verižno in razdrobljeno, saj zakoni napotujejo iz enega zakona v drugega in nato v zakonsko in podzakonsko ureditev pravic javnih uslužbencev. Nekatere istovrstne določbe se urejajo v predlogu zakona in področni zakonodaji, ker predlagatelj v pripravi predloga zakona ni predvidel derogacije tovrstnih določb v področni zakonodaji. Pravice funkcionarjev je po našem mnenju treba urediti enakovredno in primerljivo ali pa sprejemljivo, pojasniti v čem je razlika, ki bi lahko utemeljevala njihov drugačen položaj, zato bi morale biti pravice, ki so enake vsem funkcionarjem, enotno urejene v sistemskem zakonu. Pravice, ki so značilne samo za določene funkcionarje ali ki morajo biti za posamezne funkcionarje urejene različno pa bi morale biti specialno urejene v področnih zakonih. ZPS je v mnenju obsežno izpostavila instituta nekaznovanosti, neizvoljivosti, vendar poudarjamo, da institut neizvoljivosti ni predmet predloga zakona, ampak je predmet njenega urejanja v Zakonu o volitvah v Državni zbor. Ta institut je treba urediti temeljito, da ga bo mogoče učinkovito izvajati, kar pa z amandmaji k predlogu zakona ni mogoče. Institut nekaznovanosti za funkcionarje je urejen neenotno, saj predlog zakona ne posega v področno zakonodajo, ki ureja institut prenehanja mandata, zaradi pravnomočne obsodbe in zato tudi sodno varstvo zaradi razrešitve oziroma prenehanja mandata zaradi obsodbe ni predvideno za vse funkcionarje. Po mnenju ZPS je tudi po vloženih amandmajih ureditev(?) odločanja o pravicah in obveznostih funkcionarjev in njihovo pravno varstvo nedodelano, rešitve pa so nejasne in mestoma notranje neskladne. Predlagana ureditev pravice do pravne pomoči funkcionarjem ne sledi načelu učinkovitega opravljanja funkcije, saj s predlaganimi zakonskimi rešitvami ni mogoče funkcionarja učinkovito zaščititi pred finančnimi posledicami, ki so povezane z opravljanjem njegove funkcije. Poleg tega gre mestoma za materijo, ki presega zakonsko urejanje in bi dejansko morala biti predmet podzakonskega predpis.

V zvezi z uvrščanjem materialnih določb med prehodne določbe predloga zakona, ki predstavljajo nedopusten poseg v prehodne določbe sistemskega Zakona o funkcionarjih, ZPS meni, da v prehodnih določbah niso samo posegi, ki so neposredno potrebni za poenotenje in uskladitev pravnega okvira, saj je med njimi tudi določba, ki protiustavno in retroaktivno določa funkcijo namestnika generalnega sekretarja Vlade. Predlagatelj v pojasnilu navaja, da se je na podoben način z Zakonom o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju uredilo dve novi funkciji, kar je res, vendar je bil ta zakon sprejet in uveljavljen pred prevedbo, ki je potekala konec leta 2024. Medtem, ko se s predlogom zakona to počne za nazaj in pri tem takšna zakonska ureditev ne izpolnjuje ustavnih kriterijev glede izjeme od prepovedi povratnega učinka, zato je predlog zakona tudi v tem delu ustavno sporen.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Besedo dajem predstavniku Državnega sveta, državnemu svetniku, gospodu Jožefu Školču.

Izvolite.

/ izključen mikrofon/ Hvala lepa za besedo.

Torej.

Lahko ugasnete…

Aha, deluje. Hvala lepa.

Torej naj na začetku povem, da je naša matična komisija temeljito obravnavala predlog in pripombe številnih deležnikov v diskusiji in podprla predlog zakona. Ob tem pa seveda, kot je v navadi, opozorila kar na lepo število vprašanj in dilem, ki so povezane z rešitvami v predlaganem zakonu in bi jih bilo potrebno tako ali drugače v prihodnosti tudi urediti, tiste, ki ne takoj, pač s spremembo področnih, področnih zakonov.

Zdaj, predlagatelj je to rešitev predstavil kot, kot enovito, se pravi, da se, da se rešuje, rešuje vprašanja za funkcionarje vseh vrst, poklicne, nepoklicne, pa tudi na različnih nivojih. Hkrati pa je, kot je bilo tudi s strani Zakonodajno-pravne službe opozorjeno, pustil, da so specifične rešitve urejene v področnih zakonih in to je ena od zadev, s katero se boste morali kot zakonodajalec tudi soočiti na več področjih in tudi posebej na področjih, na tistem področju, ki ureja delovanje Državnega, Državnega sveta.

Primerna se nam zdi ta ureditev, ki ureja pravice po prenehanju funkcij in omogoča pač ta mesec dni, da se preveri pač možnost, kako, kako nadaljevati kariero, ali so zaposlitvene možnosti na starem delovnem mestu ali jih ni in tako naprej in na to vezane te pravice do nadomestila, s tem, da je popolnoma jasno, da zakon ne more v celoti zagotoviti, da se vsakdo lahko vrne na tisto mesto, kjer je prej deloval oziroma služboval, posebej še ne v tistih primerih, ko je recimo na primer poslanec bil ravnatelj neke šole in je imel mandat in dejansko se k delodajalcu lahko vrne sicer v šolo, ne pa, ne pa na mesto ravnatelja, saj bo to sicer povzročilo verjetno kar veliko, veliko težav. Z vidika Državnega sveta je korektno to, da se dopušča, da vsak organ in s tem tudi Državni svet sam najde način, kako definira te obveznosti, ker gre za kolektivni organ in v tem primeru recimo pri nas lahko komisija, ki se ukvarja z mandati in temi vprašanji, razrešuje tudi, tudi ta vprašanja. Ni pa dobro, da ostaja še vedno odprto, odprto, ostajajo še vedno odprta vprašanja poklicnega opravljanja funkcije predsednika ali pa potencialno predsednice Državnega sveta, saj je v tem trenutku to razrešeno na način, da je v te spore poseglo Ustavno sodišče dvakrat in pravzaprav z neko dopolnilno odločbo uveljavilo način kako, kako se, se izvaja ta poklicna funkcija. To ne odvezuje ne predlagatelja ne zakonodajalca od tega, da to tudi zakonsko reši v tem zakonu ali pa v enem od prihodnjih zakonov.

Precej razprave je bilo posvečeno predlogu Skupnosti občin, da se izenačijo, da poenostavim, pravice županov in poslancev. Jaz to ne bi na široko razlagal, ker je tu tudi, bom rekel, kvalificirana oseba, ki vam to lahko natančno razloži. Mi smo bili si povsem enotni, da je ne glede na razlike v funkcijah potrebno poskrbeti in iti nasproti, nasproti predlagateljem in zagotoviti izenačitev teh pogojev, v kolikor je to možno, saj bi to pravzaprav ne odpravilo samo neenakost, ampak v veliki meri tudi pripomoglo k temu, da bi se za te funkcije potegovali, bom rekel kvalitetni kandidati in kandidatke, da ne naštevam naprej.

Precej razprave je bilo tudi o predlogu KPK, ki je imel tam pač tri precej zanimive določbe, ki mogoče vse ne sodijo v ta zakon. so pa tudi potrebne, potrebne ureditve. In tudi tu ne bom pač kradel časa in prostora, prostora predlagateljici.

Kar se tiče te rešitve, da se, da se zagotavlja pravna pomoč tudi funkcionarjem za tiste stvari, za tiste odločitve, ki so povezane z njihovim delom, bi opozoril, da tu funkcionarji še vedno niso izenačeni z uradniki. Uradniki uživajo večjo stopnjo zaščite, ni povsem jasno, zakaj, ker jim bi tudi to kazalo premisliti in eventualno spremeniti. In mislim, da je tudi rešitev taka, da v kolikor pač državno pravobranilstvo ali pa različne, različni odvetniki različnih organov, ne bi uspeli v obrambi funkcionarja, ta še vedno nosi te materialne posledice, tako da s tega vidika je ta, bom rekel, zaščita vprašljiva, na kratko pa poljubno, poljubno rečeno.

Nadalje je, da so neki specifični problemi, ki niso tako nepomembni, povezani za ta nadomestila, ki jih za opravljanje nepoklicne funkcije prejemajo državni svetniki. Tu se pač prejema neke, neke sejnine in pač potne stroške in tako naprej. Vse to pa potem se obravnava kot dohodek, kar je lahko, mislim, kar je v bistvu sporno, ker to potem pomeni, da gre v dohodnino. In tudi tu bi predlagatelji zakona lahko, ne glede na to, da se sklicujejo, češ da je to materija drugih zakonov, našli rešitev, ker gre za nek specifičen problem. In dvomim, da se bo Ministrstvo za finance ukvarjalo z vsako sejnino posebej in iskalo, iskalo rešitve. To so pač neke pravice, ki pripadajo funkcionarjem in po našem mnenju sodijo v materijo tega zakona. In tudi pojavlja se specifičen, zaenkrat še ni tega veliko, da ni teh primerov veliko, da delodajalci v določenih primerih niso pripravljeni kriti nadomestila za opravljanje dela državnih svetnikov. To pomeni, da ne glede na to, da pač oni opravljajo neko javno delo, morajo za to včasih vzeti dopust in tako naprej. In s tega vidika je tudi treba videti, ali lahko v prihodnje taka nadomestila zagotavlja Državni svet. Zaenkrat te podlage ni ali kdo drug. In to so težave, ki jih mogoče takrat, ko smo pred več kot 30 leti ta zakon sprejemali, smo o njih pač nismo razmišljali, ker je bil entuziazem, bom rekel, na neki drugi ravni, kot je v današnjem času. Tako da, to so te stvari, ki so se odprle. In v kolikor jih lahko razrešite v tem postopku, se, bom rekel, globoko priporočamo. Priporočamo tudi, da razrešite te res ponavljajoče se želje županov, da se tudi njihov status primerno uredi. Mogoče je v tem trenutku to za Slovenijo vezano na ta zakon najbolj pereč problem. Hvala lepa.

Hvala lepa. Zdaj prehajamo na dodatno vabljene. Najprej dajem besedo predstavnici Komisije za preprečevanje korupcije, gospe Tini Divjak, namestnici predsednika, izvolite.

Lep pozdrav. Hvala za besedo.

Na Komisiji za preprečevanje korupcije smo predloge na predlog Zakona o funkcionarjih dali že v času, ko se je zakon pripravljal na Ministrstvu za javno upravo in potem zaradi v veliki meri neupoštevanih predlogov tudi Državnemu zboru. Naši predlogi izhajajo iz teze, da so funkcionarji tisti, ki vodijo državo, občine, institucije in morajo biti kot taki vsakodnevni zgled vsem prebivalcem Slovenije. Predlagali smo tri različne zadeve. Prva se nanaša na določitev osebnostne primernosti za imenovanje funkcionarje, kot je to že določeno v 21. členu Zakona o SDH. Govorimo o osebni integriteti kandidatov za funkcionarje. V praksi to pomeni, da bi zakon določil, da so primerni tisti, pri katerih KPK v zadnjih petih letih ni ugotovila takšnih kršitev integritete, zaradi katerih bi bila oseba neprimerna za opravljanje funkcije. Ni nujno torej, da bi šlo za avtomatsko prepoved, se pravi, vsaka kršitev integritete bi pomenila ne dostop do funkcije, ampak gre za to, da tisti, ki funkcionarja imenuje, odloča o tem, ali je glede na ugotovljeno kršitev funkcionar primeren ali ne. Gre za preprosto odločitev, ali želimo imeti funkcionarje, ki so zgled ali funkcionarje, ki vedno znova dokazujejo, da ni nobenih posledic, se ti nič ne zgodi, tudi če kršiš zakone in se požvižgaš na vrednote, ki jih zagovarja velika večina ljudi. Drugi sklop se nanaša na nadomestilo plače funkcionarja po prenehanju funkcije. Na Komisiji za preprečevanje korupcije menimo, da funkcionar ne bi smel biti upravičen do tega nadomestila, če bi komisija ugotovila kršitev institutov Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Ponovno ne gre za avtomatizem. Gre za to, da bi pri tistih, kršitvah, ki bi bile tako hude, za katere bi komisija presodila, da je v konkretnem primeru, da gre za takšno situacijo, da situaciji pritiče. Da se funkcionar ne bi bil upravičen do tega, bi pristojnemu organu predlagala omejitev, skrajšavo ali zavrnitev te pravice. Gre za osnovni premislek. Funkcionar je svojo funkcijo zlorabil oziroma na funkciji naredil nekaj, kar ni bilo prav v razmerju do davkoplačevalcev, zato ni pravično, da je nagrajen še z nadomestilom po prenehanju funkcije. Tretji sklop se je nanašal na obvezno uvajalno usposabljanje za funkcionarje. Ta predlog prvotno ni bil vključen v predlog zakona, je pa vključen v amandma Poslanskih skupin Svobode in Levice in ga na komisiji podpiramo. Med obravnavo zakona na Državnem svetu je Ministrstvo za javno upravo izpostavilo, da se morajo naši predlogi urediti v Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, ker je pač to sistemski zakon za naše področje. Ampak glede na to, da je osebna primernost določena že v Zakonu o SDH in je torej zakonodajalec že določil, da se za posamezno skupino ljudi tako imenovani naši instituti lahko določajo tudi v drugih zakonih. In glede na to, da je na mizi amandma v zvezi z nekaznovanostjo bi se lahko ta del nadgradil tudi z našimi predlogi v zvezi z integriteto. In zato predlagamo, da premislite o razširjenem amandmaju, ki bi člen o nekaznovanosti razširil še v smer integritete oziroma v smer naših predlogov. Če se vam pa to vendarle ne zdi najprimernejša rešitev, pa bi, kot smo zadnje čase lahko prebrali oziroma je včeraj izpostavila tudi predsednica Državnega zbora ob predaji našega letnega poročila se pripravlja manjša novela / nerazumljivo/, zato predlagamo, da se, da se poslanci odločite, v katerega od obeh zakonov bi torej osebnostno primernost oziroma omejitev pravice do nadomestila vključili. S tem boste pokazali svojo zavezanost integriteti. Zdaj je torej primeren čas, oba zakona sta na mizi, čas je za odločitev. Hvala.