18. redna seja

Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

26. 6. 2025

Transkript seje

Spoštovane članice in člani Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, prav lepo vas pozdravljam na današnji seji in pričenjam 18. redno sejo našega odbora.

Obveščam vas, da so danes zadržani naslednji poslanci, pravzaprav samo eden, to je Jože Horvat. Medtem ko imamo nekaj nadomestnih, in sicer Zoran Mojškrc nadomešča Alenko Helbl, Andrej Kos nadomešča Jožefa Jelena in Soniboj Knežak nadomešča Damjana Bezjak Zrima.

Torej prehajamo na določitev dnevnega reda odbora s sklicem seje, to je bilo 12. junija letos, ste prejeli naslednji dnevni red: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o morskem ribištvu, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sladkovodnem ribištvu, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici in 4. točka, ki jo imamo mi vedno, to so pobude in vprašanja članov odbora. Predlogov za spremembo dnevnega reda v poslovniškem roku nisem prejela, zato ugotavljam, da je dnevni red določen, kot ste ga dobili s sklicem seje.

Zato prehajam na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O MORSKEM RIBIŠTVU, ki ga je Državnemu zboru s predlogom za obravnavo in sprejetje po skrajšanem postopku predložila Vlada in je bil objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Kolegij predsednice Državnega zbora je 9. 5. sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Kot gradivo ste prejeli poleg predloga zakona še mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Odgovor Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na mnenje Zakonodajno- pravne službe. K tej točki je bilo povabljeno Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zakonodajno-pravna služba, predstavnik Državnega sveta in seveda Kmetijsko gozdarska zbornica. Še enkrat dobrodošli med nami.

V poslovniškem roku, to je bilo do 20. junija, so poslanske skupine koalicije vložile amandmaje k 2., 3. in 5. členu ter amandma za novi 18.a člen. Izpolnjeni so pogoji, da začnemo obravnavo zakona. Zato dajem besedo državnemu sekretarju na Ministrstvu za kmetijstvo, magistru Ervinu Kosiju, izvoli.

Mag. Evrin Kosi

Hvala za besedo, predsednica. Spoštovane poslanke, poslanci in ostali gostje.

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o morskem ribištvu vsebuje manj zahtevne spremembe oziroma dopolnitve Zakona o morskem ribištvu na treh področjih. V prvem sklopu predstavljajo spremembe in dopolnitve namenjene zagotovitvi ustreznega izvajanja evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo v Republiki Sloveniji. Tu gre za pravne podlage, ki bodo omogočale med drugim dodelitev nadomestil ribičem v primeru zapora ribolova, pa tudi pravne podlage za opravljanje preglede za objavo javnih razpisov za izvajanje aktivnosti oziroma ukrepov za sprejem ustreznih postopkov in dokumentov s strani Vlade, za imenovanje organov za izvajanje sklada potem za podrobnejšo določitev sistema upravljanja in nadzora ter hrambo osebnih podatkov v skladu z zakonodajo Evropske unije. S tem bomo omogočili učinkovitejše črpanje sredstev Evropske unije, ki so v Republiki Sloveniji na voljo v okviru evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo.

Drugi sklop obsega spremembe, ki jih je treba sprejeti zaradi opozoril, ki jih je Republika Slovenija, ki jih je Republiki Sloveniji izrekla Evropska komisija v okviru neformalnega postopka EU, Pilot, ki se lahko potem nadaljuje v formalni predsodni postopek v primeru, če ne bi zagotovili ustreznega izvajanja zadevnih določil v slovenski zakonodaji. Gre predvsem za opredelitev nekaterih kršitev določb pravnih aktov Evropske unije na področju skupne ribiške politike kot hudih kršitev za podrobnejšo opredelitev pogojev in postopkov začasnega in trajnega odvzema dovoljenja za gospodarski ribolov imetnikom tega dovoljenja. v primeru več hudih kršitev določil skupne ribiške politike ter za opredelitev pogojev za postopek za začasno oziroma trajno prepoved upravljanja ribiškega plovila za kapitana ribiškega plovila v primeru več hudih kršitev skupne ribiške politike.

Poleg tega je z januarjem 2024 stopila v veljavo uredba Evropske unije o spremembah uredbe o nadzoru sistemu skupne ribiške politike. Navedena uredba je uvedla nekatere nove določbe glede hudih kršitev skupne ribiške politike Evropske unije, katere izvajanje je treba zagotoviti v slovenskem pravnem redu. V tretjem sklopu predlaganih sprememb zajema upravljanje slovenske ribiške flote in je namenjena temu, da se omogoči vstop novih plovil v slovensko ribiško floto ob spoštovanju dovoljenj zgornjih referenčnih ravni flote v bruto tonah in kilovatih, ki so za vsako državo članico določene z uredbo Evropske unije o skupni ribiški politiki.

Zaradi trenutno veljavnih določil zakona o morskem ribištvu je namreč vzpostavljena čakalna vrsta Lista plovil za vstop v ribiško floto. Na vključitev v ribiško floto tako čaka več plovil, saj glede na določila skupne ribiške politike ter sedanji zakon o morskem ribištvu ni na voljo proste zmogljivosti. Se pravi bruto tonah in kilovatih za njihov vstop v slovensko ribiško floto. S predlaganimi spremembami se bo se bo za to določilo, da ministrstvo po uradni dolžnosti vsako leto preverja pogoje za dovoljenje za gospodarski ribolov. Med navedene pogoje se bo vključil nov pogoj za prenehanje veljavnosti dovoljenja za gospodarski ribolov, in sicer v primerih, ko ribiško plovilo ni aktivno. To je v primeru, če v zadnjih dveh letih ni oddalo vsaj 60 ribiških ladijskih dnevnikov. V primeru, da se ugotovi, da pogoji niso več izpolnjeni, bo ministrstvo dovoljenje za gospodarski ribolov preklicalo.

Novost je tudi, da se ribiško plovilo po posebej določenem postopku izbriše iz evidence ribiških plovil, če nima veljavnega dovoljenja za plovbo pri Upravi za pomorstvo, se pravi v roku 30 dni po preteku dovoljenja za plovbo. Na ta način bomo omogočili sprostitev ribolovne zmogljivosti, se pravi izražanje bruto tono in kilovatih za plovila, ki bodo dejansko izvajala ribolov.

Spoštovani, zahvaljujem se za vašo pozornost, s sodelavci pa smo tudi na voljo za morebitna pojasnila in vprašanja. Hvala.

Najlepša, najlepša hvala državnemu sekretarju. Zdaj dajem besedo predstavnici Zakonodajnopravne službe, gospe Heleni Rus, izvolite.

Helena Rus

Hvala za besedo. Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika svojih poslovniških nalog in pripravila pisno mnenje. Glede na to, da amandmaji koalicijskih poslanskih skupin sledijo nekaterim našim pripombam, glede drugih pa je ministrstvo podalo pisna pojasnila, mnenja ne bom povzemala. Hvala.

Najlepša hvala. Z nami je tudi predstavnik Državnega sveta, gospod Branko Tomažič, izvolite, beseda je vaša.

Branko Tomažič

Hvala za besedo, lep pozdrav. Naša komisija podpira predlog zakona, ker ni nekih takih dilem, da bi lahko o tem se pogovarjali. Hvala.

Najlepša hvala in še predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice, izvolite, doktor Podgoršek, beseda je vaša.

Jože Podgoršek

Ja, hvala lepa za besedo. Najprej smo imeli malo zadreg pri tako imenovanih 60 ribolovnih dnevnikih, vendar razumemo namero ministrstva, zato menim, da je pomladitev flote pomembna.

Edino zadrego, kar še imamo, je zadrega glede kazenskih točk. Predlagamo, da za plovila, ki opravljajo priobalni morski ribolov, te točke razpolovimo, kar je usklajeno, kar bi bilo skladno tudi z EU zakonodajo. Kajti sedaj je zakonodaja oziroma predlog zakona je napisan na način, kot da tudi v slovenskem, kot da tudi slovenski ribiči lovijo zgolj z velikimi ladjami. To je to. Ti dve pripombi smo imeli, ampak menimo, da je pa zakon primeren za sprejem. Hvala.

Najlepša hvala. Zdaj prehajamo pa na razpravo oziroma, ja, na razpravo članov in članic odbora.

Sprašujem, če želi kdo razpravljati, s tem, da predlagam, da o vseh členih in o teh amandmajih, ki so vloženi, razpravljamo skupaj, medtem ko bomo seveda glasovali o vsakem amandmaju posebej in ostalih členih skupaj. Kdo nasprotuje mojemu predlogu? Ne nasprotuje. Torej, začenjam razpravo, kdo želi razpravljati? Gospod Janev želi razpravljati. Izvoli, beseda je tvoja.

Hvala za besedo, predsednica. Lep pozdrav vsem prisotnim.

Seveda se moram na nek način oglasiti, nenazadnje prihajam iz krajev, kjer je ribištvo zelo prisotno, verjetno je eno najbolj ribiških, če ne najbolj ribiško mesto, to je Izola. Veseli me, da je ministrstvo naslovilo problematiko in tu se navezujem na problematiko 60 dnevnikov oziroma na dejavnosti oziroma ne dejavnosti določenih ribiških plovil. Namreč, tako kot je uvodoma že ministrstvo povedalo, je kvota določena s strani Evropske unije, kar pomeni, da smo mi z vstopom v Evropsko unijo zavezani spoštovanju teh kvot, se pa v praksi pojavljajo problematike, ki niso vezane zgolj samo na to, kar je sicer ministrstvo lepo izpostavilo, torej na vstopanje mladih ribičev v gospodarski ribolov. Ampak problematika je tudi v tem, da tudi tisti ribiči, ki imajo stare ladje, in želijo zamenjati motorje, jih v določeni meri ne morejo menjavati. Zakaj? Ker so novi motorji načeloma močnejši. Dele za starejše motorje je vedno težje pridobivati. Kar pomeni, da v kolikor greš v zamenjavo motorja, avtomatično padeš v tisto kvoto in padeš s svojim plovilom izven. Tako da, pozdravljam zgodbo, kjer naslavlja, da se na nek način ministrstvo loti pregleda in nadzora tega, katera plovila niso več dejavna in jih iz te kvote umikamo. In s tem omogočamo, da prihajajo seveda mladi, novi ribiči v to ribiško floto in hkrati, da tisti stari imajo možnost posodabljanja svojih kapacitet, plovnih in s tem ne presegamo kvote, ki jo določa Evropska unija. Hkrati je mogoče beseda še o 60 dnevnikih. Dnevnike namreč ribiči pišejo sami. Mislim, da je pomembno to, da se na nek način da v ospredje tiste, ki se dejansko ukvarjajo z ribolovom. In verjemite mi, glede na to, da prihajam iz tistih krajev, je ta meja še relativno nizka in ne bo ogrožala nikogar, ki se aktivno ukvarja z ribištvom. Ne bom se dotikal ostalih sprememb, ki so vezane več ali manj na to, da se implementirajo zakonodajne omejitve, ki so predvidene v uredbah, gledano tudi na same kršitve. Glede na to, da poročilo ribiškega inšpektorata zelo jasno naslavlja, da tistih hujših kršitev, ki jih v zakonu predvidevamo načeloma skorajda ni oziroma so v tako majhni meri, da verjamem, da to v nadaljnjih izvajanjih ribolova s strani tistih, ki se ukvarjajo z ribiško dejavnostjo, ne bo predstavljalo nekih večjih težav.