Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam. Začenjam 17. sejo Odbora za izobraževanje, znanost in mladino.

Obveščam vas, da danes kot nadomestni člani na naši seji sodelujejo: Franc Medic, ki nadomešča kolegico Ivo Dimic, potem Tereza Novak, ki nadomešča Saro Žibrat. Imamo pa še eno obvestilo, in sicer da poslanec Franci Kepa ima danes dopust in je upravičeno odsoten.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: 1. točka - Predlog zakona o šolski inšpekciji, druga obravnava, 2. točka - Predlog zakona o visokem šolstvu, druga obravnava in 3. točka - Razno. Ker v poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O ŠOLSKI INŠPEKCIJI, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje po rednem postopku predložila Vlada.

Predlog zakona je bil 9. maja letos objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

V zvezi s to točko ste prejeli naslednje gradivo, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, in sicer: predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino.

Rok za vlaganje amandmajev je bil do ponedeljka, 23. junija, v poslovniškem roku pa so amandmaje k 2., 4., 7., 8., 9., 11., 14., 16., za novi 16.a člen, k 17., 18., 19., 20., 21., 22., 23., 24., 28., 29., 30., 31., 35. ter za novi 35.a člen vložile poslanske skupine Svoboda, SD in Levica. Predlagatelji amandmajev so spremenili oziroma dopolnili amandmaje k 9., 16., 17., 18., 19., 28., 29. in 30. členu. Predlog za amandma odbora k 33. členu so predložile koalicijske poslanske skupine in ste ga prejeli na mizo.

K tej točki so bili vabljeni vsi, ki so razvidni iz sklica seje, ne bom brala. Mladinski svet se je opravičil.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika. Po opravljeni razpravi pa bomo opravili glasovanje o amandmajih ter nato glasovali o vseh členih predloga zakona skupaj. Se strinjate s tem? Ugotavljam, da ja.

Torej zdaj pa bom kar predala besedo za dopolnilno obrazložitev predloga zakona predstavniku Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, ministru ... Ne, saj nimamo ministra tu. Državnemu sekretarju bomo dali, državnemu sekretarju magistru Andreju Sotošku. Izvolite. Kar tam lahko preberete, ja.

Hvala lepa za besedo, gospa predsedujoča. Lep pozdrav tudi v imenu ministrstva in ministra.

Tako da pri drugi obravnavi Zakona o šolski inšpekciji. Trenutno veljavni Zakon o šolski inšpekciji je bil sprejet leta 1996, pri čemer je bil leta 2005 delno spremenjen in dopolnjen z novelo. Praksa je v vseh teh letih je pokazala, da je potrebno zakon posodobiti in spremeniti zaradi različnih razlogov, in sicer: spremembe različnih materialnih in procesnih predpisov na področju šolstva, spremenjeni način in koncept delovanja šolskih inšpekcij v Evropi in nadzora v evalvacijsko inštitucijo. S tem, v tem kontekstu je tako potrebno dodatno poudariti, da je inšpekcijski nadzor v šolstvu v evropskem kontekstu v tem okviru premaknjen iz klasičnega nadzornega vidika v smer sistemskih predlogov, pregledov, ki so v nenehnem prilagajanju, omogočajo sistemski razvoj kakovosti in poenotenje šolskega sistema. Imamo, v zakon prinaša dva temeljna cilja: vzpostavitev pravne podlage za nemoteno in učinkovito izvajanje nadzora šolske inšpekcije, ustrezna pooblastila in ukrepi inšpektorjev in pa, drugič, zagotovitev pogojev in pooblastil za izvajanje sistemskih predlogov, ki pripomorejo h kakovosti in razvoju šolskega sistema. Imamo tudi štiri podcilje notri v zakonu, in sicer: slediti in omogočiti ustrezen nadzor nad spreminjajočimi se materialnimi predpisi v šolstvu, z ustreznimi ukrepi zagotavljati zakonitost delovanja šolskega sistema, širše sistemsko evalvirati šolski prostor z nekaterimi medmetodološkimi okviri, enakimi metodolškimi okviri, na področju kakovosti zagotoviti, da bodo vsi zavodi vzgoje in izobraževanja deležni enakega podpornega sistema pri zakonitem delovanju, ta pa bo hkrati tudi učinkovit. Temeljna cilja in podcilji so namenjeni zagotavljanju vseh ciljev vzgoje in izobraževanja, ki so določeni v 2. in 2.a členu Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. V okviru zakona so z vidika zagotavljanja kakovosti ključnega temeljna načela nadzora, objektivnost, pravičnost in učinkovitost. Pri tem kot najpomembnejše izpostavljamo: zakonitost (inšpekcijski nadzor temelji na veljavnih pravnih aktih in predpisih, ki urejajo šolstvo in kakovost izobraževanja), neodvisnost in nepristranskost (inšpektorji izvajajo nadzor v sistemski pregled samostojno, neodvisno od političnih ali drugih vplivov ter nepristransko ocenjujejo stanje), strokovnost (inšpektorji morajo biti ustrezno usposobljeni in kompetentni za ocenjevanje zakonitosti delovanja zavodov), sistematičnost in celovitost (nadzor se izvaja na podlagi ocene tveganja po določenih metodoloških smernicah in vključuje celovito poročilo o ugotovitvah na zavodu kot v sistemu), transparentnost in javnost (rezultati inšpekcijskega nadzora morajo biti jasno predstavljeni in dostopni, da se zagotovita odgovornost in možnost izboljšav), avtonomija (sistemski pregled daje neposredno večjo avtonomijo šolam in soustvarjanju zakonitega okolja, vzporedno pa daje šolam možnost pridobitve znanja za zakonito delovanje), preventivna naravnanost (poleg ugotavljanja nepravilnosti inšpekcija spodbuja šole k preventivnim ukrepom za izboljšanje kakovosti), svetovalna pomoč (inšpekcijski nadzor vključuje tudi metode svetovanja, opolnomočenja in podporo šolam pri izboljšanju kakovosti izobraževanja), sorazmernost ukrepov (ukrepi, ki jih predlaga inšpekcija, morajo biti sorazmerni s težo ugotovljenih nepravilnosti in usmerjeni v izboljševanje stanja nenehno izboljševanje; inšpekcijski organi morajo tudi sami slediti najboljšim praksam in prilagajati svoje metode glede na razvoj izobraževalnega sistema). Skupek načel v okviru novega zakona je zagotoviti trajno, zakonito kakovostno delovanje zavodov vzgoje in izobraževanja.

Zdaj pa če pogledamo poglavitne rešitve. V 1. poglavju gre za splošne določbe, kjer so določene pristojnosti in naloge, kdo je zavezanec. Strokovna pomoč in sodelovanje šolske inšpekcije, v tem okviru gre za nov pristop, predvsem v okviru zagotavljanja strokovne pomoči in sodelovanja z javnostjo.

To lahko namreč tudi kot pomoč, svetovanje, odzivanje na vprašanja. Vse to pomeni, še večje odzivanje in prispevek k razvoju sistema pri zakonitem delu zavodov na področju vzgoje in izobraževanja. 2. poglavje je določena organizacija inšpekcije z določitvijo pogojev za glavnega inšpektorja in inšpektorjev ter predstavlja vidike organizacije in delovanja inšpekcije. Pri tem sta v okviru letnega programa dela in letnega poročanja temeljna sprememba in rešitev povezani z novimi oblikami dela in prav tako pomenita prispevek k razvoju seznanitev javnosti o delu inšpektorata in ugotovitvah. Poglavje 3 je poglavje o inšpekcijskem nadzoru. Govori, gre za posodobljen in preoblikovan vidik prejšnjega delovanja inšpekcije, pri čemer se uvaja zgolj termin "nadzor", posodobljeni pa so tudi postopki pristojnosti in načini zbiranja dokazov, uporabljene metode in postopki obveščanja. Poglavje 4 je namenjeno inšpekcijskim ukrepom, te določbe zagotavljajo širok nabor ukrepov, s katerimi šolska inšpekcija skrbi za skladnost delovanja zavezancev z zakonodajo ter varnostjo in pravicami udeležencev izobraževalne dejavnosti. Vsi ukrepi se nanašajo na zagotavljanje kakovosti v izobraževalnem sistemu. 5. poglavje - Sistemski pregled predstavlja temeljno novost pri delovanju šolske inšpekcije v Republiki Sloveniji. Sistemski pregledi vključujejo pregled delovanja zavoda vzgoje in izobraževanja ter drugih zavezancev z namenom izboljšanja skladnosti z zakonodajo, odprave nepravilnosti, zagotavljanja napredka in s tem zagotavljanje kakovosti v vzgojno-izobraževalnem sistemu. Postopki pregleda vključujejo z akcijskimi načrti in poročili so zasnovani tako, da zagotavljajo stalno izboljševanje delovanja vzgojno izobraževalnih ustanov, pri tem pa omogočajo večjo avtonomnost zavodom pri izboljševanju lastnih procesov in večjo preglednost dejanskega delovanja posameznih zavodov. Omenjeni vidik je ključen poudarek za to, da resnično moramo sistemske preglede razumeti kot segment zunanje evalvacije šolskega prostora, to pa pomeni nenehno zagotavljanje razvoja posameznih zavodov in sistema.

Ob zaključku želim poudariti, da smo ob samem procesu nadaljnjega nastajanja zakona upoštevali tudi vsa mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, pri čemer se jim za njihove pripombe in sugestije najlepše zahvaljujemo. Mnenja smo, da bo nov zakon o šolski inšpekciji in dejansko spremenjen koncept delovanja nasploh bistveno prispeval k izboljševanju različnih procesov zakonitosti znotraj zavodov vzgoje in izobraževanja, le-to pa neposredno pomeni tudi odličnost šolskega sistema. Hvala.

Hvala lepa tudi vam.

Zdaj pa besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe gospe Katarini Kralj. Izvolite.

Hvala za besedo, gospa predsednica.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika njenih poslovniških nalog, to je skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in iz zakonodajno-tehničnega vidika, in pripravila pisno mnenje z dne 13. junija 2025. Zdaj, mnenje bom povzela zgolj na kratko. Z ustavnopravnega vidika smo podali pripombo k 13. členu. Zastavilo se nam je vprašanje skladnosti preiskave stanovanjskih prostorov zavezanca z vidika 36. člena Ustave, ki ureja nedotakljivost stanovanja. In pripombo k 16. členu, in sicer z vidika skladnosti s pravico do varstva osebnih podatkov iz 38. člena Ustave, ker predlagana lista izvedencev, ki je zbirka osebnih podatkov, ne izpolnjuje vseh ustavnih zahtev.

S pravno-sistemskega vidika smo podali pripombo k 22. členu predloga zakona, ki uvaja ukrep inšpektorja, to je razveljavitev vzgojnega ukrepa. V zvezi s tem smo zlasti opozorili, da se postopkovne in materialne nepravilnosti, ki so storjene v postopku izrekanja vzgojnega ukrepa, s katerimi se posega v pravice ali status udeleženca, na primer izrečen ukrep izključitve iz šole, lahko uveljavljajo s pravnimi sredstvi v okviru zavoda, kasneje, po dokončnosti akta o izreku vzgojnega ukrepa, pa tudi v upravnem sporu. S pravno-sistemskega vidika smo opozorili še na pripombo, smo podali pripombo še k 23. členu, ki ureja ukrep začasne prepovedi opravljanja dela.

Ostale pripombe k posameznim členom se nanašajo predvsem na jasnost ureditve in na njeno notranjo skladnost. Zdaj bi se še opredelila glede amandmajev. Kot je tudi že državni sekretar povedal, smo se usklajevali izčrpno. Ugotavljamo, da je velika večina naših pripomb ustrezno upoštevanih, upoštevanih, tudi ustavnopravna pripomba k 16. členu, in sicer z amandmajem za novi 16. a člen. Glede ostalih pripomb, ki niso upoštevane, vključno s pripombo k 13. členu glede nedotakljivosti stanovanja, pa smo dobili pisna in ustna pojasnila ministrstva oziroma inšpektorata za šolstvo. Hvala.

Hvala lepa tudi vam.

Zdaj pa dajem besedo predstavniku Državnega sveta doktor Radovanu Stanislavu Pejovniku, izvolite.

Hvala lepa, gospa predsednica. Spoštovane poslanke in poslanci, ostali gostje.

Komisija Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino je na 30. seji 18. junija letos obravnavala predlog tega zakona. Komisija predlog zakona podpira, menim pa, da bi vas vseeno, da je dobro, da vas seznanim z nekaterimi razmišljanji na komisiji. Predvsem so člani komisije v razpravi povzeli ugotovitve, ki so osnovane na dosedanjem spremljanju delovanja in vodenja osnovnih šol. Ugotavljajo, da so pri izvajanju inšpekcijskih postopkov v osnovnih šolah ravnatelji kljub obsežnim obveznostim pogosto dodatno obremenjeni z inšpekcijskimi nadzori, saj lahko inšpekcijo pokliče praktično vsakdo. Zato se jim zdi še, članom komisije namreč, posebej pomembno, da inšpekcija opravlja predvsem svetovalno in partnersko vlogo ter zmanjšuje birokratske in nadzorne ovire, ki trenutno predstavljajo dodatno breme za vodstva osnovnih šol. Poleg tega komisija poudarja, da morajo biti inšpektorji strokovno usposobljeni za kakovostno in objektivno izvajanje nadzora. Iz dolgoletnih izkušenj vodstev šol je namreč razvidno, da usposobljenost inšpektorjev neposredno vpliva na učinkovitost in konstruktivnost nadzornih postopkov. Zato komisija poudarja pomen nenehnega izobraževanja in usposabljanja inšpektorjev; dobili smo na sami seji zagotovila, da to usposabljanje poteka. Poleg tega komisija posebej izpostavlja vprašanje pojava anonimnih prijav, ki predstavljajo izziv za inšpekcijske postopke. Anonimne prijave morajo biti predmet po sedanji zakonodaji strokovne presoje glede, niso, nikjer pa ne piše, da mora biti strokovna presoja opravljena tudi glede upravičenosti in vsebine, saj lahko zlorabe anonimnih prijav vodijo neupravičene obtožbe, povzročijo škodo posamezniku, negativno vplivajo na celotno vzdušje v šolah. Zato komisija predlaga, da se v zakonodajo uvedejo jasni kriteriji za obravnavo anonimnih prijav, ki bodo zagotavljali varstvo prijaviteljev ter hkrati preprečevali zlorabe sistema. Šolski prostor mora ostati okolje zaupanja in spoštovanja, kjer anonimne prijave niso rutinski instrument reševanja konfliktov. Obravnava prijav na ravni nadzornih odborov občin pa mora prav tako postopati transparentno z jasnimi postopki in obveznostjo povratnih informacij inšpekcije, da se prepreči morebitno prikrivanje zaradi lokalnih interesov. Zaposleni, ki so predmet inšpekcijskih postopkov, morajo imeti zagotovljene možnosti za aktivno zagotavljanje svojih pravic in predstavitev njihovih argumentov. Posebej težka je problematika velikega števila anonimnih prijav zaposlenih. Kar kaže na potrebo po izboljšanju medsebojnih odnosov in komunikacijo v šolskih kolektivih ter vzpostavitev kulture zaupanja. S temi, bom rekel, dodatnimi pojasnili komisija predlog zakona podpira.

Hvala lepa, zdaj pa dajem še besedo predstavniku Inšpektorata Republike Slovenije, doktor Simonu Slokanu, izvolite.

Hvala. Lep pozdrav tudi v mojem imenu. Bom sicer na začetku še malenkost dodatno poudaril, kar je že državni sekretar povedal, potem pa mogoče že oba odziva.

Ja, zakon ali predlog zakona, ki ga imamo na mizi danes ali pa v obravnavi izpostavlja dve temeljni novosti. Mogoče se veliko govori samo o sistemskem pregledu kot neki bistveni odmik od trenutnega dela inšpekcije, ampak z mojega vidika je pomembno, da opozorimo tudi na to, da pa še imamo vedno mehanizme inšpekcijskega nadzora, kot smo imeli do danes. Sicer združuje v prvem delu, prejšnji pa tisti, ki bolj poznajo redni nadzor, izredni nadzor, ponovni nadzor v nek sklop in tu je zdaj že tudi odgovor, ki je doktor Pejovnik povedal, kaj je tudi na Državnem svetu bilo, odgovor temu, kje so anonimne prijave. Ker v tem delu je koncept še vedno zastavljen, da po kriterijih za določitev teh prioritet, po kriterijih, ko mi vrednotimo same prijave, pobude, ki bodo se nanašale na te nadzore, dejansko vrednotimo vsebino. ne glede na to, kdo je avtor, ne glede na to, ali je to anonimna prijava ali pa je podpisana v končni fazi z nekim uradnim podpisom uradnika, osebe, ne vem, tudi državne inštitucije, če je vsebina dejansko ne zasleduje tistega, kar imamo mi nadzorno vlogo, ne izvajamo nadzora že danes. V novem konceptu je to tudi v zakonu 14. členu zelo jasno in podrobno opisano, kaj so ti kriteriji, kdaj so. Moramo pa vedeti pri anonimnih prijavah, da je Zakon o inšpekcijskem nadzoru kot temeljni zakon vseh inšpekcij tisti, ki določa, da se vse prijave mora obravnavati, ampak tudi tisti zakon določa, da se mora obravnavati vsebinsko, to pomeni, da pač moramo dejansko vrednotiti samo vsebino prijave. In zdaj drugi pomemben vidik novega zakona je pa ravno sistemski pregled, ki pa sledi tudi vsem tem predlogom, ki jih je Državni svet v nekem konceptu dal in to je, da dejansko z vidika vrednotenja sistema, vrednotenja posameznih zavezancev. Poskušamo ugotoviti, kje v šolskem prostoru smo odlični, to pomeni, da ne iščemo več samo kršitev, kot se je v preteklosti slišalo, iščemo tudi dobre prakse šol, vrtcev in tako dalje, ker pač naš nadzorni mehanizmi niso samo osnovne šole, ampak so od vrtcev do višjih šol. Iščemo tako dobre kot slabe prakse, poskušamo ovrednotiti sistem, kje smo v tem trenutku odlični in kje bi lahko bili jutri odlični in poskušamo dobiti vprašanja ali pa odgovore na vprašanja predvsem na polju ali naše šole ali pa naše vodstvo šol, to tudi, kaj je bilo povedano. Imajo ustrezno znanje, strokovno usposobljeno za ustrezno vodenje, katere mehanizme potrebujejo, bodo lahko jutri odlični, kje so na tej ravni tudi strokovni delavci oziroma zaposleni v šolstvu in dejansko, ali zakonodaja sledi nekim trendom, nekim potrebam v šolskem prostoru. In namen sistemskih pregledov je, da na koncu preko upravne zanke pride nazaj informacija do vseh organov znotraj, to pomeni tako do organov znotraj šole kot tudi organov, kot so ministrstva, ne vem, Zavod za šolstvo in tako dalje, ki imajo mehanizme. Svetovanja, nudenja nekih drugih področij, kjer lahko so šole boljše, da bodo lahko šole normalno živele. In namen sistemskega redu je točno to. Vse to poteka čez faze, čez neke tri faze postopka, kot so navedene, brez klasičnih inšpekcijskih ukrepov. To pomeni, če bo šola ali pa zavod, ki ga bomo nadzirali tu sodelovala z nami, imeli bodo suport. Mi temu rečemo opolnomočenje, ne metoda svetovanja, ki je po mojem konceptu preozka, ampak opolnomočenje, da se vsi skupaj naučimo kje so priložnosti. Bodo imele šole možnost delati, sodelovati, spreminjati, evalvirati, mi evalviramo celoten sistem in dejansko bomo tako vsi skupaj prispevali k učinkoviti spremembi šolskega sistema nasploh.

Zdaj, doktor Pejovnik pa Državni svet, pa ko smo prej štude imeli razpravo na to temo, je opozoril na zadevo, ki je absolutno tudi z našega vidika zelo pomembna, to je strokovna usposobljenost tudi inšpektorjev. Gre gre do klasičnega odmika od današnjega dela, ko ovrednotimo samo nek vidik zakonodaje, tudi v prihodnje bomo gledali samo na tem polju evalvacije zakonodajo, ker mi smo tisti, ki smo skrbnik zakonitosti in tudi v prihodnje bomo. Vendar seveda morajo tudi inšpektorji imeti bistveno več nekih socialnih veščin, pogovorov, razmišljanja, da skupaj z zavezanci pridejo do neke skupne rešitve. Tako da absolutno podpiramo to zadevo in tudi moram povedati, da ga že zadnja tri leta intenzivno izvajamo, različne oblike usposabljanja, ne samo na strokovni ravni, ampak tudi na čisto na komunikaciji, na socialnih veščinah in tako dalje.

Zakonodajno-pravna služba je opozorila na neke zadeve, ki so bile pomembne tudi v našem procesu in kot smo se zahvalili že prej, bi se ji tudi jaz zahvalil za res konstruktivne predloge razprave, tudi njihov vidik, Ker pač so pomembne. Mi smo poskušali dejansko upoštevati vse. Tisti edini odmik, ki je in ga razumemo, je pač ta 13. člen, ki gre za vidik. In se absolutno strinjam, ker smo to pripombo imeli tudi že z Ministrstva za pravosodje. Mi imamo namreč v Zakonu o vrtcih predpisano, da nadziramo tudi zasebnike, ki izvajajo svojo dejavnost v stanovanjih. Seveda stanovanje kot najvišja dobrina varstva človekovih pravic in tako dalje je posebej zaščitena, vendar zakon o vrtcih določa, da posameznik, ki varuje otroke v stanovanju, je v tistem trenutku, to se ne šteje kot stanovanje, ampak se šteje kot poslovni, poslovni prostor, ki se izvaja dejavnost in mi dejansko nadziramo samo tisti čas in zato ne smatramo, da torej stanovanje, to je tisti temeljni sklop, razmislek in razkorak od tega. Vse ostalo pa bi se še enkrat zahvalil in Zakonodajno-pravni službi za vse tehtne pripombe, ki prispevajo in verjamem, da prispeva k vladavini prava in spoštovanja človekovih pravic, ki jih tudi znotraj šolstva moramo absolutno na prvem mestu spoštovati. Saj smo nekako skrbnik in tisti, ki učimo naše zanamce. To je zaenkrat to. Hvala.

Hvala lepa tudi vam- Zdaj pa k predstavitvi mnenj in stališč vabim še druge vabljene na sejo. Zdaj vabljeni, lepo prosim, da strnete vaše predstavitve, mnenja in predstavitve v maksimalno 5 minut, ob tem naj spomnim, da je v skladu z uveljavljeno parlamentarno prakso vloga strokovnjakov in zainteresirane javnosti, ki so vabljeni na sejo. da se v okviru obravnave točke dnevnega reda v uvodnem delu izjavijo ter obrazložijo svoja mnenja in stališča o zadevi, ki je predmet obravnave. Ni pa predvideno da se vabljenim da beseda po končanem uvodnem delu oziroma med razpravo poslank in poslancev, razen če so za dodatna pojasnila pozvani s strani članic in članov odbora. Prav tako zunanji vabljeni ne morejo s poslanci oziroma drugimi udeleženci seje polemizirati oziroma jim replicirati. V skladu z navedenim vas prosim, da svoje poglede in stališča strnete v tem uvodnem delu. Prosim vas še, da se za potrebe zvočnega zapisa uvodoma predstavite in z imenom in priimkom in navedete naziv subjekta, v imenu katerega nastopate, prihajate.

Želi kdo besedo? Ugotavljam... Ja, izvolite.

Lepo pozdravljeni. Božič, Sašo v imenu Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev, v katerega so vključene osnovne šole, osnovne šole s posebnim programom in glasbene šole.

V združenju podpiramo predlog zakona, menimo, da je ključno ravno to, da se del inšpekcije spreminja iz nadzorstvene v sistem, iz sistemskega nadzora v sistemski pregled. To se nam zdi zelo ključno, ker bomo na ta način lahko prišli do nekih informacij, predvsem pa pomoči pri svojem delu. Vsi si želimo, da bi svoje delo opravljali zakonito, pravilno, v skladu z vsemi postopki, vendar so v šoli včasih kakšne stvari precej zapletene in se, kljub temu, da se trudimo po najboljših močeh, na kakšnih točkah včasih tudi malo lovimo. Tako da, neka taka pomoč v sklopu nekega sistemskega pregleda, kjer bi nekdo pregledal naše delovanje, nam svetoval, kako pravilno in zakonito ravnati, bi bila vsekakor dobrodošla in pripomogla k kakovostnejšemu šolskemu sistemu v Sloveniji.