Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam. Začenjam 17. sejo Odbora za izobraževanje, znanost in mladino.

Obveščam vas, da danes kot nadomestni člani na naši seji sodelujejo: Franc Medic, ki nadomešča kolegico Ivo Dimic, potem Tereza Novak, ki nadomešča Saro Žibrat. Imamo pa še eno obvestilo, in sicer da poslanec Franci Kepa ima danes dopust in je upravičeno odsoten.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: 1. točka - Predlog zakona o šolski inšpekciji, druga obravnava, 2. točka - Predlog zakona o visokem šolstvu, druga obravnava in 3. točka - Razno. Ker v poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O ŠOLSKI INŠPEKCIJI, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje po rednem postopku predložila Vlada.

Predlog zakona je bil 9. maja letos objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

V zvezi s to točko ste prejeli naslednje gradivo, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, in sicer: predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino.

Rok za vlaganje amandmajev je bil do ponedeljka, 23. junija, v poslovniškem roku pa so amandmaje k 2., 4., 7., 8., 9., 11., 14., 16., za novi 16.a člen, k 17., 18., 19., 20., 21., 22., 23., 24., 28., 29., 30., 31., 35. ter za novi 35.a člen vložile poslanske skupine Svoboda, SD in Levica. Predlagatelji amandmajev so spremenili oziroma dopolnili amandmaje k 9., 16., 17., 18., 19., 28., 29. in 30. členu. Predlog za amandma odbora k 33. členu so predložile koalicijske poslanske skupine in ste ga prejeli na mizo.

K tej točki so bili vabljeni vsi, ki so razvidni iz sklica seje, ne bom brala. Mladinski svet se je opravičil.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika. Po opravljeni razpravi pa bomo opravili glasovanje o amandmajih ter nato glasovali o vseh členih predloga zakona skupaj. Se strinjate s tem? Ugotavljam, da ja.

Torej zdaj pa bom kar predala besedo za dopolnilno obrazložitev predloga zakona predstavniku Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, ministru ... Ne, saj nimamo ministra tu. Državnemu sekretarju bomo dali, državnemu sekretarju magistru Andreju Sotošku. Izvolite. Kar tam lahko preberete, ja.

Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam. Začenjam 17. sejo Odbora za izobraževanje, znanost in mladino.

Obveščam vas, da danes kot nadomestni člani na naši seji sodelujejo: Franc Medic, ki nadomešča kolegico Ivo Dimic, potem Tereza Novak, ki nadomešča Saro Žibrat. Imamo pa še eno obvestilo, in sicer da poslanec Franci Kepa ima danes dopust in je upravičeno odsoten.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: 1. točka - Predlog zakona o šolski inšpekciji, druga obravnava, 2. točka - Predlog zakona o visokem šolstvu, druga obravnava in 3. točka - Razno. Ker v poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O ŠOLSKI INŠPEKCIJI, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje po rednem postopku predložila Vlada.

Predlog zakona je bil 9. maja letos objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

V zvezi s to točko ste prejeli naslednje gradivo, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, in sicer: predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino.

Rok za vlaganje amandmajev je bil do ponedeljka, 23. junija, v poslovniškem roku pa so amandmaje k 2., 4., 7., 8., 9., 11., 14., 16., za novi 16.a člen, k 17., 18., 19., 20., 21., 22., 23., 24., 28., 29., 30., 31., 35. ter za novi 35.a člen vložile poslanske skupine Svoboda, SD in Levica. Predlagatelji amandmajev so spremenili oziroma dopolnili amandmaje k 9., 16., 17., 18., 19., 28., 29. in 30. členu. Predlog za amandma odbora k 33. členu so predložile koalicijske poslanske skupine in ste ga prejeli na mizo.

K tej točki so bili vabljeni vsi, ki so razvidni iz sklica seje, ne bom brala. Mladinski svet se je opravičil.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika. Po opravljeni razpravi pa bomo opravili glasovanje o amandmajih ter nato glasovali o vseh členih predloga zakona skupaj. Se strinjate s tem? Ugotavljam, da ja.

Torej zdaj pa bom kar predala besedo za dopolnilno obrazložitev predloga zakona predstavniku Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, ministru ... Ne, saj nimamo ministra tu. Državnemu sekretarju bomo dali, državnemu sekretarju magistru Andreju Sotošku. Izvolite. Kar tam lahko preberete, ja.

Hvala lepa za besedo, gospa predsedujoča. Lep pozdrav tudi v imenu ministrstva in ministra.

Tako da pri drugi obravnavi Zakona o šolski inšpekciji. Trenutno veljavni Zakon o šolski inšpekciji je bil sprejet leta 1996, pri čemer je bil leta 2005 delno spremenjen in dopolnjen z novelo. Praksa je v vseh teh letih je pokazala, da je potrebno zakon posodobiti in spremeniti zaradi različnih razlogov, in sicer: spremembe različnih materialnih in procesnih predpisov na področju šolstva, spremenjeni način in koncept delovanja šolskih inšpekcij v Evropi in nadzora v evalvacijsko inštitucijo. S tem, v tem kontekstu je tako potrebno dodatno poudariti, da je inšpekcijski nadzor v šolstvu v evropskem kontekstu v tem okviru premaknjen iz klasičnega nadzornega vidika v smer sistemskih predlogov, pregledov, ki so v nenehnem prilagajanju, omogočajo sistemski razvoj kakovosti in poenotenje šolskega sistema. Imamo, v zakon prinaša dva temeljna cilja: vzpostavitev pravne podlage za nemoteno in učinkovito izvajanje nadzora šolske inšpekcije, ustrezna pooblastila in ukrepi inšpektorjev in pa, drugič, zagotovitev pogojev in pooblastil za izvajanje sistemskih predlogov, ki pripomorejo h kakovosti in razvoju šolskega sistema. Imamo tudi štiri podcilje notri v zakonu, in sicer: slediti in omogočiti ustrezen nadzor nad spreminjajočimi se materialnimi predpisi v šolstvu, z ustreznimi ukrepi zagotavljati zakonitost delovanja šolskega sistema, širše sistemsko evalvirati šolski prostor z nekaterimi medmetodološkimi okviri, enakimi metodolškimi okviri, na področju kakovosti zagotoviti, da bodo vsi zavodi vzgoje in izobraževanja deležni enakega podpornega sistema pri zakonitem delovanju, ta pa bo hkrati tudi učinkovit. Temeljna cilja in podcilji so namenjeni zagotavljanju vseh ciljev vzgoje in izobraževanja, ki so določeni v 2. in 2.a členu Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. V okviru zakona so z vidika zagotavljanja kakovosti ključnega temeljna načela nadzora, objektivnost, pravičnost in učinkovitost. Pri tem kot najpomembnejše izpostavljamo: zakonitost (inšpekcijski nadzor temelji na veljavnih pravnih aktih in predpisih, ki urejajo šolstvo in kakovost izobraževanja), neodvisnost in nepristranskost (inšpektorji izvajajo nadzor v sistemski pregled samostojno, neodvisno od političnih ali drugih vplivov ter nepristransko ocenjujejo stanje), strokovnost (inšpektorji morajo biti ustrezno usposobljeni in kompetentni za ocenjevanje zakonitosti delovanja zavodov), sistematičnost in celovitost (nadzor se izvaja na podlagi ocene tveganja po določenih metodoloških smernicah in vključuje celovito poročilo o ugotovitvah na zavodu kot v sistemu), transparentnost in javnost (rezultati inšpekcijskega nadzora morajo biti jasno predstavljeni in dostopni, da se zagotovita odgovornost in možnost izboljšav), avtonomija (sistemski pregled daje neposredno večjo avtonomijo šolam in soustvarjanju zakonitega okolja, vzporedno pa daje šolam možnost pridobitve znanja za zakonito delovanje), preventivna naravnanost (poleg ugotavljanja nepravilnosti inšpekcija spodbuja šole k preventivnim ukrepom za izboljšanje kakovosti), svetovalna pomoč (inšpekcijski nadzor vključuje tudi metode svetovanja, opolnomočenja in podporo šolam pri izboljšanju kakovosti izobraževanja), sorazmernost ukrepov (ukrepi, ki jih predlaga inšpekcija, morajo biti sorazmerni s težo ugotovljenih nepravilnosti in usmerjeni v izboljševanje stanja nenehno izboljševanje; inšpekcijski organi morajo tudi sami slediti najboljšim praksam in prilagajati svoje metode glede na razvoj izobraževalnega sistema). Skupek načel v okviru novega zakona je zagotoviti trajno, zakonito kakovostno delovanje zavodov vzgoje in izobraževanja.

Zdaj pa če pogledamo poglavitne rešitve. V 1. poglavju gre za splošne določbe, kjer so določene pristojnosti in naloge, kdo je zavezanec. Strokovna pomoč in sodelovanje šolske inšpekcije, v tem okviru gre za nov pristop, predvsem v okviru zagotavljanja strokovne pomoči in sodelovanja z javnostjo.

To lahko namreč tudi kot pomoč, svetovanje, odzivanje na vprašanja. Vse to pomeni, še večje odzivanje in prispevek k razvoju sistema pri zakonitem delu zavodov na področju vzgoje in izobraževanja. 2. poglavje je določena organizacija inšpekcije z določitvijo pogojev za glavnega inšpektorja in inšpektorjev ter predstavlja vidike organizacije in delovanja inšpekcije. Pri tem sta v okviru letnega programa dela in letnega poročanja temeljna sprememba in rešitev povezani z novimi oblikami dela in prav tako pomenita prispevek k razvoju seznanitev javnosti o delu inšpektorata in ugotovitvah. Poglavje 3 je poglavje o inšpekcijskem nadzoru. Govori, gre za posodobljen in preoblikovan vidik prejšnjega delovanja inšpekcije, pri čemer se uvaja zgolj termin "nadzor", posodobljeni pa so tudi postopki pristojnosti in načini zbiranja dokazov, uporabljene metode in postopki obveščanja. Poglavje 4 je namenjeno inšpekcijskim ukrepom, te določbe zagotavljajo širok nabor ukrepov, s katerimi šolska inšpekcija skrbi za skladnost delovanja zavezancev z zakonodajo ter varnostjo in pravicami udeležencev izobraževalne dejavnosti. Vsi ukrepi se nanašajo na zagotavljanje kakovosti v izobraževalnem sistemu. 5. poglavje - Sistemski pregled predstavlja temeljno novost pri delovanju šolske inšpekcije v Republiki Sloveniji. Sistemski pregledi vključujejo pregled delovanja zavoda vzgoje in izobraževanja ter drugih zavezancev z namenom izboljšanja skladnosti z zakonodajo, odprave nepravilnosti, zagotavljanja napredka in s tem zagotavljanje kakovosti v vzgojno-izobraževalnem sistemu. Postopki pregleda vključujejo z akcijskimi načrti in poročili so zasnovani tako, da zagotavljajo stalno izboljševanje delovanja vzgojno izobraževalnih ustanov, pri tem pa omogočajo večjo avtonomnost zavodom pri izboljševanju lastnih procesov in večjo preglednost dejanskega delovanja posameznih zavodov. Omenjeni vidik je ključen poudarek za to, da resnično moramo sistemske preglede razumeti kot segment zunanje evalvacije šolskega prostora, to pa pomeni nenehno zagotavljanje razvoja posameznih zavodov in sistema.

Ob zaključku želim poudariti, da smo ob samem procesu nadaljnjega nastajanja zakona upoštevali tudi vsa mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, pri čemer se jim za njihove pripombe in sugestije najlepše zahvaljujemo. Mnenja smo, da bo nov zakon o šolski inšpekciji in dejansko spremenjen koncept delovanja nasploh bistveno prispeval k izboljševanju različnih procesov zakonitosti znotraj zavodov vzgoje in izobraževanja, le-to pa neposredno pomeni tudi odličnost šolskega sistema. Hvala.

Hvala lepa za besedo, gospa predsedujoča. Lep pozdrav tudi v imenu ministrstva in ministra.

Tako da pri drugi obravnavi Zakona o šolski inšpekciji. Trenutno veljavni Zakon o šolski inšpekciji je bil sprejet leta 1996, pri čemer je bil leta 2005 delno spremenjen in dopolnjen z novelo. Praksa je v vseh teh letih je pokazala, da je potrebno zakon posodobiti in spremeniti zaradi različnih razlogov, in sicer: spremembe različnih materialnih in procesnih predpisov na področju šolstva, spremenjeni način in koncept delovanja šolskih inšpekcij v Evropi in nadzora v evalvacijsko inštitucijo. S tem, v tem kontekstu je tako potrebno dodatno poudariti, da je inšpekcijski nadzor v šolstvu v evropskem kontekstu v tem okviru premaknjen iz klasičnega nadzornega vidika v smer sistemskih predlogov, pregledov, ki so v nenehnem prilagajanju, omogočajo sistemski razvoj kakovosti in poenotenje šolskega sistema. Imamo, v zakon prinaša dva temeljna cilja: vzpostavitev pravne podlage za nemoteno in učinkovito izvajanje nadzora šolske inšpekcije, ustrezna pooblastila in ukrepi inšpektorjev in pa, drugič, zagotovitev pogojev in pooblastil za izvajanje sistemskih predlogov, ki pripomorejo h kakovosti in razvoju šolskega sistema. Imamo tudi štiri podcilje notri v zakonu, in sicer: slediti in omogočiti ustrezen nadzor nad spreminjajočimi se materialnimi predpisi v šolstvu, z ustreznimi ukrepi zagotavljati zakonitost delovanja šolskega sistema, širše sistemsko evalvirati šolski prostor z nekaterimi medmetodološkimi okviri, enakimi metodolškimi okviri, na področju kakovosti zagotoviti, da bodo vsi zavodi vzgoje in izobraževanja deležni enakega podpornega sistema pri zakonitem delovanju, ta pa bo hkrati tudi učinkovit. Temeljna cilja in podcilji so namenjeni zagotavljanju vseh ciljev vzgoje in izobraževanja, ki so določeni v 2. in 2.a členu Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. V okviru zakona so z vidika zagotavljanja kakovosti ključnega temeljna načela nadzora, objektivnost, pravičnost in učinkovitost. Pri tem kot najpomembnejše izpostavljamo: zakonitost (inšpekcijski nadzor temelji na veljavnih pravnih aktih in predpisih, ki urejajo šolstvo in kakovost izobraževanja), neodvisnost in nepristranskost (inšpektorji izvajajo nadzor v sistemski pregled samostojno, neodvisno od političnih ali drugih vplivov ter nepristransko ocenjujejo stanje), strokovnost (inšpektorji morajo biti ustrezno usposobljeni in kompetentni za ocenjevanje zakonitosti delovanja zavodov), sistematičnost in celovitost (nadzor se izvaja na podlagi ocene tveganja po določenih metodoloških smernicah in vključuje celovito poročilo o ugotovitvah na zavodu kot v sistemu), transparentnost in javnost (rezultati inšpekcijskega nadzora morajo biti jasno predstavljeni in dostopni, da se zagotovita odgovornost in možnost izboljšav), avtonomija (sistemski pregled daje neposredno večjo avtonomijo šolam in soustvarjanju zakonitega okolja, vzporedno pa daje šolam možnost pridobitve znanja za zakonito delovanje), preventivna naravnanost (poleg ugotavljanja nepravilnosti inšpekcija spodbuja šole k preventivnim ukrepom za izboljšanje kakovosti), svetovalna pomoč (inšpekcijski nadzor vključuje tudi metode svetovanja, opolnomočenja in podporo šolam pri izboljšanju kakovosti izobraževanja), sorazmernost ukrepov (ukrepi, ki jih predlaga inšpekcija, morajo biti sorazmerni s težo ugotovljenih nepravilnosti in usmerjeni v izboljševanje stanja nenehno izboljševanje; inšpekcijski organi morajo tudi sami slediti najboljšim praksam in prilagajati svoje metode glede na razvoj izobraževalnega sistema). Skupek načel v okviru novega zakona je zagotoviti trajno, zakonito kakovostno delovanje zavodov vzgoje in izobraževanja.

Zdaj pa če pogledamo poglavitne rešitve. V 1. poglavju gre za splošne določbe, kjer so določene pristojnosti in naloge, kdo je zavezanec. Strokovna pomoč in sodelovanje šolske inšpekcije, v tem okviru gre za nov pristop, predvsem v okviru zagotavljanja strokovne pomoči in sodelovanja z javnostjo.

To lahko namreč tudi kot pomoč, svetovanje, odzivanje na vprašanja. Vse to pomeni, še večje odzivanje in prispevek k razvoju sistema pri zakonitem delu zavodov na področju vzgoje in izobraževanja. 2. poglavje je določena organizacija inšpekcije z določitvijo pogojev za glavnega inšpektorja in inšpektorjev ter predstavlja vidike organizacije in delovanja inšpekcije. Pri tem sta v okviru letnega programa dela in letnega poročanja temeljna sprememba in rešitev povezani z novimi oblikami dela in prav tako pomenita prispevek k razvoju seznanitev javnosti o delu inšpektorata in ugotovitvah. Poglavje 3 je poglavje o inšpekcijskem nadzoru. Govori, gre za posodobljen in preoblikovan vidik prejšnjega delovanja inšpekcije, pri čemer se uvaja zgolj termin "nadzor", posodobljeni pa so tudi postopki pristojnosti in načini zbiranja dokazov, uporabljene metode in postopki obveščanja. Poglavje 4 je namenjeno inšpekcijskim ukrepom, te določbe zagotavljajo širok nabor ukrepov, s katerimi šolska inšpekcija skrbi za skladnost delovanja zavezancev z zakonodajo ter varnostjo in pravicami udeležencev izobraževalne dejavnosti. Vsi ukrepi se nanašajo na zagotavljanje kakovosti v izobraževalnem sistemu. 5. poglavje - Sistemski pregled predstavlja temeljno novost pri delovanju šolske inšpekcije v Republiki Sloveniji. Sistemski pregledi vključujejo pregled delovanja zavoda vzgoje in izobraževanja ter drugih zavezancev z namenom izboljšanja skladnosti z zakonodajo, odprave nepravilnosti, zagotavljanja napredka in s tem zagotavljanje kakovosti v vzgojno-izobraževalnem sistemu. Postopki pregleda vključujejo z akcijskimi načrti in poročili so zasnovani tako, da zagotavljajo stalno izboljševanje delovanja vzgojno izobraževalnih ustanov, pri tem pa omogočajo večjo avtonomnost zavodom pri izboljševanju lastnih procesov in večjo preglednost dejanskega delovanja posameznih zavodov. Omenjeni vidik je ključen poudarek za to, da resnično moramo sistemske preglede razumeti kot segment zunanje evalvacije šolskega prostora, to pa pomeni nenehno zagotavljanje razvoja posameznih zavodov in sistema.

Ob zaključku želim poudariti, da smo ob samem procesu nadaljnjega nastajanja zakona upoštevali tudi vsa mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, pri čemer se jim za njihove pripombe in sugestije najlepše zahvaljujemo. Mnenja smo, da bo nov zakon o šolski inšpekciji in dejansko spremenjen koncept delovanja nasploh bistveno prispeval k izboljševanju različnih procesov zakonitosti znotraj zavodov vzgoje in izobraževanja, le-to pa neposredno pomeni tudi odličnost šolskega sistema. Hvala.

Hvala lepa tudi vam.

Zdaj pa besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe gospe Katarini Kralj. Izvolite.

Hvala lepa tudi vam.

Zdaj pa besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe gospe Katarini Kralj. Izvolite.

Hvala za besedo, gospa predsednica.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika njenih poslovniških nalog, to je skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in iz zakonodajno-tehničnega vidika, in pripravila pisno mnenje z dne 13. junija 2025. Zdaj, mnenje bom povzela zgolj na kratko. Z ustavnopravnega vidika smo podali pripombo k 13. členu. Zastavilo se nam je vprašanje skladnosti preiskave stanovanjskih prostorov zavezanca z vidika 36. člena Ustave, ki ureja nedotakljivost stanovanja. In pripombo k 16. členu, in sicer z vidika skladnosti s pravico do varstva osebnih podatkov iz 38. člena Ustave, ker predlagana lista izvedencev, ki je zbirka osebnih podatkov, ne izpolnjuje vseh ustavnih zahtev.

S pravno-sistemskega vidika smo podali pripombo k 22. členu predloga zakona, ki uvaja ukrep inšpektorja, to je razveljavitev vzgojnega ukrepa. V zvezi s tem smo zlasti opozorili, da se postopkovne in materialne nepravilnosti, ki so storjene v postopku izrekanja vzgojnega ukrepa, s katerimi se posega v pravice ali status udeleženca, na primer izrečen ukrep izključitve iz šole, lahko uveljavljajo s pravnimi sredstvi v okviru zavoda, kasneje, po dokončnosti akta o izreku vzgojnega ukrepa, pa tudi v upravnem sporu. S pravno-sistemskega vidika smo opozorili še na pripombo, smo podali pripombo še k 23. členu, ki ureja ukrep začasne prepovedi opravljanja dela.

Ostale pripombe k posameznim členom se nanašajo predvsem na jasnost ureditve in na njeno notranjo skladnost. Zdaj bi se še opredelila glede amandmajev. Kot je tudi že državni sekretar povedal, smo se usklajevali izčrpno. Ugotavljamo, da je velika večina naših pripomb ustrezno upoštevanih, upoštevanih, tudi ustavnopravna pripomba k 16. členu, in sicer z amandmajem za novi 16. a člen. Glede ostalih pripomb, ki niso upoštevane, vključno s pripombo k 13. členu glede nedotakljivosti stanovanja, pa smo dobili pisna in ustna pojasnila ministrstva oziroma inšpektorata za šolstvo. Hvala.

Hvala za besedo, gospa predsednica.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika njenih poslovniških nalog, to je skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in iz zakonodajno-tehničnega vidika, in pripravila pisno mnenje z dne 13. junija 2025. Zdaj, mnenje bom povzela zgolj na kratko. Z ustavnopravnega vidika smo podali pripombo k 13. členu. Zastavilo se nam je vprašanje skladnosti preiskave stanovanjskih prostorov zavezanca z vidika 36. člena Ustave, ki ureja nedotakljivost stanovanja. In pripombo k 16. členu, in sicer z vidika skladnosti s pravico do varstva osebnih podatkov iz 38. člena Ustave, ker predlagana lista izvedencev, ki je zbirka osebnih podatkov, ne izpolnjuje vseh ustavnih zahtev.

S pravno-sistemskega vidika smo podali pripombo k 22. členu predloga zakona, ki uvaja ukrep inšpektorja, to je razveljavitev vzgojnega ukrepa. V zvezi s tem smo zlasti opozorili, da se postopkovne in materialne nepravilnosti, ki so storjene v postopku izrekanja vzgojnega ukrepa, s katerimi se posega v pravice ali status udeleženca, na primer izrečen ukrep izključitve iz šole, lahko uveljavljajo s pravnimi sredstvi v okviru zavoda, kasneje, po dokončnosti akta o izreku vzgojnega ukrepa, pa tudi v upravnem sporu. S pravno-sistemskega vidika smo opozorili še na pripombo, smo podali pripombo še k 23. členu, ki ureja ukrep začasne prepovedi opravljanja dela.

Ostale pripombe k posameznim členom se nanašajo predvsem na jasnost ureditve in na njeno notranjo skladnost. Zdaj bi se še opredelila glede amandmajev. Kot je tudi že državni sekretar povedal, smo se usklajevali izčrpno. Ugotavljamo, da je velika večina naših pripomb ustrezno upoštevanih, upoštevanih, tudi ustavnopravna pripomba k 16. členu, in sicer z amandmajem za novi 16. a člen. Glede ostalih pripomb, ki niso upoštevane, vključno s pripombo k 13. členu glede nedotakljivosti stanovanja, pa smo dobili pisna in ustna pojasnila ministrstva oziroma inšpektorata za šolstvo. Hvala.

Hvala lepa tudi vam.

Zdaj pa dajem besedo predstavniku Državnega sveta doktor Radovanu Stanislavu Pejovniku, izvolite.

Hvala lepa tudi vam.

Zdaj pa dajem besedo predstavniku Državnega sveta doktor Radovanu Stanislavu Pejovniku, izvolite.