Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam!

Začenjam 37. nujno sejo Odbora za izobraževanje, znanost in mladino.

Obveščam vas, da danes kot nadomestni člani sodelujejo: Jurij Lep namesto Vere Granfol, Tamara Vonta namesto Katarine Štravs. / medsebojni pogovor/

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: imamo eno točko - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli, druga obravnava. Ker v poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O OSNOVNI ŠOLI,

ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje po rednem postopku predložila Vlada.

Državni zbor je 18. junija 2025 na 32. redni seji opravil splošno razpravo o predlogu zakona in odločil, da je primeren za nadaljnjo obravnavo. Poslanske skupine koalicije so 19. junija letos podale zahtevo za sklic nujne seje odbora za obravnavo predloga zakona, 24. junija letos pa je bila vložena še zahteva poslanskih skupin koalicije za sklic izredne seje Državnega zbora, med drugim tudi za obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli.

Gradivo za to točko je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora in sicer, Predlog zakona, mnenje Sveta romske skupnosti, pripombe Združenja mestnih občin Slovenije, pripombe Skupnosti občin Slovenije, pripombe Združenja občin Slovenije, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino in pojasnila Ministrstva za vzgojo in izobraževanje k mnenju Zakonodajno-pravne službe.

K točki dnevnega reda so vabljeni vsi, ki so razvidni iz sklica. Amandmaji, amandmaji k predlogu zakona se vlagajo do začetka njegove obravnave na seji odbora. Amandmaje so do sedaj vložile Poslanske skupine Svoboda, SD in Levica, k 1., 3., 4., 5., 6., 9., 10., 11., 13., 14., 16., 17., 18., 20., 21., 22., 23., 24., 25., 28., 34., 35., 36., za novi 36.a člen, k 38., 39., 41. in 42. členu. Predlagatelji amandmajev so spremenili oziroma dopolnili amandmaje k 11., 22., 23., 35. in 39. členu.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika. Po opravljeni razpravi bomo opravili glasovanje o amandmajih ter nato glasovali o vseh členih predloga zakona skupaj. Se s tem strinjate? (Da.) Ugotavljam, da ja.

Preden dam besedo naprej, vas še obveščam, da Aleksander Reberšek nadomešča kolegico Ivo Dimic.

Zdaj pa dajem besedo vabljenim na sejo.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predlagatelju in sicer državni sekre…, predstavniku Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, in sicer državni sekretarki Janji Zupančič.

Izvolite.

Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam!

Začenjam 37. nujno sejo Odbora za izobraževanje, znanost in mladino.

Obveščam vas, da danes kot nadomestni člani sodelujejo: Jurij Lep namesto Vere Granfol, Tamara Vonta namesto Katarine Štravs. / medsebojni pogovor/

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: imamo eno točko - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli, druga obravnava. Ker v poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O OSNOVNI ŠOLI,

ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje po rednem postopku predložila Vlada.

Državni zbor je 18. junija 2025 na 32. redni seji opravil splošno razpravo o predlogu zakona in odločil, da je primeren za nadaljnjo obravnavo. Poslanske skupine koalicije so 19. junija letos podale zahtevo za sklic nujne seje odbora za obravnavo predloga zakona, 24. junija letos pa je bila vložena še zahteva poslanskih skupin koalicije za sklic izredne seje Državnega zbora, med drugim tudi za obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli.

Gradivo za to točko je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora in sicer, Predlog zakona, mnenje Sveta romske skupnosti, pripombe Združenja mestnih občin Slovenije, pripombe Skupnosti občin Slovenije, pripombe Združenja občin Slovenije, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino in pojasnila Ministrstva za vzgojo in izobraževanje k mnenju Zakonodajno-pravne službe.

K točki dnevnega reda so vabljeni vsi, ki so razvidni iz sklica. Amandmaji, amandmaji k predlogu zakona se vlagajo do začetka njegove obravnave na seji odbora. Amandmaje so do sedaj vložile Poslanske skupine Svoboda, SD in Levica, k 1., 3., 4., 5., 6., 9., 10., 11., 13., 14., 16., 17., 18., 20., 21., 22., 23., 24., 25., 28., 34., 35., 36., za novi 36.a člen, k 38., 39., 41. in 42. členu. Predlagatelji amandmajev so spremenili oziroma dopolnili amandmaje k 11., 22., 23., 35. in 39. členu.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika. Po opravljeni razpravi bomo opravili glasovanje o amandmajih ter nato glasovali o vseh členih predloga zakona skupaj. Se s tem strinjate? (Da.) Ugotavljam, da ja.

Preden dam besedo naprej, vas še obveščam, da Aleksander Reberšek nadomešča kolegico Ivo Dimic.

Zdaj pa dajem besedo vabljenim na sejo.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predlagatelju in sicer državni sekre…, predstavniku Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, in sicer državni sekretarki Janji Zupančič.

Izvolite.

Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam!

Začenjam 37. nujno sejo Odbora za izobraževanje, znanost in mladino.

Obveščam vas, da danes kot nadomestni člani sodelujejo: Jurij Lep namesto Vere Granfol, Tamara Vonta namesto Katarine Štravs. / medsebojni pogovor/

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: imamo eno točko - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli, druga obravnava. Ker v poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O OSNOVNI ŠOLI,

ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje po rednem postopku predložila Vlada.

Državni zbor je 18. junija 2025 na 32. redni seji opravil splošno razpravo o predlogu zakona in odločil, da je primeren za nadaljnjo obravnavo. Poslanske skupine koalicije so 19. junija letos podale zahtevo za sklic nujne seje odbora za obravnavo predloga zakona, 24. junija letos pa je bila vložena še zahteva poslanskih skupin koalicije za sklic izredne seje Državnega zbora, med drugim tudi za obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli.

Gradivo za to točko je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora in sicer, Predlog zakona, mnenje Sveta romske skupnosti, pripombe Združenja mestnih občin Slovenije, pripombe Skupnosti občin Slovenije, pripombe Združenja občin Slovenije, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino in pojasnila Ministrstva za vzgojo in izobraževanje k mnenju Zakonodajno-pravne službe.

K točki dnevnega reda so vabljeni vsi, ki so razvidni iz sklica. Amandmaji, amandmaji k predlogu zakona se vlagajo do začetka njegove obravnave na seji odbora. Amandmaje so do sedaj vložile Poslanske skupine Svoboda, SD in Levica, k 1., 3., 4., 5., 6., 9., 10., 11., 13., 14., 16., 17., 18., 20., 21., 22., 23., 24., 25., 28., 34., 35., 36., za novi 36.a člen, k 38., 39., 41. in 42. členu. Predlagatelji amandmajev so spremenili oziroma dopolnili amandmaje k 11., 22., 23., 35. in 39. členu.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika. Po opravljeni razpravi bomo opravili glasovanje o amandmajih ter nato glasovali o vseh členih predloga zakona skupaj. Se s tem strinjate? (Da.) Ugotavljam, da ja.

Preden dam besedo naprej, vas še obveščam, da Aleksander Reberšek nadomešča kolegico Ivo Dimic.

Zdaj pa dajem besedo vabljenim na sejo.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predlagatelju in sicer državni sekre…, predstavniku Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, in sicer državni sekretarki Janji Zupančič.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo in lep pozdrav vsem!

Danes obravnavamo predlog novele Zakona o osnovni šoli, ki je, kateremu smo namenjali ogromno časa in pozornosti in veliko aktivnosti je bilo vključenih veliko deležnikov, kjer jih ta del zadeva in smo tudi do sedaj lahko, bom rekla, dobro sodelovali in dobili res spodbudne odzive, tako da verjamem, da v tem duhu lahko tudi poteka današnja seja, bom pa na kratko predstavila, kaj vključuje novela. S predlogom zakona se na novo določa vzgojno delovanje šol, kar pomeni, da vzgojni načrt ni več predviden kot samostojen dokument, ampak del letnega delovnega načrta, kar pomeni, da se vzgojno delovanje na letni ravni načrtuje, izvaja in tudi spremlja ter evalvira. Nove vsebine s področja vzgojnega delovanja, ki jih mora vsebovati letni delovni načrt, predstavljajo predvsem opredelitev vzgojnih dejavnosti in načine njihovega spremljanja, kot sem rekla, evalvirana, so pa te dejavnosti tako preventivne kot proaktivne in takšne, ki jih šola izvaja ob kršitvah pravil šolskega reda.

Tako se ureja tudi, spreminjajo tudi vsebine člena, ki določajo vsebino pravil šolskega reda. Nadalje se podaja, oblikuje pravna podlaga za pregled učenčevih osebnih stvari in pa vzgojni opomin kot vzgojni ukrep je pač določen tako kot, se pravi, vzgojni opomin je določen kot vzgojni ukrep, predlog pa po novem opredeljuje nabor kršitev, zaradi katerih se učencu neposredno izreče vzgojni opomin in novost, posamezni vzgojni opomin se izreče za obdobje 12 mesecev, v katerem pa se z učencem izvaja vzgojne dejavnosti in se mu na ta način pomaga. Na vzgojni opomin pa se lahko učenec in njegovi starši tudi nekako vložijo v ugovor, no, bom rekla pritožijo.

Predlog zakona uvaja tudi novo poglavje, ki zadeva zagotavljanje varnosti. V tem okviru se pa opredeljuje izjeme od obiskovanja pouka, omejitev uporabe učenčevih elektronskih naprav, pregled osebnih predmetov in pa odgovornost staršev. Predlog zakona ureja tudi možnost izjeme od obiskovanja pouka za tiste učence, ki s svojim obnašanjem ogrožajo varnost in zdravje sebe ali pa preostalih udeležencev. Na način, da se prilagodi izvajanje pouka in doseganje ciljev vzgoje in izobraževanja.

Kot sem že omenila, omejitev uporabe učenčevih elektronskih naprav je ena pomembnih dopolnitev in sicer ta je se omeji v času izvajanja vzgojno izobraževalne dejavnosti, uporaba pa je mogoča le, če je to potrebno za izvajanje vzgojno izobraževalnega dela in o tem odloči učitelj. V predlogu se dodaja tudi določba, da se dopolnilno izobraževanje slovenskega jezika in kulture organizira tudi za učence, ki so pripadniki romske skupnosti, in s tem se želi doseči ustreznejšo integracijo učencev omenjene skupnosti. Predvideva se zakonska podlaga za zbiranje podatkov o učencih, ki so pripadniki romske skupnosti. Na podlagi števila romskih učencev so šole upravičene do ugodnejših normativov za oblikovanje oddelkov, v katerih so učenci Romi. Sistemizirana delovna mesta in podatki o številu romskih učencev so se sedaj pridobivali na podlagi ocen, zdaj pa se ustvarja zakonska podlaga.

Podrobneje se ureja tudi postopek vpisa v prvi razred, prepisa v osnovno šolo zunaj šolskega okoliša, v katerem prebiva učenec. Nadalje se podrobneje opredeli postopek opravičevanja odsotnosti, način prevoza v šolo; tukaj se podrobneje določi način organizacije in povračila prevoznih stroškov. Na ta način se pa lokalnim skupnostim omogoči večja avtonomija glede na specifike posamezne občine. Otrokom s posebnimi potrebami, ki imajo ogrožajoče zdravstveno stanje, se zagotovi tudi spremljevalca in tudi otroci s posebnimi potrebami lahko uveljavljajo pravico do izobraževanja na domu tudi med šolskim letom. In pa en del novosti oziroma posodobitev se nanaša tudi na možnost ugovora in na obvestilo o zaključnih ocenah, ne samo na ugovorno oceno v spričevalu oziroma v zaključnem spričevalu. Podrobneje je urejen celoten postopek odločanja o ponavljanju učencev tretjega do šestega razreda, in pa dodana je določba, da učenci iz sedmega in osmega razreda razred ponavljajo tudi v primeru neudeležbe na popravnem izpitu in ne zgolj v primeru neuspešno opravljenega izpita.

Podrobneje se opredeli neocenjene učence. Tisti, ki so neocenjeni zaradi opravičenih odsotnosti, imajo možnosti prilagoditev ocenjevanja, tisti, ki pa so neocenjeni zaradi neopravičene odsotnosti, pa opravljajo predmetni izpit. Predlog zakona predvideva širitev nabora glob za šolo in starše ob kršitvah zakonskih določb. Globe so za šole predvidene pri kršitvah s področja vzgojnega delovanja, staršem pa v primeru kršitev odgovornosti glede nadzora nad predmeti, ki jih učenec v šolo prinaša. In dodala bi še pomembno dopolnitev in sicer predlog zakona uvaja nov predmet Informatika in digitalne tehnologije. Ta bo pa krepil sposobnosti razumevanja podatkov in njihove analize, razumevanje osnov programiranja, logičnega razmišljanja, delovanja interneta in omrežij, pa tudi razvijal zavedanje o varni, etični in odgovorni rabi tehnologije. Predmetnik in učni načrt je predvideno, da pristojni strokovni svet sprejme do konca leta 2027 in se predmet začne izvajati s šolskim letom 2028/2029. Tukaj pa mogoče samo informacijo, da hkrati pa že poteka intenzivno kurikularna prenova, ki pa krepi tudi poznavanje digitalnih kompetenc. Tako da tudi v tem času do sprejetja tega predmeta imajo učenci možnost te kompetence razvijati in znanja pridobivati na drugačen način, tako bo potem pa to samo še okrepljeno.

Hvala lepa.

Hvala lepa za besedo in lep pozdrav vsem!

Danes obravnavamo predlog novele Zakona o osnovni šoli, ki je, kateremu smo namenjali ogromno časa in pozornosti in veliko aktivnosti je bilo vključenih veliko deležnikov, kjer jih ta del zadeva in smo tudi do sedaj lahko, bom rekla, dobro sodelovali in dobili res spodbudne odzive, tako da verjamem, da v tem duhu lahko tudi poteka današnja seja, bom pa na kratko predstavila, kaj vključuje novela. S predlogom zakona se na novo določa vzgojno delovanje šol, kar pomeni, da vzgojni načrt ni več predviden kot samostojen dokument, ampak del letnega delovnega načrta, kar pomeni, da se vzgojno delovanje na letni ravni načrtuje, izvaja in tudi spremlja ter evalvira. Nove vsebine s področja vzgojnega delovanja, ki jih mora vsebovati letni delovni načrt, predstavljajo predvsem opredelitev vzgojnih dejavnosti in načine njihovega spremljanja, kot sem rekla, evalvirana, so pa te dejavnosti tako preventivne kot proaktivne in takšne, ki jih šola izvaja ob kršitvah pravil šolskega reda.

Tako se ureja tudi, spreminjajo tudi vsebine člena, ki določajo vsebino pravil šolskega reda. Nadalje se podaja, oblikuje pravna podlaga za pregled učenčevih osebnih stvari in pa vzgojni opomin kot vzgojni ukrep je pač določen tako kot, se pravi, vzgojni opomin je določen kot vzgojni ukrep, predlog pa po novem opredeljuje nabor kršitev, zaradi katerih se učencu neposredno izreče vzgojni opomin in novost, posamezni vzgojni opomin se izreče za obdobje 12 mesecev, v katerem pa se z učencem izvaja vzgojne dejavnosti in se mu na ta način pomaga. Na vzgojni opomin pa se lahko učenec in njegovi starši tudi nekako vložijo v ugovor, no, bom rekla pritožijo.

Predlog zakona uvaja tudi novo poglavje, ki zadeva zagotavljanje varnosti. V tem okviru se pa opredeljuje izjeme od obiskovanja pouka, omejitev uporabe učenčevih elektronskih naprav, pregled osebnih predmetov in pa odgovornost staršev. Predlog zakona ureja tudi možnost izjeme od obiskovanja pouka za tiste učence, ki s svojim obnašanjem ogrožajo varnost in zdravje sebe ali pa preostalih udeležencev. Na način, da se prilagodi izvajanje pouka in doseganje ciljev vzgoje in izobraževanja.

Kot sem že omenila, omejitev uporabe učenčevih elektronskih naprav je ena pomembnih dopolnitev in sicer ta je se omeji v času izvajanja vzgojno izobraževalne dejavnosti, uporaba pa je mogoča le, če je to potrebno za izvajanje vzgojno izobraževalnega dela in o tem odloči učitelj. V predlogu se dodaja tudi določba, da se dopolnilno izobraževanje slovenskega jezika in kulture organizira tudi za učence, ki so pripadniki romske skupnosti, in s tem se želi doseči ustreznejšo integracijo učencev omenjene skupnosti. Predvideva se zakonska podlaga za zbiranje podatkov o učencih, ki so pripadniki romske skupnosti. Na podlagi števila romskih učencev so šole upravičene do ugodnejših normativov za oblikovanje oddelkov, v katerih so učenci Romi. Sistemizirana delovna mesta in podatki o številu romskih učencev so se sedaj pridobivali na podlagi ocen, zdaj pa se ustvarja zakonska podlaga.

Podrobneje se ureja tudi postopek vpisa v prvi razred, prepisa v osnovno šolo zunaj šolskega okoliša, v katerem prebiva učenec. Nadalje se podrobneje opredeli postopek opravičevanja odsotnosti, način prevoza v šolo; tukaj se podrobneje določi način organizacije in povračila prevoznih stroškov. Na ta način se pa lokalnim skupnostim omogoči večja avtonomija glede na specifike posamezne občine. Otrokom s posebnimi potrebami, ki imajo ogrožajoče zdravstveno stanje, se zagotovi tudi spremljevalca in tudi otroci s posebnimi potrebami lahko uveljavljajo pravico do izobraževanja na domu tudi med šolskim letom. In pa en del novosti oziroma posodobitev se nanaša tudi na možnost ugovora in na obvestilo o zaključnih ocenah, ne samo na ugovorno oceno v spričevalu oziroma v zaključnem spričevalu. Podrobneje je urejen celoten postopek odločanja o ponavljanju učencev tretjega do šestega razreda, in pa dodana je določba, da učenci iz sedmega in osmega razreda razred ponavljajo tudi v primeru neudeležbe na popravnem izpitu in ne zgolj v primeru neuspešno opravljenega izpita.

Podrobneje se opredeli neocenjene učence. Tisti, ki so neocenjeni zaradi opravičenih odsotnosti, imajo možnosti prilagoditev ocenjevanja, tisti, ki pa so neocenjeni zaradi neopravičene odsotnosti, pa opravljajo predmetni izpit. Predlog zakona predvideva širitev nabora glob za šolo in starše ob kršitvah zakonskih določb. Globe so za šole predvidene pri kršitvah s področja vzgojnega delovanja, staršem pa v primeru kršitev odgovornosti glede nadzora nad predmeti, ki jih učenec v šolo prinaša. In dodala bi še pomembno dopolnitev in sicer predlog zakona uvaja nov predmet Informatika in digitalne tehnologije. Ta bo pa krepil sposobnosti razumevanja podatkov in njihove analize, razumevanje osnov programiranja, logičnega razmišljanja, delovanja interneta in omrežij, pa tudi razvijal zavedanje o varni, etični in odgovorni rabi tehnologije. Predmetnik in učni načrt je predvideno, da pristojni strokovni svet sprejme do konca leta 2027 in se predmet začne izvajati s šolskim letom 2028/2029. Tukaj pa mogoče samo informacijo, da hkrati pa že poteka intenzivno kurikularna prenova, ki pa krepi tudi poznavanje digitalnih kompetenc. Tako da tudi v tem času do sprejetja tega predmeta imajo učenci možnost te kompetence razvijati in znanja pridobivati na drugačen način, tako bo potem pa to samo še okrepljeno.

Hvala lepa.

Hvala lepa za besedo in lep pozdrav vsem!

Danes obravnavamo predlog novele Zakona o osnovni šoli, ki je, kateremu smo namenjali ogromno časa in pozornosti in veliko aktivnosti je bilo vključenih veliko deležnikov, kjer jih ta del zadeva in smo tudi do sedaj lahko, bom rekla, dobro sodelovali in dobili res spodbudne odzive, tako da verjamem, da v tem duhu lahko tudi poteka današnja seja, bom pa na kratko predstavila, kaj vključuje novela. S predlogom zakona se na novo določa vzgojno delovanje šol, kar pomeni, da vzgojni načrt ni več predviden kot samostojen dokument, ampak del letnega delovnega načrta, kar pomeni, da se vzgojno delovanje na letni ravni načrtuje, izvaja in tudi spremlja ter evalvira. Nove vsebine s področja vzgojnega delovanja, ki jih mora vsebovati letni delovni načrt, predstavljajo predvsem opredelitev vzgojnih dejavnosti in načine njihovega spremljanja, kot sem rekla, evalvirana, so pa te dejavnosti tako preventivne kot proaktivne in takšne, ki jih šola izvaja ob kršitvah pravil šolskega reda.

Tako se ureja tudi, spreminjajo tudi vsebine člena, ki določajo vsebino pravil šolskega reda. Nadalje se podaja, oblikuje pravna podlaga za pregled učenčevih osebnih stvari in pa vzgojni opomin kot vzgojni ukrep je pač določen tako kot, se pravi, vzgojni opomin je določen kot vzgojni ukrep, predlog pa po novem opredeljuje nabor kršitev, zaradi katerih se učencu neposredno izreče vzgojni opomin in novost, posamezni vzgojni opomin se izreče za obdobje 12 mesecev, v katerem pa se z učencem izvaja vzgojne dejavnosti in se mu na ta način pomaga. Na vzgojni opomin pa se lahko učenec in njegovi starši tudi nekako vložijo v ugovor, no, bom rekla pritožijo.

Predlog zakona uvaja tudi novo poglavje, ki zadeva zagotavljanje varnosti. V tem okviru se pa opredeljuje izjeme od obiskovanja pouka, omejitev uporabe učenčevih elektronskih naprav, pregled osebnih predmetov in pa odgovornost staršev. Predlog zakona ureja tudi možnost izjeme od obiskovanja pouka za tiste učence, ki s svojim obnašanjem ogrožajo varnost in zdravje sebe ali pa preostalih udeležencev. Na način, da se prilagodi izvajanje pouka in doseganje ciljev vzgoje in izobraževanja.

Kot sem že omenila, omejitev uporabe učenčevih elektronskih naprav je ena pomembnih dopolnitev in sicer ta je se omeji v času izvajanja vzgojno izobraževalne dejavnosti, uporaba pa je mogoča le, če je to potrebno za izvajanje vzgojno izobraževalnega dela in o tem odloči učitelj. V predlogu se dodaja tudi določba, da se dopolnilno izobraževanje slovenskega jezika in kulture organizira tudi za učence, ki so pripadniki romske skupnosti, in s tem se želi doseči ustreznejšo integracijo učencev omenjene skupnosti. Predvideva se zakonska podlaga za zbiranje podatkov o učencih, ki so pripadniki romske skupnosti. Na podlagi števila romskih učencev so šole upravičene do ugodnejših normativov za oblikovanje oddelkov, v katerih so učenci Romi. Sistemizirana delovna mesta in podatki o številu romskih učencev so se sedaj pridobivali na podlagi ocen, zdaj pa se ustvarja zakonska podlaga.

Podrobneje se ureja tudi postopek vpisa v prvi razred, prepisa v osnovno šolo zunaj šolskega okoliša, v katerem prebiva učenec. Nadalje se podrobneje opredeli postopek opravičevanja odsotnosti, način prevoza v šolo; tukaj se podrobneje določi način organizacije in povračila prevoznih stroškov. Na ta način se pa lokalnim skupnostim omogoči večja avtonomija glede na specifike posamezne občine. Otrokom s posebnimi potrebami, ki imajo ogrožajoče zdravstveno stanje, se zagotovi tudi spremljevalca in tudi otroci s posebnimi potrebami lahko uveljavljajo pravico do izobraževanja na domu tudi med šolskim letom. In pa en del novosti oziroma posodobitev se nanaša tudi na možnost ugovora in na obvestilo o zaključnih ocenah, ne samo na ugovorno oceno v spričevalu oziroma v zaključnem spričevalu. Podrobneje je urejen celoten postopek odločanja o ponavljanju učencev tretjega do šestega razreda, in pa dodana je določba, da učenci iz sedmega in osmega razreda razred ponavljajo tudi v primeru neudeležbe na popravnem izpitu in ne zgolj v primeru neuspešno opravljenega izpita.

Podrobneje se opredeli neocenjene učence. Tisti, ki so neocenjeni zaradi opravičenih odsotnosti, imajo možnosti prilagoditev ocenjevanja, tisti, ki pa so neocenjeni zaradi neopravičene odsotnosti, pa opravljajo predmetni izpit. Predlog zakona predvideva širitev nabora glob za šolo in starše ob kršitvah zakonskih določb. Globe so za šole predvidene pri kršitvah s področja vzgojnega delovanja, staršem pa v primeru kršitev odgovornosti glede nadzora nad predmeti, ki jih učenec v šolo prinaša. In dodala bi še pomembno dopolnitev in sicer predlog zakona uvaja nov predmet Informatika in digitalne tehnologije. Ta bo pa krepil sposobnosti razumevanja podatkov in njihove analize, razumevanje osnov programiranja, logičnega razmišljanja, delovanja interneta in omrežij, pa tudi razvijal zavedanje o varni, etični in odgovorni rabi tehnologije. Predmetnik in učni načrt je predvideno, da pristojni strokovni svet sprejme do konca leta 2027 in se predmet začne izvajati s šolskim letom 2028/2029. Tukaj pa mogoče samo informacijo, da hkrati pa že poteka intenzivno kurikularna prenova, ki pa krepi tudi poznavanje digitalnih kompetenc. Tako da tudi v tem času do sprejetja tega predmeta imajo učenci možnost te kompetence razvijati in znanja pridobivati na drugačen način, tako bo potem pa to samo še okrepljeno.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Sladjani Ješić.

Izvolite.

Hvala lepa tudi vam.

Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Sladjani Ješić.

Izvolite.

Hvala lepa tudi vam.

Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Sladjani Ješić.

Izvolite.

Hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni!

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika ter pripravila pisno mnenje. Vloženi so bili amandmaji in spremembe amandmajev nekaterih členov, ki večji del pripomb iz mnenja ustrezno upoštevajo. Posredovana so bila tudi pojasnila ministrstva k mnenju ZPS.

Ker so se nekatere rešitve, na primer v 11. členu, ki so bile prvotno predlagane z amandmaji, tekom dneva spremenile, pojasnila z njimi niso usklajena. Seveda, večjo težo ima to, kar je napisano v amandmaju, vendar pa zgolj dobronameren predlog, da se v bodoče pojasnila nanašajo le na pripombe, ki z mnenjem niso bile upoštevane oziroma kjer je potrebno dodatno pojasnilo.

Ne nazadnje pa še opozorilo, da bo v redakciji predlog zakona označen kot novela ZL(?). Sedaj se vodi kot obravnava, kot novela M, ker predhodna novela ni bila sprejeta.

Hvala.