Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam!

Začenjam 37. nujno sejo Odbora za izobraževanje, znanost in mladino.

Obveščam vas, da danes kot nadomestni člani sodelujejo: Jurij Lep namesto Vere Granfol, Tamara Vonta namesto Katarine Štravs. / medsebojni pogovor/

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: imamo eno točko - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli, druga obravnava. Ker v poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O OSNOVNI ŠOLI,

ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje po rednem postopku predložila Vlada.

Državni zbor je 18. junija 2025 na 32. redni seji opravil splošno razpravo o predlogu zakona in odločil, da je primeren za nadaljnjo obravnavo. Poslanske skupine koalicije so 19. junija letos podale zahtevo za sklic nujne seje odbora za obravnavo predloga zakona, 24. junija letos pa je bila vložena še zahteva poslanskih skupin koalicije za sklic izredne seje Državnega zbora, med drugim tudi za obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli.

Gradivo za to točko je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora in sicer, Predlog zakona, mnenje Sveta romske skupnosti, pripombe Združenja mestnih občin Slovenije, pripombe Skupnosti občin Slovenije, pripombe Združenja občin Slovenije, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino in pojasnila Ministrstva za vzgojo in izobraževanje k mnenju Zakonodajno-pravne službe.

K točki dnevnega reda so vabljeni vsi, ki so razvidni iz sklica. Amandmaji, amandmaji k predlogu zakona se vlagajo do začetka njegove obravnave na seji odbora. Amandmaje so do sedaj vložile Poslanske skupine Svoboda, SD in Levica, k 1., 3., 4., 5., 6., 9., 10., 11., 13., 14., 16., 17., 18., 20., 21., 22., 23., 24., 25., 28., 34., 35., 36., za novi 36.a člen, k 38., 39., 41. in 42. členu. Predlagatelji amandmajev so spremenili oziroma dopolnili amandmaje k 11., 22., 23., 35. in 39. členu.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika. Po opravljeni razpravi bomo opravili glasovanje o amandmajih ter nato glasovali o vseh členih predloga zakona skupaj. Se s tem strinjate? (Da.) Ugotavljam, da ja.

Preden dam besedo naprej, vas še obveščam, da Aleksander Reberšek nadomešča kolegico Ivo Dimic.

Zdaj pa dajem besedo vabljenim na sejo.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predlagatelju in sicer državni sekre…, predstavniku Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, in sicer državni sekretarki Janji Zupančič.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo in lep pozdrav vsem!

Danes obravnavamo predlog novele Zakona o osnovni šoli, ki je, kateremu smo namenjali ogromno časa in pozornosti in veliko aktivnosti je bilo vključenih veliko deležnikov, kjer jih ta del zadeva in smo tudi do sedaj lahko, bom rekla, dobro sodelovali in dobili res spodbudne odzive, tako da verjamem, da v tem duhu lahko tudi poteka današnja seja, bom pa na kratko predstavila, kaj vključuje novela. S predlogom zakona se na novo določa vzgojno delovanje šol, kar pomeni, da vzgojni načrt ni več predviden kot samostojen dokument, ampak del letnega delovnega načrta, kar pomeni, da se vzgojno delovanje na letni ravni načrtuje, izvaja in tudi spremlja ter evalvira. Nove vsebine s področja vzgojnega delovanja, ki jih mora vsebovati letni delovni načrt, predstavljajo predvsem opredelitev vzgojnih dejavnosti in načine njihovega spremljanja, kot sem rekla, evalvirana, so pa te dejavnosti tako preventivne kot proaktivne in takšne, ki jih šola izvaja ob kršitvah pravil šolskega reda.

Tako se ureja tudi, spreminjajo tudi vsebine člena, ki določajo vsebino pravil šolskega reda. Nadalje se podaja, oblikuje pravna podlaga za pregled učenčevih osebnih stvari in pa vzgojni opomin kot vzgojni ukrep je pač določen tako kot, se pravi, vzgojni opomin je določen kot vzgojni ukrep, predlog pa po novem opredeljuje nabor kršitev, zaradi katerih se učencu neposredno izreče vzgojni opomin in novost, posamezni vzgojni opomin se izreče za obdobje 12 mesecev, v katerem pa se z učencem izvaja vzgojne dejavnosti in se mu na ta način pomaga. Na vzgojni opomin pa se lahko učenec in njegovi starši tudi nekako vložijo v ugovor, no, bom rekla pritožijo.

Predlog zakona uvaja tudi novo poglavje, ki zadeva zagotavljanje varnosti. V tem okviru se pa opredeljuje izjeme od obiskovanja pouka, omejitev uporabe učenčevih elektronskih naprav, pregled osebnih predmetov in pa odgovornost staršev. Predlog zakona ureja tudi možnost izjeme od obiskovanja pouka za tiste učence, ki s svojim obnašanjem ogrožajo varnost in zdravje sebe ali pa preostalih udeležencev. Na način, da se prilagodi izvajanje pouka in doseganje ciljev vzgoje in izobraževanja.

Kot sem že omenila, omejitev uporabe učenčevih elektronskih naprav je ena pomembnih dopolnitev in sicer ta je se omeji v času izvajanja vzgojno izobraževalne dejavnosti, uporaba pa je mogoča le, če je to potrebno za izvajanje vzgojno izobraževalnega dela in o tem odloči učitelj. V predlogu se dodaja tudi določba, da se dopolnilno izobraževanje slovenskega jezika in kulture organizira tudi za učence, ki so pripadniki romske skupnosti, in s tem se želi doseči ustreznejšo integracijo učencev omenjene skupnosti. Predvideva se zakonska podlaga za zbiranje podatkov o učencih, ki so pripadniki romske skupnosti. Na podlagi števila romskih učencev so šole upravičene do ugodnejših normativov za oblikovanje oddelkov, v katerih so učenci Romi. Sistemizirana delovna mesta in podatki o številu romskih učencev so se sedaj pridobivali na podlagi ocen, zdaj pa se ustvarja zakonska podlaga.

Podrobneje se ureja tudi postopek vpisa v prvi razred, prepisa v osnovno šolo zunaj šolskega okoliša, v katerem prebiva učenec. Nadalje se podrobneje opredeli postopek opravičevanja odsotnosti, način prevoza v šolo; tukaj se podrobneje določi način organizacije in povračila prevoznih stroškov. Na ta način se pa lokalnim skupnostim omogoči večja avtonomija glede na specifike posamezne občine. Otrokom s posebnimi potrebami, ki imajo ogrožajoče zdravstveno stanje, se zagotovi tudi spremljevalca in tudi otroci s posebnimi potrebami lahko uveljavljajo pravico do izobraževanja na domu tudi med šolskim letom. In pa en del novosti oziroma posodobitev se nanaša tudi na možnost ugovora in na obvestilo o zaključnih ocenah, ne samo na ugovorno oceno v spričevalu oziroma v zaključnem spričevalu. Podrobneje je urejen celoten postopek odločanja o ponavljanju učencev tretjega do šestega razreda, in pa dodana je določba, da učenci iz sedmega in osmega razreda razred ponavljajo tudi v primeru neudeležbe na popravnem izpitu in ne zgolj v primeru neuspešno opravljenega izpita.

Podrobneje se opredeli neocenjene učence. Tisti, ki so neocenjeni zaradi opravičenih odsotnosti, imajo možnosti prilagoditev ocenjevanja, tisti, ki pa so neocenjeni zaradi neopravičene odsotnosti, pa opravljajo predmetni izpit. Predlog zakona predvideva širitev nabora glob za šolo in starše ob kršitvah zakonskih določb. Globe so za šole predvidene pri kršitvah s področja vzgojnega delovanja, staršem pa v primeru kršitev odgovornosti glede nadzora nad predmeti, ki jih učenec v šolo prinaša. In dodala bi še pomembno dopolnitev in sicer predlog zakona uvaja nov predmet Informatika in digitalne tehnologije. Ta bo pa krepil sposobnosti razumevanja podatkov in njihove analize, razumevanje osnov programiranja, logičnega razmišljanja, delovanja interneta in omrežij, pa tudi razvijal zavedanje o varni, etični in odgovorni rabi tehnologije. Predmetnik in učni načrt je predvideno, da pristojni strokovni svet sprejme do konca leta 2027 in se predmet začne izvajati s šolskim letom 2028/2029. Tukaj pa mogoče samo informacijo, da hkrati pa že poteka intenzivno kurikularna prenova, ki pa krepi tudi poznavanje digitalnih kompetenc. Tako da tudi v tem času do sprejetja tega predmeta imajo učenci možnost te kompetence razvijati in znanja pridobivati na drugačen način, tako bo potem pa to samo še okrepljeno.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Sladjani Ješić.

Izvolite.

Hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni!

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika ter pripravila pisno mnenje. Vloženi so bili amandmaji in spremembe amandmajev nekaterih členov, ki večji del pripomb iz mnenja ustrezno upoštevajo. Posredovana so bila tudi pojasnila ministrstva k mnenju ZPS.

Ker so se nekatere rešitve, na primer v 11. členu, ki so bile prvotno predlagane z amandmaji, tekom dneva spremenile, pojasnila z njimi niso usklajena. Seveda, večjo težo ima to, kar je napisano v amandmaju, vendar pa zgolj dobronameren predlog, da se v bodoče pojasnila nanašajo le na pripombe, ki z mnenjem niso bile upoštevane oziroma kjer je potrebno dodatno pojasnilo.

Ne nazadnje pa še opozorilo, da bo v redakciji predlog zakona označen kot novela ZL(?). Sedaj se vodi kot obravnava, kot novela M, ker predhodna novela ni bila sprejeta.

Hvala.

Hvala lepa tudi vam.

Zdaj pa besedo dajem predstavniku Državnega sveta, državnemu svetniku, gospodu Branimirju Štruklju.

Izvolite.

Hvala lepa, predsednica za besedo.

Spoštovani poslanke, poslanci, gostje!

Naša komisija je podprla predlog zakona, na seji smo poslušali tudi mnenja ravnateljev, ne želim jih pojasnjevati, ker je predstavnik, ker so predstavniki tukaj in pa predstavnike občin, ki so zakon tudi podprle, vendar so imele nekaj pripomb, zlasti povezanih s stalnim in začasnim prebivališčem oziroma menjavo, ki zapleta potem, kot pravijo, to pregled nad temi stvarmi v občini bodo verjetno tudi sami pojasnili. Komisija, svetniki in svetnice so zakon, kot sem rekel, podprle, zlasti, podprli, zlasti je bil pomemben premik pri računalništvu oziroma digitalnih tehnologijah, ki bi lahko v prihodnjih letih verjetno vplival na sicer ne posebej obetavno sliko računalniške pismenosti in obvladovanja tehnologij pri odraslih. Tako da je to zagotovo korak, ki je dragocen. Prav tako pa so podprli tudi same, bom rekel, vzgojne spremembe na vzgojnem delovanju šole. Pove tudi povezane z razpolaganjem z elektronskimi napravami, tako da je bilo na koncu praktično soglasje popolno in smo zadovoljni, da se tudi to lahko zgodi v Državnem svetu.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

In zdaj dajem na, besedo še drugim vabljenim na sejo, imamo, kolikor imam, s seznama je razvidno, da imamo tu, so se trije odzvali. In želi kdo besedo? (Da.) Ja.

Gospod Marko Rupar iz, predstavnik skupščin Skupnosti občin Slovenije?

Tako je.

Izvolite.

Hvala, gospa predsednica za besedo.

Kot ste že sama omenila, Marko Rupar, predstavnik Skupnosti občin Slovenije.

Mi smo dali v času javne razprave na predlog novele zakona, smo vam tudi posredovali pismeno, mnenja, ki so izhajala iz dolgoletnih izkušenj. Seveda, po proučitvi predloga zakona, predloženega v zakonodajno obravnavo Državnemu zboru, ugotavljamo, da so bili določeni elementi našega odziva upoštevani, za kar se zahvaljujemo, vendar ključna vsebinska vprašanja, predvsem v zvezi s financiranjem brezplačnih prevozov in pogoji za vpis v osnovno šolo, ostajajo sistemsko neurejeni. Predlagana zakonska rešitev ohranja nekatere določbe, ki občinam nalagajo nesorazmerne obveznosti. Ker zakon ne upošteva realnih omejitev javnih sredstev, hkrati pa dopušča tolmačenje in ravnanja, ki v praksi onemogočajo načrtno in učinkovito izvajanje javne službe na lokalni ravni.

V tem okviru Skupnost občin v nadaljevanju posreduje predloge za dopolnitev in spremembo členov, ki naslavljajo ugotovljene pravne in izvedbene pomanjkljivosti ter predlagamo, da jih obravnava kot prispevek lokalnih skupnosti k izboljšanju zakonodajnih rešitev. Predlagano temelji na načelih pravne predvidljivosti, gospodarnosti in pravične razdelitve odgovornosti tudi med državo in lokalno skupnostjo, ki so usmerjeni v zagotavljanje zakonskih rešitev, ki so izvedljive, transparentne in skladne z ustavnim načelom enake obravnave vseh otrok ter finančne vzdržnosti javnega sistema izobraževanja.

Se pravi, k 6. členu, to je sprememba 44. člena, vpis v prvi razred. Izenačevanje pravice do vpisa glede na stalno ali začasno prebivališče povzroča težave pri načrtovanju kapacitet osnovnih šol in organizacija šolskih okolišev. Pač občine načrtujejo šolske okoliše, investicije in kadrovske infrastrukturne potrebe na podlagi podatkov o otrocih s stalnim bivališčem. Zaradi vključevanja otrok z začasnim bivališčem, pogosto tik pred vpisom, se pač ruši ta sistem, ki sem ga omenil na začetku. Se pravi, predlog je, da začasno prebivališče upošteva le izjemoma, pri čemer se lahko določijo dodatni pogoji, na primer fizična oddaljenost, gradnja nepremičnine, status tujca in podobno. To bi ohranilo določeno fleksibilnost ali bi zmanjšalo zlorabe, ki smo jim priča zdaj kar na več lokalnih skupnosti.

Pri posebnih pogojih glede upoštevanja začasnega prebivališča bi lahko upoštevali razdaljo med stalnim in začasnim prebivališčem, na primer več kot 10 kilometrov ali izven občine stalnega bivališča, ob danem soglasju osnovne šole ob vpisu na območje lokalne skupnosti, kjer ima učenec začasno prebivališče. Določba se bo uporabila le za učence, ki imajo stalno in začasno prebivališče.

Potem imamo pripombo k 13. členu, to je sprememba 56. člena glede brezplačnega prevoza. Predlagamo, da se določi, da se pravica do brezplačnega prevoza poleg pogoja 4 kilometrov določi še pogoj znotraj šolskega okoliša. Tako se prvi odstavek glasi: učenec ima pravico do brezplačnega prevoza, če je njegovo prebivališče oddaljeno več kot 4 kilometre od osnovne šole, znotraj šolskega okoliša, v katerem prebiva. O načinu prevoza se osnovna šola dogovori z lokalno skupnostjo.

Predlagamo dopolnitev besedila s sklicem na šolski okoliš, saj je pravica do brezplačnega prevoza vezana na obiskovanje osnovne šole, določeni glede na prebivališče učenca znotraj šolskega okoliša. Določiti, da se pravica nanaša na šolo znotraj šolskega okoliša, zagotavlja jasnost in predvidljivost sistema ter hkrati spoštuje temeljno načelo vezanosti šolskega prevoza na pripadajočo šolo.

K drugemu odstavku 13. člena predlagamo črtanje odstavka oziroma predlagamo rešitev, ki temelji na nujnosti pravne določnosti, finančne vzdržnosti ter skladnosti z drugimi sektorskimi politikami, zlasti na področju prometa, okolja in javnega zdravja. Obstoječa dikcija, ki avtomatično priznava pravico do brezplačnega prevoza za učence prvega razreda ne glede na oddaljenost, nima več stvarne sistemske podlage, gre za ostanek uvajanja devetletke, ki je danes, spodbuja neutemeljene zahteve in pomeni nesorazmerno finančno ter logistično breme občin, zato predlagamo črtanje take izjeme.

Prav tako je besedna zveza ogrožena varnost učencev na poti v šolo v praksi neustrezno pravno definirana, saj dopušča široke in subjektivne interpretacije. Ob odsotnosti objektivnih meril je določena upravičenost do brezplačnega prevoza pogosto podvrženo lokalnim pritiskom, kar vodi v neenako obravnavo učencev in dodatne stroške občin. Zakon v sedmem odstavku določa možnost samostojnega prihoda v šolo za učence prvega razreda v območju umirjenega prometa, če to dovolijo starši. To jasno kaže, da je zakonodajalec, zakonodajalec varnosti otrok v prometu ne pogojuje izključno z organiziranim prevozom, temveč z vrsto ukrepov in odgovornostjo staršev.

Dodatno k temu opozarjamo na ugotovitve Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, zapisano v okviru nacionalnih smernic, kjer ministrstvo samo opozarja na pomanjkanje gibanja med otroki in njihov upad druge oblike trajnostne mobilnosti. Temeljno sporočilo teh smernic je, da otroci ne bi smeli biti zgolj uporabniki prevozov, kjer to ni nujno. Ukrepi, ki avtomatizirajo pravico do prevoza, so s temi smernicami v neposrednem nasprotju. Zato pozivamo zakonodajalca, da vzpostavi šolsko pot kot načeloma varno, da je pravica do brezplačnega prevoza izjema, ne pravilo, in omogoča usklajenost med sektorskimi politikami promet, okolje, zdravje, izobraževanje in zagotavlja preglednost pri uvajanju te pravice. Namreč, dogaja se, da moramo otroke, tudi posamezne, voziti od vrat do vrat, kar se nam zdi nenormalno.

Predlagana rešitev, ki ne zmanjšuje varnosti otrok, temveč jo krepi z bolj premišljeno in odgovorno zakonodajno ureditvijo, ki upošteva tako pravni okvir kot dolgoročne cilje razvoja otroka in javnega interesa.

K sedmemu in osmemu odstavku 13. člena, zaradi različnih vrst zavodov in njihovih razpršenosti po državi, tudi zaradi njihovega predloga glede prevoza otrok s posebnimi potrebami ter da občine nimajo vpliva na izbiro zavoda, kamor je otrok usmerjen, ob tem pa same organizirajo in financirajo celotni prevoz, predlagamo, da prevoze krije država, saj gre za zdravstveno specifične okoliščine in bi bilo korektno, da se to krije iz zdravstvene blagajne.

K devetemu odstavku 13. člena predlagamo, da se za učence prve triade zagotovi aktivno varstvo, za učence višjih razredov pa primeren prostor za čakanje. Praktično izvedljivost zahteve po varstvu za vse učence brez izjeme ni realna.

Še dodati še k 34. členu, sprememba člena 101., globa za prekrške za pravne in odgovorne osebe; predlagamo, da se doda odstavek o pravnomočni odločbi o prekršku, s katero se izreče globa javnemu zavodu, se obvesti tudi ustanovitelja zavoda, to je lokalna skupnost.

Hvala. To je vse z naše strani.