Spoštovane in spoštovani! Dobrodošli na 39. nujni seji Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vse prav lepo pozdravljam in seveda pričenjam to sejo.

Obveščam vas, da sta danes službeno zadržana oziroma sta se opravičila Jožef Jelen in Jožef Horvat, ki sta člana našega odbora. Nadomeščanje pa imamo naslednje: Branko Zlobko nadomešča Jerneja Žnidaršiča in magistra Meira Hot nadomešča Damijana Bezjak Zrima.

Prehajamo na določitev dnevnega reda današnje seje odbora, s sklicem te seje, to je bilo 26. junija letos, ste prejeli naslednji dnevni red, le eno točko dnevnega reda, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali. Predlogov za spremembo dnevnega reda v poslovniškem roku nisem prejela, zato ugotavljam, da je določen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, KOT SEM ŽE PREBRALA, PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZAŠČITI ŽIVALI, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo po rednem postopku predložila Vlada in je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Skupina poslank in poslancev s prvopodpisano magistrico Natašo Avšič Bogovič je 24. junija letos podala zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora, na kateri se bo obravnaval ta predlog zakona, zato imamo tudi danes to sejo matičnega odbora.

V zvezi s tem zakonom ste prejeli gradiva na svojo e-klop, torej vse je objavljeno, zato teh gradiv zdajle ne bom naštevala.

K tej točki smo povabili Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zakonodajno-pravno službo, Državni svet, Kmetijsko gozdarsko zbornico, Veterinarsko zbornico Slovenije ter Zvezo nevladnih organizacij za zaščito živali.

Poslanske skupine Svoboda, Socialni demokrati in Levica so do začetka obravnave predloga zakona vložile amandmaje k naslednjim členom: k 2., 3., 4., 5., 8., 10., 17., 19., 20., 22., 23., 25, 28., 30., 31. 32, 33, 34, 35, 36 in k 37. členu. Poslanska skupina Nove Slovenije - krščanski demokrati pa je do začetka obravnave vložila predlog amandmaja k 9. členu, za nov 33.a člen ter k 36. členu.

Pričenjam torej drugo obravnavo predloga zakona. Še enkrat vse lepo pozdravljam. Besedo pa dajem kot prvi seveda državni sekretarki na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Maši Žagar, izvolite.

Najlepša hvala za besedo. Spoštovani, poslanke in poslanci ter ostali prisotni. Pred vami je novela zakona o zaščiti živali, ki dopolnjuje obstoječo ureditev na način, da omogoča njeno učinkovitejše izvajanje ter nadgradnjo tistih vsebin, kjer se je v praksi izkazala potreba po jasnejših, bolj izvedljivih in sodobnejših rešitvah. Predlagana novela hkrati nadgrajuje sistem zaščite živali tudi širše v duhu sodobnih standardov in družbenih pričakovanj. Predlog zakona ohranja osnovna izhodišča veljavne zakonodaje, vendar vnaša pomembne izboljšave. Na področju posedovanja eksotičnih živali se opušča ureditev s seznamom prepovedanih vrst, saj se je ta v praksi izkazala za neizvedljivo. Uvaja se nov, preglednejši sistem, ki temelji na seznamu dovoljenih vrst. To pomeni, da bodo lahko posamezniki posedovali le tiste vrste živali, za katere bo strokovno telo ocenilo, da jih je mogoče imeti kot hišne živali brez nesorazmernega tveganja za njihovo dobrobit, varnost ljudi in okolja. Ta sprememba pomembno prispeva k pravni varnosti poenostavlja nadzor in omogoča predvidljivo izvajanje zakona v praksi. Pomembna skupina sprememb se nanaša na zapuščene živali in organizacijo njihove oskrbe. Predlog uvaja obvezno označevanje mačk, saj je sledljivost lastništva ključna za preprečevanje njihove zapustitve. Statistika kaže, da so mačke daleč najpogosteje sprejete živali v zavetišča, vendar le redke med njimi ponovno najdejo pot do prvotnega skrbnika. Vzrok je predvsem v tem, da niso označene z mikročipom, kot je to že dolga leta obvezno za pse. Z zakonsko ureditvijo obvezne označitve mačk se bo okrepilo odgovorno lastništvo in zmanjšalo število zapuščenih živali, hkrati pa tudi javna finančna obremenitev. Nadalje se spremeni tudi model financiranja oskrbe zapuščenih živali. Novi sistem določa, da prvih 60 dni stroške krije občina, nato jih prevzame država, po 180. dnevu pa se v manjši meri znova vključi v zavetišče. Cilj tega modela je zagotoviti stabilno in predvidljivo financiranje, obenem pa spodbujati čim hitrejšo oddajo živali v posvojitev. Posebno pozornost smo namenili izboljšanju dobrobiti živali v rejah. Uvaja se popolna prepoved baterijske reje kokoši nesnic, kar je usklajeno z dolgoročnimi cilji evropske kmetijske politike in vrednotami potrošnikov. Zadnje trgovine so jajca iz baterijske reje izločile že leta 2017. Po podatkih iz zadnjih let se je število kokoši v kletkah v Sloveniji že drastično zmanjšalo, zato ta ukrep ne pomeni prelomne obremenitve za rejce, temveč zakonsko potrditev trenda, ki ga predlagatelj podpira tudi z razpisom javnih sredstev za prestrukturiranje in svetovalne podpore. Prehod zmanjšuje tržno tveganje in odpira nove možnosti, kar potrjuje tudi primer Avstrije, kjer se je po prepovedi baterijske reje število rejcev podvojilo, samooskrba je dosegla 98 odstotkov, velik delež pa so preusmerile v prostor in ekološko rejo. Na področju bolečih posegov se uvaja prepoved kirurške kastracije pujskov do sedmega dneva brez uporabe anestezije in analgezije, kar je že praksa v nekaterih evropskih državah. Ta sprememba temelji na znanstvenih dokazih o intenzivni bolečini, ki jo poseg povzroča, in in na etičnem načelu, da je preprečevanje trpljenja živali bistveni del odgovornega kmetijstva. Ukrep je tudi v skladu s prizadevanji EU za odpravo kirurške kastracije brez protibolečinske zaščite. Zakon uvaja še nekaj drugih dopolnitev, uvaja pa tudi okrepljeno vlogo inšpekcijskega nadzora, tako z vidika pooblastil kot z vidika posledic. Višje kazni za hujše kršitve in razširjena možnost odvzema živali pomenijo, da bodo pristojni organi lahko bolj učinkovito varovali živali v primerih zanemarjanja, zlorabe ali ogroženosti.

Spoštovani! Živali kot čuteča bitja zavzema posebno mesto v naši družbi. Predlagani zakon temelji na načelih pravne varnosti, sorazmernosti in strokovne utemeljenosti. Ne gre za revolucionarno prenovo zakona, temveč za nadgradnjo, ki odgovarja na zaznane pomanjkljivosti. S tem zakonom krepimo našo skupno zavezanost etičnemu ravnanju, odgovornemu skrbništvu in varovanju javnega interesa, ki presega zgolj individualne izbire. Njegove določbe so bile oblikovane v sodelovanju z različnimi deležniki, pri čemer smo zasledovali cilje usklajenosti s pravnim redom, zmožnosti izvajanja v praksi in varstva živali kot ustavno priznane javne koristi. Zato vas vabim, da zakon podprete in s tem prispevate k bolj odgovorni in civilizacijsko napredni ureditvi odnosa človeka do živali. Hvala.

Najlepša hvala za vašo predstavitev.

Sedaj dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Sladjani Ješić, izvolite.

Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni. Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika njegove skladnosti z ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika ter pripravila pisno mnenje. Na podlagi mnenja so bili vloženi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin, ki večino nomotehničnih pripomb ustrezno upoštevajo in odpravljajo nekatere nejasnosti, predvsem amandma k 22., 25., 32. in 35. členu. Vendar pa je ZPS v mnenju izpostavila nekatere pomanjkljivosti besedila predloga zakona, ki so sporne z ustavno pravnega vidika, nekatere pa tudi kažejo na neskladje s pravnim sistemom in ključne bi izpostavila.

Z vidika skladnosti z Ustavo je ZPS ugotovila pomembne pomanjkljivosti predlagane ureditve glede spoštovanja informacijske zasebnosti. Zahteva drugega odstavka 38. člena Ustave, da je obdelovanje osebnih podatkov predmet zakonskega urejanja, pomeni, da mora za vsak korak obdelave obstajati zakonska podlaga. Pripomba se z vloženimi amandmaji sicer ponekod odpravlja, ostaja pa še glede 28. člena zakona, ki je v tem postopku nedosegljiv za noveliranje, delno glede 10. člena, 11. in pa 33. člena predloga zakona. Poleg tega predlagana ureditev predvsem v 26. členu predloga zakona, s katerim se posega v 43. člen zakona, ki določa pravice in dolžnosti pristojnega inšpektorja, v precejšnji meri vzbuja pomisleke z vidika spoštovanja načela pravne države iz 2. člena Ustave. Enega izmed temeljnih izrazov načela pravne države predstavlja načelo sorazmernosti, ki od državnih organov zahteva, da pri poseganju v pravice posameznikov ravnajo premišljeno, uravnoteženo in zadržano, tako, da izbrani ukrep ne presega tistega, kar je nujno potrebno za dosego zakonitega cilja. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti vsak poseg v pravice zakonit, primeren za dosego želenega cilja, nujen v smislu, da ni mogoče doseči istega učinka z blažjim sredstvom, ter sorazmeren v ožjem smislu, torej takšen, da ni v očitnem nesorazmerju med koristjo, ki jo zasleduje in težo posega v pravice posameznika. Ureditev, ki mestoma uvaja stroge, tudi trajne ukrepe brez jasnih pogojev, postopkovnih varovalk ali možnosti individualne presoje, tvega kršitev tega načela, saj ne zagotavlja ravnotežja med varstvom javnega interesa, ki je v tem primeru dobrobit živali, in varstvom temeljnih pravic prizadetih posameznikov. Spoštovanje načela sorazmernosti je torej ključno za ustavno dopustnost zakonskih omejitev in za zagotavljanje legitimnosti delovanja izvršilne oblasti v pravni državi.

Na tem mestu bi izpostavila tudi dopolnitev torej 43. člena zakona z ukrepom prodaje rejne živali, če njen lastnik umre in ni zainteresiranega skrbnika, in sicer bi mnenje, mnenje dopolnila. Če so živali del zapuščine in v skladu s 15. členom Stvarnopravnega zakonika, gre za premičnine, če zakon ne določa drugače, potem v njih po veljavni ureditvi lahko odloča le sodišče v zapuščinskem postopku, ne pa upravni organ kot je inšpektor. Po Zakonu o dedovanju zapuščina preide po samem zakonu na dediče v trenutku zapustnikove smrti. Obenem lahko sodišče, na katerega območju je zapustnik umrl, kakor tudi sodišče, na katerega območju je zapustnikovo premoženje, skladno s petim odstavkom 172. člena Zakona o dedovanju odredi začasne ukrepe za zavarovanje zapuščine. Odredi jih lahko vsak čas, dokler traja zapuščinski postopek, skladno z 200. členom Zakona o dedovanju. Pa tudi prvi odstavek 191. člena Zakona o dedovanju med drugim določa, da če se ugotovi, da nobeden od navzočih dedičev ni sposoben upravljati premoženja in da ni zakonitega zastopnika ali če so dediči neznani ali odsotni ali kadar druge okoliščine narekujejo posebno previdnost, izroči sodišče, na območju katerega je premoženje, v nujnih primerih to premoženje ali del premoženja v hrambo zanesljivi osebi. Po predlaganem inšpekcijskem ukrepu pa se žival proda, če je ni mogoče takoj prodati, pa gre za določen čas k drugemu skrbniku ali v prehodni hlev in se potem po določenem času proda, preostanek kupnine, potem ko se pobota s stroški, pa se prijavi v zapuščinsko maso. Torej glede na veljavno ureditev se zdi, da s tem ukrepom inšpektor kot predstavnik izvršilne veje oblasti posega v pristojnosti sodne veje oblasti, kar ni v skladu z načelom delitve oblasti, ki zahteva, da posamezna veja oblasti ne sme prevzemati pristojnosti drugih vej oblasti. Tako je odločilo tudi Ustavno sodišče v odločbi U 1 194/19 z dne 9. aprila 2020. Po predlagani ureditvi inšpektor ni omejen na morebitne začasne ukrepe, kakor tudi ni omejen na morebitne ukrepe v zvezi z živaljo, ki ni prijavljena v, rejno živaljo, ki ni prijavljena v zapuščinski postopek. Skratka razmerje do Zakona o dedovanju v tem primeru ni jasno.

Ob tem bi še izpostavila, da je Zakonodajno-pravna služba v času, ko se je sprejemala nova opredelitev živali kot čutečih živih bitij tako v Zakonu o zaščiti živali kot v Stvarnopravnem zakoniku, opozorila, da bo ta opredelitev terjala posodobitev več zakonodaje, ki bo živali kot take obravnavala. Mogoče se kot eden izmed takšnih zakonov kaže tudi Zakon o dedovanju, kot smo v prejšnjem zakonodajnem postopku ugotovili, mogoče tudi Kazenski zakonik, kar velja v bistvu urejati celovito s sistemskimi ukrepi, morebitni parcialni posegi pa lahko povzročijo mogoče zmedo ali pa celo ustavne kršitve. Skratka, učinkovito varstvo dobrobiti živali mora potekati na način, ki spoštuje tudi temeljna načela pravnega reda. Hvala.

Najlepša hvala za vaše mnenje. Zdaj dajem besedo predstavniku Državnega sveta, gospodu Branku Tomažiču, izvolite.

Ja, hvala za besedo, lep pozdrav spoštovana predsedujoča, poslanke in poslanci in vsi vabljeni.

Komisija je predlog novele zakona obravnavala v ponedeljek, seznanila se je s stališči Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Nacionalnega centra za dobrobit živali, Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani, Veterinarske zbornice Slovenije, Sindikata zaposlenih v veterinarski dejavnosti, Sindikata veterinarjev Slovenije, Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Zveze slovenske podeželske mladine in stališči sindikata kmetov.

Normalno, da nam je Vlada predstavila novelo zakona. Komisija ugotavlja, da predlog zakona rešuje določene težave, na katere je komisija v preteklosti že opozarjala, na primer omejitev posedovanja eksotičnih živali, ob tem pa hkrati poudarja, da še vedno niso bila upoštevana mnenja, naši pomisleki glede instituta kvalificiranega prijavitelja za nadzor nad ravnanjem z živalmi in pobude glede vrnitve kupnine prodanih živali lastnikom, ki jih je komisija izpostavila ob obravnavi prejšnje novele zakona leta 2023, ter ne predvideva kako se bo vršil nadzor nad domačimi ljubljenčki, ki so po cele dneve zaprti v malih kletkah po stanovanjih. Komisija je opozorila tudi na politiko lobijev veganov, nevladnikov in njihov vpliv na sprejemanje evropske kakor slovenske zakonodaje in nevarnost prekomernega normiranja. Vabljeni na sejo so tudi opozorili, da se preveč ograjujemo in postavljamo nesistemsko, neživljenjsko zakonodajo. Tu mislim predvsem na veterinarsko stroko. Komisija ugotavlja, da besedilo predloga zakona ni bilo pripravljeno v sodelovanju z veterinarsko stroko, kar so v razpravi na seji komisije večkrat poudarili in njeni vabljeni predstavniki. Prav tako komisija izpostavlja, da predlog zakona vsebuje tudi določene ukrepe, ki gredo na škodo prehranske varnosti, samooskrbe. Komisija opozarja na strateški pomen samooskrbe s hrano, zlasti z vidika pomembnih sprememb in geostrateških konfliktov. Hrana postaja strateško orožje.

Glede prepovedi reje kokoši v baterijski reji komisija opozarja, da prepovedi baterijske reje kokoši na ravni EU ni, zato je po našem mnenju nesmiselno, nesmotrno, da se tovrstno rejo predčasno / nerazumljivo/ v Sloveniji in s tem omeji slovenske rejce, zlasti, ker vemo, da se uvoza jajc baterijskih rejc ne da ustaviti. ker nam ne bo to dopustila Evropska unija, čeprav mi predlagamo, da se prepove prodajo jajca ali baterijskih rej in s tem vplivamo tudi na tiste rejce v drugih državah, ki izvažajo v našo državo, v našo državo jajca. To se pravi, da je ta ukrep za nas nedopusten, nesprejemljiv, ker ne rešuje problematiko, bi rekel, rej na splošno, ampak dobesedno pa ne varujemo naših najbolj ranljive skupine, ker največ v teh zavodih se poje jajca iz baterijskih rej.

Glede prepovedi bolečih posegov pri kastraciji pujskov komisija opozarja na finančno breme predlaganega ukrepa in na negativne posledice anestezije, ki naj bi jih v praksi zaznali 3 do 5 procentov pujskov. Naveden ukrep bo še dodatno zmanjšal rejo prašičev, ki je že tako nizka, vemo, da je reja prašičev na najnižjem samooskrbnem nivoju, to se pravi, da je, tukaj bi moral zvoniti alarm, ne pa da to uvajamo. No, na komisiji nam je bilo nekako rečeno, da ni res, da je teh 5 procentov, potem pa smo slišali od določenih veterinarjev, da je zelo res, pet procentov je škode, se pravi pogina ali pa počasnega umiranja prašičkov.

Glede čipiranja mačk. Komisija podpira omejitev populacije mačk, ob tem opozarja, da s tem povezane stroške in dvomi v dejansko možnost realizacije ukrepov. Jaz sem danes prebiral, bi rekel, mnenje Zakonodajno-pravne službe in zelo veliko nejasnosti ugotavlja tudi pri tej zakonodaji in se bojim, da najbrž ne bo tistega, kar si bi želeli, ker tukaj, kar je Zakonodajno-pravna služba napisala je kar veliko opozorila na nepravilnosti glede povečanja kapacitet zavetišč Komisija opozarja, da je treba vlagati v preventivo, torej preprečevati zapuščanja živali in osveščanja lastnikov, nadzor nad razmnoževanjem živali ter neodgovorne lastnike tudi sankcionirati. Tudi s tem poskrbeti, da se prepreči dodatno obremenjevanje lokalnih skupnosti. Se pravi, župani so malo nejevoljni nad tako zakonodajo, kjer se podaljšuje živali v azilih in pride na škodo 60 dni občin, potem pa tu gre v davkoplačevalski denar. Glede prepovedi nastanitev psov v kletke znotraj stanovanjskih prostorov je komisija v razpravi izpostavili vprašanje nadzora in s tem povezane možnosti vstopa v stanovanje. Če sem prav prebral je tudi zakonodajna služba napisala, da je nedorečen ta člen in da ga bi morali določiti. Upam, da je, da je amandmiran in da je dopolnjen. Ker če nekdo vstopa lahko pri reji domačih živali, potem lahko tudi vstopa pri nadzoru hišnih ljubljenčkov. Ampak vemo kakšna je naša zakonodaja in kakšna je naša Ustava. Komisija se je v razpravi dotaknila tudi prepovedi uporabe živali kot dobitek ali nagrade na tekmovanjih, pri igrah na srečo ali na javnih prireditvah na podeželju in opozorila na tradicijo poklanjanja takšnih dobitkov. S strani ministrstva so nam odgovorili, da temu več se ne da ugoditi.

No, če zaključim, novela zakona ne uvaja neke dodane vrednosti, ampak je naperjena proti slovenskemu kmetu, kmetstvu, proti prehranski suverenosti in neenakopravno pred zakonom postavlja lastnike gospodarskih živali, kakor lastnike hišnih ljubljenčkov. To je zame, in sem tudi v prejšnjem zakonu rekel, nedopustno. In to ni v sorazmernosti v zakonodaji, ampak je /nerazumljivo/ Tako, da komisija soglasno ni podprla novele zakona. Hvala.

Najlepša hvala. Zdaj bomo dali besedo predstavniku Kmetijsko gozdarske zbornice. Kateri od vas bo govoril? Boste vi, direktor? Izvolite.

Hvala lepa. Spoštovana predsednica, spoštovani poslanci, cenjeni gostje in gosti. Dovolite mi, da vas lepo pozdravim v imenu Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Z mano je kolegica Gabrijela Salobir, strokovna sodelavka na tem področju, ki že vrsto let spremlja zakonodajo s tega področja in kasneje bo strokovni vidik povedala še ona. Jaz bi pa čisto na kratko izpostavil predvsem par stvari.

Namreč, Kmetijsko gozdarska zbornica zelo podpira posodobitev tega zakona in seveda vidimo v tem zakonu tudi določene dobre rešitve. Seveda pa ne moremo mimo dejstev, ki našim članom onemogočajo dohodek, onemogočajo preživetje in mogoče na dolgi rok lažje kot na nek kratki rok, ki je seveda tu prezentiran. Zato seveda apeliramo na vse tiste, da se mogoče upoštevajo tudi ti predlogi, da kadar se na tem momentu lotevamo prenovitve, imejmo v mislih tudi tiste ljudi, ki od prašičereje in perutninarstva v tem primeru živijo. Kako se oni počutijo, ko jih, bomo rekli določene novosti, kar se tiče zakonodaje, razmeroma hitro doletijo.

Naj izpostavim, namreč, mi smo imeli pred dobro uro tiskovno konferenco na Kmetijsko gozdarski zbornici v zvezi z letošnjo sušo oziroma prizadetostjo rastlin. Veste, stvari na terenu so zelo resne in če to seveda nekako povežem še z vsem tem, kar nas čaka, pomanjkanjem krme za živali, potem bomo rekli se rejcem tako perutnine, kot tudi prašičerejcem v letošnjem letu ne piše nič dobrega. Še bolj zaskrbljujoče pa je, da hrane, da bodo hrano zelo težko pripeljali od kod drugod. Toliko na kratko z moje strani. Dovolite mi pa, če lahko kolegica nadaljuje s strokovnim delom. Hvala.

Ja, seveda. Na kratko prosim tiste najbolj pomembne vaše pripombe na zakon.

Najlepša hvala. Gospa ministrica nam je naročila, da naredimo poizvedbo po terenu in to poizvedbo imate na kratko v gradivu, ki ste ga prejeli, izpostavili bi pa tisto, da ta trenutek je možno prestrukturiranje, če gre vse gladko, če je vse tip top, je minimalno potrebnih štiri leta in ob tem je osem do deset mesecev, ko je rejec brez dohodka, če gre za prestrukturiranje znotraj hleva. za, ko govorimo o reji nesnic za konzumna jajca. Ob tem ne smemo pozabiti, da bomo izgubili 200000 kvadratnih površin za nesnice, kar dejansko je resna grožnja prehranski suverenosti, glede na to, da je vedno več jajc primanjkuje in izpraznil se bo. Slovenski trg za 14,3 odstotka, kar pomeni, da bomo dobrobit, za katero vsi navijamo, ker živali, ki se dobro počutijo, tudi dajejo odlične rejske uspehe, zapolnili teh 14,3 odstotke slovenske prireje, bomo zamenjali z jajcem iz obogatenih kletk iz drugih držav članic, ki bodo imele daljše prehodno obdobje. Ob dejstvu, da je vizija Evropske komisije do leta 2040 napovedala, da bo določila prehodno obdobje glede na oceno učinkov in mnenje Efse in bo ob tem upoštevala tudi potrebe majhnih držav, majhnih kmetij, razsežnosti trga in grožnje glede tretjih trgov ter okoljske vidike. Iz tega razloga se danes govori na ravni komisije o 15 do 20 letnem prehodnem obdobju, odvisno od tega, koliko sredstev bo namenjenih za prestrukturiranje. Iz navedenih dejstev je vsekakor rok, ki ga trenutni osnutek zakona predlaga, življenjsko izredno problematičen.

Morda tukaj še dve zelo pomembni vprašanji in sicer Ustava v 67. členu pravi, da je pravica do uživanja lastnine taka, da je zagotovljena njena gospodarnost, socialna in ekološka funkcija. Morda je potreben premislek tudi o tem, da v 74. členu Ustave dodaja, da je prepovedano dajanje nelojalne konkurence. Žal mi, ki zastopamo rejce, rejci sami pravijo, da je to popolnoma nelojalna konkurenca in tukaj ne gre samo o dobrobiti živali, gre tudi o dobrobiti rejca, ki bo ostal brez dohodka šest do osem mesecev, v kolikor bo rigorozni rok začel veljati. Iz tega razloga bi resnično želeli, da se dobrobit naj bo tako za živali kot tudi za rejca.

Z vidika celostnega pristopa k kastraciji pa je ravno tako poudarjamo, da pač veljavna zakonodaja do sedmega dne govori o zootehničnem postopku, v katerem poudarja, da ne smemo trgati tkiv, konkretno zavezujoče dodatno uporaba anestezije oziroma analgezije pa je pa je, pa je v bistvu nadstandard. Predlagamo, da s tega vidika se začne mehek pristop, prehodni, tako kot ga tudi vizija poudarja, in sicer z vidika, da se rejce začne izobraževati, s tem pa postopoma nadaljuje z višjimi standardi. Vsekakor pa ne v tem kratkem roku, posebno še, ker vemo, da naše zakonodaje, ker moramo gledati horizontalno, niso usklajene. Namreč, Danci uporabljajo anestezijo, to je res, ampak danski kmet z 1,5 urnim tečajem in kastracijo pred komisijo desetih pujskov lahko opravlja povsem vse sam, injicira anestezijski preparat, opravi kastracijo in za to ne potrebuje nobenih uslug, ki so, vemo, izredno drage. Torej, če želimo v dobro panogi, prašičerejski in ohranitvi lokalne pridelave hrane, potem zagotovo ti roki in te prepovedi niso v prid slovenskemu rejcu, so pa seveda v prid trgovskim koncernom za tuje prašičje meso. Hvala lepa.