Tako. Lepo pozdravljeni vsi, vse članice in člani odbora, vabljeni ter ostali prisotni. Pričenjamo 38. sejo Odbora za pravosodje.

Obveščam vas, da se da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani: poslanka magistra Urška Klakočar Zupančič, ki jo nadomešča poslanec Branko Zlobko. Sicer smo prisotni.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk, je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO LETNEGA POROČILA KOMISIJE ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE ZA LETO 2024 IN OCENO STANJA ZA LETO 2024, ki sta bili dne 19. 5. 2025 objavljena na spletnih straneh Državnega zbora.

Kot gradivo smo prejeli še mnenje Komisije Državnega sveta, k točki dnevnega reda pa smo vabili Komisijo za preprečevanje korupcije, Ministrstvo za pravosodje ter Državni svet.

Letno poročilo in oceno stanja komisije za leto 2024 je Državnemu zboru posredoval predsednik Komisije za preprečevanje korupcije skladno z 19. in s prvim odstavkom 20. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, Odbor za pravosodje pa ga bo obravnaval na podlagi četrtega odstavka 61.

člena Poslovnika Državnega zbora.

Pričenjamo z obravnavo in sprva dajem besedo gospodu predsedniku doktor Šumiju. Izvolite, prosim.

Hvala lepa. Spoštovane, spoštovani, lep pozdrav v imenu Komisije za preprečevanje korupcije.

Pred vami je letno poročilo in ocena stanja, ki temelji na kvalitetnem prikazu. Kljub temu seveda, da je noter, kot vsako leto, tudi kvantiteta, torej številke, jaz bom danes te omenil, bi pa povedal kaj več o kvalitetnih korakih in potem seveda odgovoril na vaša vprašanja. Zdaj, tisto, kar na začetku mogoče samo o kvantiteti. Številke rastejo vsako leto, tudi tokrat so, niso pa pokazatelj, kaj več kot samo orientacija, kako pač komisija v družbi funkcionira. Zdaj, kar se tiče samih teh vsebinskih kvalitativnih oziroma izboljšav, bi pa na prvem mestu nekako poudaril, da smo v samo letno poročilo vključili obrazložitve tako naših priporočil, tako v bistvu tudi vsebinskih razlogov kako smo zadeve končali. Kot tudi dali smo novo poglavje o kriminalitetni statistiki na področju korupcijskih kaznivih dejanj; s tem smo želeli kot organ, ki imamo za to tudi zakonsko podlago, prikazati, kako se nekako na enem mestu lahko celovito pogleda preiskovanje, pregon, sojenje in pa seveda osnovna naša preventiva torej od nas naprej policija, tožilstvo, sodstvo. In ker smo tudi v pogovoru s sodstvom ugotovili, da manjka nek enovit identifikator korupcijskih kaznivih dejanj, smo tega tudi predlagali, da se pač uvede postopoma oziroma na najboljši možen način. Mi smo to poimenovali nacionalni enotni šifrant kaznivih dejanj, ni pa to, to je pač delovna, delovna pač ocena; lahko to imenujemo enotni identifikator, ki bo seveda lažje potem, ki bo omogočal lažje spremljanje obravnavanih zadev in pa tudi lažjo izmenjavo podatkov med organi. Vključili smo tudi nove smernice s področja načrtov integritete in tudi v letnem poročilu predstavili pooblaščenca za integriteto, ki bo v bodoče nadomestil skrbnike za integriteto s širšim nekako naborom pristojnosti in v pomoč vsakemu poslovodstvu oziroma vodstvu institucij pri krepitvi standardov, ki jih določa Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Govor je tudi v letnem poročilu o resoluciji, ki je bila letos potem sprejeta in tudi o akcijskem načrtu, ki je bil ravnokar sprejet in tudi predstavljen javnosti. Potem smo tudi se opredelili do zakonodajnih pregledov, noter zapisali, katere zakonodajne pobude oziroma predloge smo pogledali, kako smo se odzvali. Ravno tako smo dodali novo poglavje o družbenih omrežjih komisije, ker namreč tudi mi pri izvajanju preventivnih aktivnosti širimo svoje področje preko vseh možnih poti do čim širših družbenih skupin s pomočjo tudi seveda družbenih omrežij. Izpostavil bi zdaj v tem delu še dvoje, in sicer, da smo tudi podali pobudo za krovni zakon na področju infrastrukturnih projektov, ki je ravno tako pisan s tem nekako predlagali varovalke, ki lahko v predhodni, vmesni in pa seveda v vsaki fazi teh večjih projektov zagotovijo maksimalno transparentnost in preprečujejo tveganja. In pa tudi kar se tiče samih usposabljanj, ki jih izvajamo redno in imamo veliko povpraševanje le te racionaliziramo v številu, zraven pa pač pridobivamo vse večje število slušateljev. Zdaj, kot že, kot že omenjeno, sama statistika je razvidna iz letnega poročila. Zgolj za ilustracijo, 844 prejetih prijav, 819 rešenih, ampak to iz tudi preteklih let, ne samo iz lanskega. Mogoče zdaj samo še par besed o preventivi in pa o tem, kaj si želimo glede sprememb zakonodaje, potem pa še nekaj besed o oceni stanja. Zdaj, sama preventiva je bila v dobršni meri zdaj tudi osredotočena na akcijski načrt za realizacijo resolucije o preprečevanju korupcije, osredotočena na krepitev integritete, imenovanje zaposlovanja, javna naročila, velike infrastrukturne projekte, zakonodajne sledi, stvarno premoženje in pa zagotavljanje notranjih mehanizmov za skladnost, potem že omenjene pooblaščence za integriteto in pa dolgoročne strateške projekte za krepitev integritete v družbi, ki jih izvajamo na komisiji, če omenim zavod z Zavodom za šolstvo, tako imenovano v bistvu projekt integriteta skupni cilj generacij, ki ga vodimo od leta 2020 dalje. Zavod je zdaj to že absorbiral v svoje aktivnosti, vključil v svoje programe, načrte in nekako do sedaj vključil kot pilotno 29 vzgojno izobraževalnih zavodov, osnovne šole, vključno z vrtci oziroma posebej samostojen vrtec in pa tri srednje šole. Je pa cilj, da do leta 2030 bi se to v veliki večini razširilo na vse zavode s področja vzgoje in izobraževanja do fakultet, na katere smo pa mi letos oziroma lansko leto že razširili svoj fokus in pa probali z njimi vzpostaviti sodelovanje, da bi s tem pokrili cel diapazon, od torej vrtca do fakultet. Ker tisti naš primarni fokus seveda ostaja delo z javnimi uslužbenci, delo s funkcionarji preko usposabljanj, ki jih izvajamo redno. Da bi pa razširili svoje področje še bolj, smo pa lansko leto pridobili nove ambasadorje integritete, ki v bistvu nam pomagajo s preventivnimi aktivnostmi ozaveščati, da je pošteno, pošteno v bistvu delovanje, vredno delovanje, da lahko tudi pošteno uspe v življenju, ne samo z goljufijo. In tudi vse ostale aktivnosti, ki jih v bistvu nekako vodimo preko bodisi medijev ali preko sodelovanja z nevladnimi organizacijami, torej civilno družbo, ali pa če želite s povabili na razno razne posvete. Vedno izkoristimo za priložnost, da pravzaprav pozovemo vse prisotne k temu, da naj nagovarjajo vse ljudi k transparentnosti, odgovornosti in pa krepitvi integritete predvsem z lastnim zgledom. Tisto, kar si želimo je, da bi kot vsako leto, rečemo, se tudi v Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije nekako popravile določene določbe za katere smo ugotovili, da pač jim šepajo v sami praksi. V ta namen je v sodelovanju z Ministrstvom za pravosodje je bila oblikovana delovna skupina, ki jo vodi Ministrstvo za pravosodje in z nami sodeluje. Gremo od instituta do instituta, to pomeni od samega pooblastila oziroma če želite, se pravi nasprotje interesov, omejitev poslovanja, premoženjskega stanja in tako dalje. Preko členov in pa v izvedbeni fazi potem se pogovorimo kaj in kako je potrebno izboljšati.

Tisto, na kar ves čas opozarjamo je seveda premoženjsko stanje, kjer je določen razkorak med tem kaj, kaj v bistvu na eni strani stroka trdi, da bi morali oziroma sami zagovarjamo, morali objavljati, na drugi strani informacijski pooblaščenec, da ne smemo zaradi nejasnosti v zakonodaji. Potem pri lobiranju opozarjamo, da je nedorečeno kdo lahko postane lobist in pa predvsem izjeme postavljajo pravilo, kot veste sami, tudi v lanskem letu se je nekako ponovila statistika, da izmed vseh prijavljenih stikov komisiji jih je zgolj dva procenta tistih, ki so registrirani lobisti, ki to opravijo in nam prijavijo, vse ostalo pa so to izjeme, kar ni nič narobe, da izjeme seveda morajo biti, ampak ne smejo biti pa pravilo. Želeli bi si tudi, da bi se določila osebna primernost za lobiste, da bi, da bi bilo določeno kdo sme biti in da bi bila osebna primernost eden izmed pogojev za to, kdo je lahko lobist. Pri omejitvah poslovanja naslavljamo problematiko iskanja obvodov. Ko se je že določen del, določen del oblastnikov oziroma če želite, funkcionarjev, ki vodijo bodisi lokalno samoupravo ali pa predvsem lokalno samoupravo izmojstril v tem, kako pač legalno izpeljati nekaj, kar ni legitimno, da daš posel tistemu, s katerim si povezan, ampak na ta način, da ne prideš v konflikt z zakonom preko povezanih oseb, ker zakon točno določa, da tisti, ki je s tabo neposredno povezan, z njim ne smeš, če pa to oseba, ki jo ti imenuješ, ne vem, kot direktorja, če želite, nekega podjetja v lasti občine, potem posluje s svojimi povezanimi pa ni nič narobe. In tukaj je v tem problemu je, v tem kontekstu je problematika, ki jo želimo nasloviti.

Tudi pri integriteti bi si želeli, da se določijo sankcije analogno Zakonu o Slovenskem državnem holdingu, ki je pred dvemi, tremi leti določil sankcije v kolikor pride do pravnomočne kršitve integritete. In pa seveda obvezen odziv na naša priporočila si želimo. V ta namen smo tudi letos dodali na spletno stran evidenco podanih priporočil in odzivov nanje.

Pa potem še mogoče glede samega premoženjskega stanja. Prijave sprememb premoženjskega stanja, kjer vsako letno dobivamo pač upravičene pripombe, da je tog in da bi moral biti avtomatiziran. S tem se absolutno strinjamo, za to pa nimamo zakonske podlage in tukaj Vrhovno sodišče jasno reče, ko bo urejena zakonska podlaga bomo lahko tudi omogočili avtomatski preklic zavezancem. Ne smemo pa se zadovoljiti s tem, da bi sami priklicali podatke zavezancev, ker je zakonski pogoj, za katerega mi jamčimo, pravilnost, popolnost in pravočasnost, vezan na to, da oseba sama predloži podatke, kar pomeni, da jih mora sama ali napisati, v tem primeru žop. Napisati ali preklicati, v kolikor bi bilo to enkrat avtomatsko urejeno. Tako da že kar vnaprej pojasnjujem, da v bistvu še nismo našli rešitve in vsako leto se res pogovarjamo o tem, tudi na Državnem svetu smo se. Želeli bi si rešitve in tudi tukaj v sodelovanju z Ministrstvom za pravosodje iščemo rešitve, kako bi tukaj, če sicer ne bo šlo drugače, pač pa z zakonsko spremembo, lahko to uredili.

Kar se tiče pa same ocene stanja, tako kot vsako leto smo tudi za lansko leto izpostavili tematike, za katere sami ocenjujemo, da so tako pomembne v slovenski družbi, da si zaslužijo še posebno pozornost. Eno je zaupništvo, kot veste sami, zaščita prijaviteljev je v veljavi zdaj dobri dve leti. Nekako kaže se vse večji dotok zaprosili na komisijo za potrdilo o upravičenosti do zaščite. Samo v letošnjem letu, deset smo jih prejeli, pa v bistvu je to šele polovica leta. In to pomeni, da nekako ljudje so prepoznali, ni pa to še jamstvo, da učinkuje. Kajti šele po tem, ko bomo ugotovili, kako so ljudje zadovoljni s samozaščito, tudi potem potom drugih instanc, sodstva, sociale oziroma tam, kjer je psihološka pomoč ali karkoli zakon nudi, takrat bomo potem lahko rekli, da zakon dejansko je dosegel svoj namen. Opredelili smo tudi kršitve integritete, nezdružljivost. Želeli bi si, da ta se ne drobi po področnih zakonodajah, ampak da bi bila urejena na enem mestu, ker potem bi bilo precej lažje to vse skupaj tudi regulirati.

Spregovorili smo tudi o delovanju članov organov svetov javnih zavodov in pa o njihovem nasprotju, potencialnem nasprotju interesov, ker pogosto se izkaže, da niso niti seznanjeni s tem kakšne so njihove pristojnosti, ko odločajo bodisi o imenovanjih ali pa glasujejo za posamezne sklepe. Omejitve poslovanja smo ravno tako izpostavili v kontekstu obvodov in pa seveda tudi druge problematike. Omenili nadgradnjo načrtov integritete in pa, kot že omenjeno, tudi velike infrastrukturne projekte, kjer smo predlagali poseben zakon na to temo.

Toliko zdaj na kratko z moje strani, potem pa sem na voljo za vprašanja.

Hvala lepa. Sedaj pa predajam besedo gospe ministrici, izvolite.

Hvala, spoštovana predsednica. Članice in člani Odbora za pravosodje, predsednik KPK s sodelavko, vsi ostali.

Ministrstvo za pravosodje je pristojno za pripravo normativnih podlag na področju krepitve integritete in preprečevanja korupcije, torej za Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, pa tudi za pripravo določene druge, izpostavila bi predvsem kazenske zakonodaje, ki se nanaša na pregon korupcijskih kaznivih dejanj. Zato vsako leto zelo natančno preučimo letno poročilo Komisije za preprečevanje korupcije, ki je samostojen in neodvisen organ in je pristojen za izvajanje nalog po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije.

Naj se v uvodu dotaknem predvsem dvojega, najprej glede delovanja pravnega okvira ter seveda potem tudi same poročila oziroma dela KPK v preteklem obdobju. Letos smo zabeležili 20 let delovanja Komisije za preprečevanje korupcije in ZIntPK, se pravi, zakon je bil večkrat noveliran, nazadnje v letu 2020. Pomembno je, da se veljavni pravni okvir učinkovito uveljavlja v praksi, da se spremlja njegovo izvajanje ter da s spremembami in dopolnitvami ga nadgrajujemo. V času od zadnje spremembe so bile že podane pobude za ponovno novelacijo, tako kot je predsednik tudi povedal, in v letošnjem letu smo na pobudo Komisije za preprečevanje korupcije na Ministrstvu za pravosodje ustanovili delovno skupino, v kateri sodelujejo poleg mojih sodelavcev tudi predstavniki KPK ter tudi Ministrstva za javno upravo, z namenom, da se pogleda, kako posamezni instituti po ZIntPK učinkujejo v praksi, na primer določbe o nezdružljivosti funkcij, nasprotju interesov, lobiranju, prijavi in objavi premoženjskega stanja, transparentnosti porabe javnih sredstev in podobno. Delovna skupina bo opravila strokovno razpravo o prejetih pobudah ter pripravila tudi predloge za izboljšavo zakonskega besedila. Pri današnjem mojem uvodu bi izpostavila tudi to, da je Komisija za preprečevanje korupcije v letu 2023, ko je začel veljati nov Zakon o zaščiti prijaviteljev, ki ga je pripravljalo Ministrstvo za pravosodje, dobila dodatne pristojnosti in naloge. In seveda bi izpostavila tudi novo Resolucijo o preprečevanju korupcije v Sloveniji, ki jo je Vlada obravnavala in sprejela januarja letos, Državni zbor pa konec marca 2025. Veseli me, da je komisija v sodelovanju z nosilci ukrepov v predvidenem roku skupaj z nosilci posameznih ministrstev pripravila in objavila akcijski načrt s konkretnimi ukrepi na posameznih področjih za naslednje petletno obdobje; le tako bo mogoče tudi cilje resolucije udejanjiti v praksi. Strinjam se z oceno KPK, kot je navedeno v poročilu, da smo po več kot 15 letih sprejeli prenovljeno resolucijo ter akcijski načrt, ki pa sta pomemben temelj za napredek pri krepitvi integritete, odgovornosti in transparentnosti, s tem pa preprečevanja korupcije. Naj tudi sama poudarim, kot je poudarjeno v poročilu, da ima komisija širok nabor pristojnosti pa tudi omejitev. KPK mora v primeru zaznave suma storitve kaznivega dejanja odstopiti zadevo organom pregona - policija ali tožilstvo -, po potrebi pa sodeluje v postopku preiskave, kajti javnost ima pogosto drugačna pričakovanja. To poudarjam tudi zaradi tega, ker smo po več kot desetih letih skupaj s številnimi deležniki pripravili prenovljeno sodniško ter deloma tudi tožilsko zakonodajo, katere glavni cilj je bolj učinkovito, transparentno in odgovorno delovanje sodnega sistema. Vlada je predloge sprejela 15. maja letos in jih posredovala v Državni zbor in o njih bomo predvidoma v jesenskem času obravnavali oziroma razpravljali tudi na tem odboru. Slovenija je po podatkih Transparency International Slovenia sicer izboljšala položaj na indeksu zaznave korupcije 2024 tako, da je zopet na mestu kot je bila v letih 2018 do 2020, a še vedno zaostajamo za državami z učinkovitim pregonom in preventivo. In prenovljena sodniška zakonodaja bo, v kolikor bo sprejeta, poleg uvedbe enovitega sodnika dala tudi večjo odgovornost predsednikom sodišč glede uresničevanja reševanja zadev v okviru časovnih standardov. Učinkovit boj proti korupciji je mogoč le, v kolikor vsi kot družba zavzamemo ničelno toleranco do korupcije in da imamo delujoče neodvisne institucije z delujočim sistemom. KPK ima pri tem ključno vlogo, njeno delo je predstavljeno v letnem poročilu. KPK ima pomembno vlogo pri oceni ali je konkretno dejanje funkcionarja ali javnega uslužbenca, ki je pogosto izpostavljeno tudi v javnosti, ali je to dejanje integritetno ali pa koruptivno. Hitra in utemeljena presoja KPK pomembno vpliva na oblikovanje standardov, pa tudi na zaupanje javnosti v delovanje državnih organov. Veseli nas, da je komisija v poročilu o delu v lanskem letu vključila tudi podatke, ki se nanašajo na pregon korupcijskih in drugih kaznivih dejanj. To je sicer v pristojnosti policije, državnega tožilstva in sodstva. Vendarle pa je, kot sem predhodno že omenila, del celovitega odziva družbe na ta pojav. Pri tem pa je KPK izpostavila potrebo po nacionalnem enotnem šifrantu. Tudi Ministrstvo za pravosodje je v preteklosti že večkrat javnosti pojasnjevalo neskladje v statističnih podatkih o kaznivih dejanjih v postopkih, ki se nanašajo na delo policije, potem na tožilstvo in sodišča in oblikovana je medresorska delovna skupina, ki obravnava del področja digitalizacije, od podpisa, od popisa spisa do e-poslovanje, kjer so bili tudi s strani različnih deležnikov izpostavljeni izzivi glede spremljanja učinkovitosti vodenja postopkov ter sankcioniranja in ureditev le tega, kar je izpostavila tudi KPK je lahko del njihovega dela, bomo pa to seveda morali dogovoriti tudi z drugimi resorji.

Na koncu, spoštovane poslanke in poslanci, predsednik, dovolite, da se KPK zahvalim za dobro opravljeno delo in ob 20-letnici delovanja še naprej želim pogumno in uspešno delo.

Hvala.

Hvala lepa.

Sedaj pa dajem besedo še predstavniku Državnega sveta, gospodu državnemu svetniku Fajtu.

Izvolite.

Spoštovana predsednica, hvala za besedo.

Spoštovani gospe in gospodje!

Torej, Komisija za državno ureditev je poročilo komisije KPK obravnavala 18. 6. in se seznanila s tem poročilom. Zdaj, kot je že tudi danes bilo tukaj izpostavljeno od predsednika, je podobna tematika seveda tekla tudi na seji Državnega sveta, kjer smo predvsem izpostavili določene anomalije, ki se nanašajo na zakonska določila, ki na nek način omejujejo ali pa določene, omejujejo delovanje KPK ali pa v določenem primeru na nek način prihaja do anomalij, s katerimi se srečujejo predvsem predstavniki v lokalnih okoljih, to se nanaša predvsem na župane.

Zdaj, seveda, ponovno je bilo izpostavljeno, kot že večkrat ali pa prejšnja leta tudi, težava pri prijavah premoženjskega stanja za zavezance. Se pravi, kjer tako kot je že predsednik opozoril, torej še vedno zavezanci morajo to opraviti ročno. Recimo, ne vem, za vsako parcelo posebej, zdaj sploh problem je pri tistih, ki imajo tega več. Kljub temu pa, da so evidence o lastništvu javno dostopne. In tu je komisija poudarila, da bi imela KPK pri večji stopnji digitalizacije vnosa podatkov o nepremičninah, boljši nadzor nad pravilnostjo vpisov in s tem seveda večji nadzor nad korupcijo. Seveda je pa s strani predsednika KPK bilo torej opozorjeno, da torej glede digitalizacije seveda ni težav. pri KPK, ampak je treba za zajemanje podatkov iz uradnih evidenc oziroma zemljiške knjige po uradni dolžnosti, kot sem že rekel, spremeniti zakonodajo, pred tem pa je nujen predstavnik Vrhovnega sodišča, da dovoli dostop do zemljiške knjige. Se pravi, tu bi treba bilo nekaj na zakonodajnem področju narediti, s čimer bi na nek način olajšali tako delo posameznikov, kakor tudi delo KPK.

V razpravi je bila izpostavljena tudi nujnost obravnave korupcijskih tveganj, enakopravno in torej za vsa dejanja v segmentih družbe, pri čemer je bil posebej izpostavljen primer nakupa sodne stavbe in pa vseh zapletov, ki so bili povezani s tem. In na komisiji na nek način, bilo poudarjeno, da je zagotovo tukaj ali pa obstaja sum, da je šlo za neko koruptivno dejanje, da pa izsledkov o tem seveda še ni bilo.

Bila je torej, ta razprava je tekla tudi o prijavah lobističnih stikov, kot sem prej rekel že na lokalni ravni in pa o združljivosti funkcij. Pri lobističnih stikih je bila izpostavljena razlika v poročanju med posameznimi lokalnimi okolji, saj po statistiki sodeč velika večina občin nima nobenih lobističnih stikov, med njimi so pa, med njimi so seveda tudi nekatere mestne občine.

Zdaj, iz statističnih podatkov je jasno, da ti podatki seveda niso realni, ne odražajo stanje na terenu, saj vemo, da župani so na nek način dnevno izpostavljeni tem lobističnim stikom. Če že ne drugo, gre predvsem za stike z, ne vem, društvi, organizacijami, ki prihajajo z različnimi prošnjami in te organizacije težko razumejo, zakaj morajo biti njihovi pogovori z županom prijavljeni kot lobistični stiki. Se pravi, tu na nek način smo tudi ocenili, da obstaja ena vrzel na področju zakonodaje.

No, glede nezdružljivosti funkcij pa je na komisiji bilo opredeljeno, da so pravila sicer jasna za župane, ki ne smejo biti člani nobene druge inštitucije v lokalni skupnosti, ne smejo biti člani skupščine Javnega komunalnega podjetja, na primer, kar je po mnenju članov komisije nelogično, ker gre za javno podjetje in župan odgovarja za njegovo dobro poslovanje. Po drugi strani pa so direktorji javnih podjetij, ne vem, šol, vrtcev in tako dalje lahko člani občinskih svetov in odločajo o razporeditvi proračunskega denarja, tudi v korist inštitucij, katere vodijo. Kot sem rekel, vrtci, ravnatelji vrtcev, šol in tako dalje, ki vemo, da predvsem, ne vem, vrtci, osnovne šole, torej ravnatelji, ki so člani občinskih svetov, odločajo kar o precejšnjem delu teh proračunov.

Zdaj, minister oziroma predstavnik Ministrstva za pravosodje, ki je bil prisoten glede izpostavljenih vprašanj je pojasnil, da je bila v letošnjem letu ustanovljena sicer delovna skupina. V njej sta poleg njihovega ministrstva še KPK in pa Ministrstvo za javno upravo. In namen skupine je, da se pregleda, kako v praksi deluje inštituti po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije in da se preveri, kje so priložnosti za izboljšanje učinkovitosti uporabe posameznih institutov in o institutu nezdružljivosti opravljanja funkcij, se je pa seveda na skupini že večkrat tudi govorilo.

Tako, da torej pobuda komisije gre nekako v smeri, da se zaradi večje preglednosti, zaradi možnosti koriščenja digitalizacije, predvsem pa za nekako življenjskega pristopa predvsem pri teh lobističnih stikih, da večji poudarek oziroma pomislek, da bi prišlo do sprememb na področju zakonodaje, ki to področje ureja.

Hvala.

Hvala lepa.

Sedaj pa odpiram razpravo, besedo predajam članicam in članom odbora.

Najprej, izvolite, kolega Medic se je prijavil.

Hvala lepa za besedo.

Lepo vsi pozdravljeni!

Hvala lepa za vaše poročilo, obširno in zelo jasno napisano in bom citiral kar iz poročila: "Čeprav se je delo komisije v dveh desetletjih razvilo, okrepilo in profesionalizirano, ugotavljamo, da se odnos pomembnega dela politike do komisije v tem času ni bistveno spremenil. Komisija ugotavlja, da naše ugotovitve in priporočila niso upoštevana v zadostni meri, tudi v povezavi s počasnim spremljanjem nove resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji."

Zdaj, to mislim, da tudi Nova Slovenija večkrat poudarja, da morda KPK nima dovolj moči, da bi kaj več premaknila, Kar povzroča, da se potem sprašuje ljudstvo, zakaj dejansko je in to je, to ni zelo slabo, da je to, to, zato ker jaz mislim, da je vaša vloga je zelo pomembna v tej državi. No, slišal sem, da ste že pripravili akcijski načrt, ga nisem vse prebral, bi pa izvedel(?) s tem, kar je tukaj piše, pozdravljam, da je Ministrstvo za pravosodje v začetku letošnjega leta vendarle pristopilo k spremembam Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ker si hkrati želimo, da bi bil postopek spremembe hiter in učinkovit ter da bi v čim večji meri upoštevali naše pripombe in predloge, ki jih dajemo že vrsto let in so bili oblikovani na podlagi v praksi zaznanih pomanjkljivosti. Tako o nujnosti sankcij za pravnomočne kršitve integritete obveznega vsebinskega odziva na priporočila, ki jih izdajamo ob zaznanih korupcijskih tveganj do nujnih sprememb na področju lobiranja, nezdružljivosti funkcij, premoženjskega stanja in drugih.

Tukaj bi jaz dodal omejitev poslovanja in ko se gre v nasprotje interesov. Tukaj ni izrecno povedano, smo pa videli, da je 2024 je bilo nemalo tega. Bi vprašal ministrico, kako gre ta priprava tega, noveliranja zakona in kdaj ga lahko bomo imeli v Državnem zboru za obravnavo? In kaj v bistvu, če lahko še danes poveste, katere v bistvu so na glavne spremembe, ki bo pomagalo to KPK, da bo bolj učinkovito rezultiralo njihove ugotovitve? Tukaj imamo tudi zdaj izpostavljeno platformo za sprejemanje transakcije, tako, tako, računov tako fizičnim kot pravnim osebam. Tako, da(?) smo to tudi pozdravili, zato ker je pomagal večji transparentnosti, smo pa bili seznanjeni tudi, da(?) je Gen-I sprožil upravni spor glede tega. Bi rad videl, v kakšni situaciji je reševanje tega in kako bo končana usoda te spletne strani, ker mislim, da je zelo pomembno, da deluje.

Za konec bi pa nekaj v tem poročilu prekrškov…, prekrškovni in sodni postopki, in tukaj v letu 2024, količinsko / nerazumljivo/ kršitev v povezavi z lobiranjem dobrih 40 odstotkov, drugi je področje kršitev v povezavi z omejitvami poslovanja, tretji, kršitev nasprotij interesov, četrti, kršitev v povezavi s poročanjem premoženjskega stanja, saj o tem je bilo tudi danes govora. Če gledamo trend od leta 2020, število uvedenih prekrškovnih postopkov, ki jih je bilo 56, v letu 2024 pa 197, trikrat več. In če grem pogledati število stikov, o katerih so poročali lobiranci, imamo 2020, 5 tisoč 345, 2024 pa 4 tisoč 44. To po mojem gre za direktno povezavo med deklariranim stikom in rezultatom tega tveganja, koruptivnega tveganja, zaradi, zaradi nespoštovanja prijav lobirancev. Od vsega tega me je pa najbolj presenetilo to, da v celem letu 2024(?) na lokalni, na lokalni ravni je bilo prijavljenih samo 11 lobističnih stikov in tukaj jaz vidim, da je eno veliko pomanjkanje. V zvezi s tem jaz sprašujem, zato, ker nisem / nerazumljivo/ akcijski načrt prebral, kako točno, prvo, če mislite, da je ta vzporednica bila prijavljena lobistom in kršitvam pri lobiranju, drugo pa, in v tem akcijskem načrtu, če imate kako opredeljeno to tematiko?

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Bomo najprej imeli krog razprav, pa potem bomo dali še možnost za odgovore.

Sedaj pa se je kolega Mojškerc prijavil, izvolite, prosim. Se niste? / oglašanje iz dvorane/ / medsebojni pogovor/

Prav, kolega Lenart, oprostite, izvolite.

Hvala lepa za besedo, predsedujoča.

Lep pozdrav torej predsedniku KPK, pa seveda ministrici in državnemu svetniku!

Če se tega, bom rekel, podrobneje dotaknemo, kar smo danes slišali, torej, hvala za vašo predstavitev. In sicer na svoji spletni strani imamo nekako pri KPK navedeno, slogan vodimo z zgledom, s svojo preventivo, nadzornimi aktivnostmi in krepimo raven integritete. Torej v smeri ničelne tolerance do, in, do korupcije. In nekako se vsi zavedamo, če tako rečem, pomembnosti institucije, če bi seveda le ta delala tako kvalitetno kot piše, da se trudi delati in sicer večanje števila zavezancev, rast za poročanje KPK, potem tudi rast števila prijav KPK. Številke so se dejansko povečale iz 817 za leto 2023 na, kot rečeno, celo, celo na 844. Sedaj pa poudarjate tudi, da bi nekako morali priti do večje kvalitete dela. Torej, da sama, torej, da sama ta številka prijav ne pove toliko, kot pa pove, da so obravnave boljše in da so potem tudi ti, če tako rečem, zaključni izdelki, vaša poročila, boljši in seveda, da potem pridemo tudi do tega, da bomo dejansko lovili, če se tako izrazim, ne, tudi velike ribe, ki sedaj lepo odplavajo mimo, ne. Tako nekako iz tega tudi, kar je nekako ugotavljal državni svetnik, pa njihova komisija, občine so se oglasile v zvezi s tem, da se je dejansko opozarjalo na to, na prejemanje daril, poslovnih daril v vrednosti 50 evrov. In potem tudi je bilo v poročilu zapisano, da so občine oziroma da so javne ustanove poročale o nesprejemanju teh daril, 24 takšnih primerov je bilo, ampak o nesprejemanju daril po vsej verjetnosti ni treba poročati. In sedaj, ali se ljudje sploh, bom rekel, jasno zavedajo tudi nekateri funkcionarji, ki so novi, kaj pomeni seveda ničelna toleranca do korupcije in več vrzeli. Jaz tudi nekako tukaj vidim, tako, da na primer pri, pri občinskih svetih bi bolj tole gledal kot 50 evrov daril, bi bolj gledal tole, da so pač nekateri občinski svetniki tudi hkratno v javnih ustanovah, v aktivu, nekako, če tako rečem, zaposleni ali pa v svetih in potem imajo seveda možnost nasprotovanja interesov. In jaz sam poznam recimo nekaj občinskih svetov, ki si nekateri svetniki celo uredijo preko seveda svoje funkcije v občinskem svetu, potem tudi funkcije v javnih zavodih, katerih je lastnik občina. Dejansko sami v svojem imenovanju za direktorja glasujejo, in to je pa, bom rekel, kar za obravnavati, kar ni v redu.

In potem, če se dotaknemo nekaterih naslednjih zadev, na katere smo opozarjali že pri prejšnjem poročilu. Glejte, meni se pač pojavlja vprašanje nepristranskosti vašega dela. Glede na to, da te velike, torej tale Litijska, o kateri smo govorili veliko, me zanima, če dejansko se sedaj sledi tej Litijski, ker smo imeli pač zaznana velika korupcijska tveganja, potem je pa to počasi lepo potihnilo. Priporočila so sicer bila podana, ampak sedaj, ali se spremlja to izvajanje teh vaših priporočil ali še vedno temu sledite? Potem dejansko smo imeli, pa je tudi zelo potihnila ta preiskava predsednika Vlade doktor Roberta Goloba v zvezi s političnim vmešavanjem v delo policije in pa tale, kako naj rečem, vpijoča zadeva Karigador. Glejte, nismo prišli do nobenih zaključkov, spet, spet bom rekel, prišli ste do nekih informacij, potem pa je vse potihnil, no. Potem imamo še vedno ta sistem javnega zdravstva, pa še vedno ne deluje to, ko smo se dejansko takrat tudi, se je KPK vključil, seveda, k izvedbi analize delovanja javnega sektorja, še posebej javnega zdravstva, ker smo tam namenili ogromne vsote denarja, da bi prišli do rezultatov in spet, kot rečeno, ne, nismo dejansko prišli in izsledili nekaterih porab javnih sredstev, katera so sigurno šla ven po nekaterih obvodih. Se pravi, tega, teh velikih rib ne znamo ustaviti, te majhne, ko se pač gre za 50 evrov, pa lovimo. In meni je žal, da pač se moram, da se, da iz tega poročila, kar smo pač prebrali, se moram nekako opredeljevati do njega, da mi ne izgleda vaše delo popolnoma nepristransko, ampak na nekatere prijave se naredi veliko bomb, na druge pa počasi potem potihne.

Hvala lepa.