Aleša Lipičnika bo na današnji seji nadomeščal kolega Dušan Stojanovič, ki ga lepo pozdravljam. Tukaj imam še eno pooblastilo, gospo Almo Intihar bo nadomeščal kolega Jernej Žnidaršič, ki ga prav tako lepo pozdravljam na današnji seji.

Na začetku vas tudi jaz naj pozdravim vse povabljene, ki ste danes z nami, še posebej njegovo ekscelenco doktor Christiana Dorninger, veleposlanika Kraljevine Danske, ki trenutno predseduje Svetu Evropske unije ter seveda našo stalno dolgoletno kolegico, doktor Jerneja Jug Jerše, vodjo predstavništva Evropske komisije v Sloveniji.

Torej prehajamo na določitev dnevnega reda seje treh odborov, s sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odborov. Ker v poslovniškem roku s predsednikom Odbora za zunanjo politiko nisva prejela predlogov za njegovo spremembo, je torej določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s samim sklicem.

Sedaj prehajamo na 1. točko dnevnega reda, predstavitev prednostnih nalog predsedstva Kraljevine Danske Svetu Evropske unije v času od 1. julija do 31. decembra 2025.

Gradivo ste prejeli kot program danskega predsedstva svetu z naslovom "Močna Evropa v spreminjajočem se svetu".

Najprej dajem besedo seveda veleposlaniku Kraljevine Danske v Republiki Sloveniji, doktor Christianu Dorninger, da nam predstavi prednostne naloge oziroma program danskega predsedstva Svetu EU. Izvolite, beseda je vaša.

Najlepša hvala gospod predsednik, spoštovani člani parlamenta, poslanci.

Pred 23 leti, med danskim predsedovanjem, leta 2002, sem imel dolžnost, da vodim tako imenovano skupino za pripravo programa, to je bila skupina pravnikov, ki je pripravila pogodbo za pristop k Evropski uniji za deset držav, vključno s Slovenijo in zato je še posebej velika čast zame, da sedim tu z vami kot veleposlanik Njegovega veličanstva v Sloveniji in tu sem, da predstavim naše prioritete za predsedovanje leta 2025 Svetu Evropske unije, to je dve predsedovanji od časa, od 2002, ko smo predsedovali in ko so se države. Deset novih članic prišlo v Evropsko unijo. Danska že osmič predseduje Evropski uniji, toda sedaj živimo v pomembnem času. Ne bomo delali kot po starem. Globalna teža Evropske unije se manjša. Naša varnost je pod pritiskom, imamo vojno na evropskih tleh, evropska konkurenčnost je pod vprašajem in čutimo pritisk glede transatlantskih odnosov. Zato izvajamo predsedstvo pod sloganom, kot je omenil predsednik, močna Evropa v spreminjajočem se svetu. Ta spreminjajoči svet, To je že dano dejstvo, kot sem že omenil, a prvi del tega slogana, močna Evropa je pomemben člen, gre za našo politično voljo, našo kolektivno politično voljo, zmogli bomo. Evropa bo zmagala.

Spoštovani poslanci! Za vsako predsedstvo je ključno, če želi biti uspešno, da deluje odkrito, in nameravamo storiti ravno to v prihajajočih šestih mesecih. Poleg tega glavnega cilja smo sestavili dve glavni prioriteti za naše predsedstvo. Naša prva glavna prioriteta je varna Evropa. To je Evropa, ki je sposobna se srečevati, soočati z velikimi izzivi in biti samostojen, močan geopolitični igralec. Evropska unija mora prevzeti odgovornost za svojo evroatlantsko varnost in seveda delovati skupaj z Natom, Evropa se mora biti sposobna braniti. Krepitev evropske obrambne industrije in proizvodnje je ključnega pomena. To pa odpira nove možnosti za gospodarsko rast, ključno za Slovenijo. Varnost je povezana tudi z migracijami. Predsedstvo bo uporabilo nove inovativne rešitve za urejanje nezakonite migracije in nadzorovanje pretoka ljudi v Evropsko unijo. Uspeh Evropske unije na področju nezakonitih migracij je v veliki meri odvisna od konstruktivnega sodelovanja s partnerskimi državami, ki ob migracijskih poteh zato. Kot predsedujoča država bomo usmerjeni na vzajemno koristne in celostna strateška partnerstva s ključnimi tretjimi državami na tem področju. Istočasno načrtujemo nadaljevanje pogajanj glede predlogov sprememb tako imenovane varne tretje države in ustanovitve seznama varnih držav izvora. Poleg tega trenutni geopolitični premiki le še poudarjajo, da moramo Evropsko unijo razširiti, povečati. Rabimo širitev, ki bo ambiciozna, bo temeljila na izpolnjevanju kriterijev in tako bo okrepila Evropo. Ukrajina je ključna pri tem. A širitev vključuje tudi Moldavijo in Zahodni Balkan, ko je danski minister za Evropo obiskal Ljubljano spomladi in se je srečal tu na tem odboru. V okviru priprav na naše predsedovanje smo imeli veliko plodnih razprav o Zahodnem Balkanu. Vem, kako je moj minister cenil vaš vpogled in vaše informacije o tej regiji. Minister je obiskal vse države kandidatke na Zahodnem Balkanu in zato ste lahko prepričani, da je to regija, na katero bomo pozorni med našim predsedovanjem.

Omenil sem Ukrajino in širitev. Naj bom jasen. Evropska podpora za boj za svobodo in vojaško svobodo, državno in tako naprej, je za nas ključna prioriteta in zato je bila velika čast, da se je predsednik Zelenski ob udeležil uradne otvoritve danskega predsedovanja prejšnji teden na Danskem.

Naj sedaj govorim o naši drugi glavni prioriteti in to je konkurenčna in zelena Evropa. Draghijevo poročilo o konkurenčnosti je naslikalo slabo sliko o vse manjši delovni sili in visokih stroških energije. Ta vprašanja so naša ključna prioriteta. Moramo zmanjšati tudi težo, ki jo nosijo podjetja in druga področja. Dansko predsedovanje bo tudi dalo prioriteto širitvi trgovinskih sporazumov Evropske unije s tretjimi državami. Te države upravičeno želijo stabilno Evropsko unijo in jo potrebujejo v tem času geopolitične negotovosti. V sodelovanju s temi napori bo dansko predsedstvo še naprej delalo na tem, da Evropska unija pokaže vodstvo na področju klimatskih ukrepov, podnebnih ukrepov, vključno s ciljem 2040. Zeleni prehod in podnebni ukrepi niso v nasprotju s konkurenčno Evropo, podpirajo evropsko konkurenčnost. Poleg tega bi rad poudaril pogajanja, ki jih bomo kmalu začeli s ciljem, da bo predsedstvo zaključilo prvi sveženj pogajanj decembra. Menimo, da Evropska unija potrebuje sodoben proračun, ki bo kos strateškim izzivom Evropske unije.

Na koncu pa bi rad omenil tudi, da bo Danska gostila dva glavna dogodka kot del predsedovanja. Prvo je dvojni vrh EPC in neformalnega Evropskega sveta letos jeseni. Druga stvar pa je letna konferenca predsednikov parlamentov in iz nacionalnih parlamentov Evropske unije. Danska delegacija, pri kateri bo tudi predsednik danskega parlamenta in generalna sekretarka parlamenta, sta letos sodelovali na konferenci v Budimpešti in tam sta tudi pripravila osnutek za dansko konferenco, ki bo spomladi v Kopenhagnu.

Spoštovani poslanci, poslanke! Ta teden sem gostil dogodek v Budimpešti, kjer imamo veleposlaništvo in kjer smo zaznamovali začetek našega predsedovanja. Na dogodku sem citiral nekdanjega papeža Frančiška. Naj ponovim ta citat za vas. Njegova svetost nas je prosila in citiram: "da mislimo na pomen enotnosti in to ni enako, kot da smo vsi povsem enaki." To v mojem pogledu povzema kaj opredeljuje Evropska unija. Smo različni narodi, med seboj se razlikujemo. Naša kultura, zgodovina so med seboj povezani, a vseeno imamo naše državne posebnosti, ki nas definirajo kot narodi in ljudje. In še en pomemben primer za nas je na primer danska zastava. Uporabljajo jo Danci v vseh vidikih življenja. In to je že vse, odkar se je ta zastava leta 1219 po legendi padla iz neba in od takrat naprej nosi predstavlja naše kraljestvo in tako je še najstarejša zastava še v uporabi na svetu. In zaradi tega smo Danci zelo ponosni. Naj vam zagotovim, da odprava naših nacionalnih držav za Združene države Evrope se ne bo zgodila med našim predsedovanjem. Kljub temu, kar je zelo pomembno, čeprav nismo povsem enaki, smo pa enotni, združuje nas Unija, kjer smo se sami odločili, da bomo združili nekaj naše suverenosti na podlagi naših skupnih vrednot. Vrednot, ki ustrezajo državam, ki jih odlikuje toleranca pravosodje, solidarnost, enakost med z ženskami in moškimi. To tudi piše v 2. členu Pogodbe o Evropski uniji. In to velja seveda za evropske vrednote demokracije, človeškega dostojanstva, enakosti, enakopravnosti in vladavine prava in za spoštovanje človekovih pravic, vključno za pravice manjšin. In to so ključni deli na podlagi katerih evropske države sodelujejo. In kot predsedstvo bo to visoko na dnevnem redu, saj želimo, da se spoštuje naše skupne evropske vrednote. O tem in na drugih področjih računamo na vašo podporo in sodelovanje v prihajajočih šestih mesecih. Najlepša hvala za vašo pozornost. Hvala lepa.

Najlepša hvala doktor / nerazumljivo/ torej za uvodno predstavitev bistvenih nalog programa danskega predsedstva Svetu Evropske unije. Sedaj bom pa za kratek komentar programa predsedstva prosil tudi doktor Jernejo Jug Jerše, torej vodjo predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Izvolite.

Hvala lepa. Spoštovana predsedujoča, spoštovani veleposlanik, spoštovane poslanke in poslanci, predstavniki Vlade, cenjeni dame in gospodje!

Gospodu veleposlaniku se najprej zahvaljujem za predstavitev prednostnih nalog danskega že osmega predsedovanja Svetu Evropske unije. Vaše izkušnje bodo vsem nam prav prišle v spreminjajočem se svetu. Na Evropski komisiji zelo pozdravljamo, da se v svojih prednostnih nalogah Kraljevina Danska osredotoča zlasti na varnost in obrambo. Naj dodam, meseca oktobra bomo na Evropski komisiji za Evropski svet pripravili strategijo za pripravljenost. Skupaj z državami članicami bomo nato pripravili projekte za skupna evropska javna naročila za povečanje obrambne pripravljenosti. Obrambna pripravljenost namreč ni le koliko porabimo, temveč tudi kako porabimo. Dansko predsedstvo bo torej igralo pomembno vlogo pri implementaciji tega 150 milijard evrov težkega načrta. Na dansko predsedstvo pa računamo tudi pri dokončanju pogajanj z Evropskim parlamentom pri sprejemanju programa za evropsko obrambno industrijo z namenom okrepitve evropskega investicijskega obrambnega programa, pa seveda tudi pri sprejetju omnibusa za obrambno pripravljenost. Na to, varnost Ukrajine je tudi varnost Evropske unije, zato je pomembno Ukrajini zagotoviti vso potrebno finančno, gospodarsko in politično podporo. Prioriteta ostaja tudi širitev Unije. Na Evropski komisiji se zavzemamo za odprtje vseh pogajalskih poglavij z Ukrajino v letu 2025, seveda, ko bo Ukrajina izpolnila vse pogoje. Upamo pa tudi na začetek pogajanj z Moldavijo in to še pred septembrskimi volitvami. Seveda bomo pa nadaljevali tudi pridružitveni proces z državami Zahodnega Balkana, še posebej z dvema državama na čelu tega procesa, tako imenovane / nerazumljivo/. V času danskega predsedovanja bo še naprej potekala implementacija pakta o migracijah, ki je za nas visoko na dnevnem redu. Na Dansko torej močno računa pri sprejemu predpisov s področja vračanja in varnih državah izvora.

Na to glede vaše druge prednostne naloge, konkurenčne in zelene Evrope je bistven napredek pri zmanjševanju upravnega bremena. Pripravili smo že pet omnibus svežnjev, ki potrebujejo hiter napredek, da bodo lahko čim prej služili našim podjetjem. Ocena je, da bomo s predlaganimi omnibusi zagotovili prihranek v višini osem milijard evrov. Nato, potrebno je tudi izboljševati notranji trg, ki je naš največji evropski adut in implementirati strategijo za notranji trg in zaključiti reformo carinske unije. Nadaljevati pa moramo tudi z gradnjo unije naložb in prihrankov, ki predstavljata katalizator za pospešitev naše konkurenčnosti. In zeleni industrijski dogovor je naša vodilna strategija za razogljičeno industrijsko rast. V okviru prednostne naloge, ki pa naslavlja našo konkurenčnost, bomo na Evropski komisiji še naprej zagotavljali krepitev trgovine z našimi zunanjetrgovinskimi partnericami, diverzifikacijo dobavnih verig in nadaljnjo širitev mreže naših trgovinskih sporazumov, ki je že zdaj največja na svetu. Ponosni smo, da se zunanjetrgovinski partnerji vračajo k Evropski uniji, ker vedo, da smo predani, pravični in svobodni trgovini, ki temelji na predpisih.

Za zaključek pa naj omenim še prednostno nalogo, ki se razteza čez okvir danskega predsedovanja. Veleposlanik je že omenil, naslednji teden, v sredo, 16. julija, bomo na Evropski komisiji predstavili nov predlog za večletni finančni okvir Evropske unije. Naš cilj je zagotoviti pravo ravnovesje med stabilnostjo in prilagodljivostjo evropskega proračuna. Poskrbeti moramo, da bo evropski proračun podpiral ključne prednostne naloge in hkrati ohranjal prožnost za odziv na prihodnje krize. In da bomo zagotovili naše dolgoročne naložbene zmogljivosti je pomembno, da nadaljujemo razprave o novih lastnih virih. Dansko predsedstvo bo pripravilo prvi pogajalski nabor do konca leta, kjer bo ključna uravnoteženost predloga.

Za konec seveda naj poudarim, da so prednostne naloge danskega predsedstva povsem usklajene s prednostnimi nalogami Evropske komisije. Na Evropski komisiji se veselimo sodelovanja in pri tem lahko, gospod veleposlanik, vedno računate tudi na zelo konkretno podporo Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Hvala za pozornost. Kraljevini Danski pa želimo uspešno predsedovanje.

Hvala, doktor Jerneja Jug Jerše, za dodaten komentar k programu predsedstva Danske.

Spoštovane kolegice in kolegi, odpiram razpravo. Gospod Tonin, izvolite.

Spoštovane kolegice in kolegi, dobro jutro. Spoštovani veleposlanik, vaša ekscelenca in vsi ostali vabljeni. Ta teden sem imel priliko poslušati tudi vašo predsednico vlade Meto Fredikson v Evropskem parlamentu, ko je predstavljala prioritete, tako kot jih vi danes predstavljate tukaj v Odboru za zadeve Evropske unije in Odbor za zunanjo politiko. In moram reči, da je bila ta predstavitev zelo posebna in dobra predstavitev. Posebna v tem smislu, ker je predsednica vlade požela mnogo več aplavza z desne strani Evropskega parlamenta, kljub temu, da je njena politična družina na levi strani. In prav zaradi te specifike, ki se mi zdi, da je trenutno dansko predsedstvo v ravno v pravem trenutku, ravno zaradi tega, ker nas čakajo kar številni izzivi, kjer potrebujemo, kot ste vi rekel, honest brokerja, ki bo sposoben povezati obe dve strani Evropskega parlamenta. Zato se mi zdi izjemno dobro, da prav v tem trenutku Danska s to predsednico vlada prevzema predsedstvo.

Vsekakor podpiram in se strinjam, pozdravljam ti dve prioriteti, ki ste jih izpostavili. Tako da od varne Evrope pa do bolj konkurenčne Evrope. Tukaj pri vprašanju varnosti in obrambe je vsekakor Danski tudi potrebno dati priznanje, da vodi na nek način z zgledom, vsaj kar se tiče Ukrajine in z dolgoročno pomočjo Ukrajini tudi vsem ostalim evropskim državam kaže pot, kako se lahko ne le v besedah, ampak tudi v konkretnih dejanjih pomaga Ukrajini.

Moram reči, da je vaša predsednica Vlade precej pozornosti in tudi navdušenja povzela, vsaj kar se tiče obravnavanja nelegalnih migracij, ki je morda netipično za socialdemokratske vlade. Mislim pa, da je vsekakor pravo. In ena izmed večjih izzivov, ki bo čakalo vaše predsedstvo je ta Return Regulation oziroma vračanje regulative o vračanju nelegalnih migrantov. Tukaj moram reči, da je Evropski parlament precej razdeljen in da bomo na koncu lahko te stvari potrdili, tako da bomo s temi nelegalnimi migracijami precej bolj učinkovito upravljali. Tukaj jaz pričakujem seveda velike težave v prihodnjih mesecih in pričakujem seveda tudi zaradi te specifike, ki jo predstavlja vaša predsednica Vlade, da smo lahko bolj uspešni tudi znotraj Evropskega parlamenta. Če se dotaknem še druge vaše prioritete, kjer se seveda strinjam, da moramo povečati konkurenčnost Evrope. Vidim dva ključna izziva, ena je prav ta glede / nerazumljivo/ oziroma regulacija, ki določa, kako bomo zmanjšali izpuste. Tukaj je ponovno, bi rekel, Evropski parlament zelo razdeljen in tukaj so države članice naklonjene temu, da bi nekoliko bolj ohlapno pristopili k tem okoljskim ciljem in tukaj bo seveda glede na danske izkušnje zelo pomembno, da bi naredili tukaj korak naprej.

Potem naslednja stvar je pa MMF, kjer ste prav tako ga tudi že omenili. Tukaj se že kaže neka napetost pri pripravi tega MMF, kjer se vgrajujejo noter nove prioritete, ki so praktično usklajene z vašimi prioritetami predsedstva, to je večji poudarek na obrambi in varnosti, večji poudarek na naši konkurenčnosti. Hkrati pa seveda še vedno vsi pričakujejo, da pa bodo nespremenjene finančne podpore tudi nekaterim evropskim tradicionalnim projektom, kot je skupna kmetijska politika, kohezija in še nekatere druge stvari, in tukaj seveda bo oziroma že prihaja do neke vrste konflikta, kako te stvari spraviti v skupen imenovalec oziroma tako, da obstoječih evropskih projektov ne bi poslabševali, hkrati pa tudi zagotovili ustrezna sredstva za nove prioritete, ki jih imamo. Moram reči, da v Evropskem parlamentu ni bila najbolj sprejeta pobuda Evropske komisije, da bi združili sredstva, ki so namenjena skupni kmetijski politiki in pa kohezijski politiki v nek skupen paket, kjer bi državam članicam potem dali možnost, da same s temi stvarmi upravljajo tako in drugače in tukaj bo seveda stališče, mislim, da Evropskega parlamenta zelo jasno, da niso za združevanja kmetijstva in kohezije bo pa seveda tukaj pomembna vaša vloga, v katero smer boste šli oziroma peljali zgodbo na nivoju držav članic. Tako da jaz vam želim obilo uspeha. Kot sem rekel, prioritete so prave. In mislim, da tudi Danska s trenutno vlado je prava izbira glede na izzive trenutnega časa. Srečno.

Hvala, gospod Tonin.

V kolikor ni prijavljenih, bom jaz samo... A ha, gospod Gregorič, izvolite.

Ja, najlepša hvala, gospod veleposlanik, za izčrpno poročilo o prioritetah danskega predsedstva. Zanima me ene par stvari, glede na to, da ste rekli, da bo vaše predsedstvo nadaljevalo kot vsa prejšnja predsedstva zadnjih tri, zadnja tri leta z neomajnim, neomajno podporo Ukrajine v vseh pogledih, od finančnega do vojaškega. No, in tu jaz upam, da boste dali več poudarka na diplomacijo in na pogajanja in v tem, da je prejšnji teden predsednik Macron po treh letih prvič govoril s predsednikom Putinom, vidim mogoče dobro znamenje, da se mogoče diplomatski kanali počasi odpirajo. Ne smemo pozabiti, da 17 ali 18, niti ne vem več paketov sankcij deluje, nekaj na Rusijo, se mi zdi, pa več na EU, predvsem na konkurenčnost EU. Ne smemo pozabiti, da dve milijardi ljudi na svetu sankcije podpira ena do dve milijardi, 6 plus pa ne oziroma so, se jih ne tiče. V Ukrajino smo vložili skupaj že cirka 400 milijard dolarjev ali evrov. Samo letos bomo dali za orožje 40 milijard. To je bilo sklenjeno včeraj ali predvčerajšnjim na koaliciji voljnih v Rimu. Tako da in če gremo naprej glede oboroževanja in krepitve evropske orožarske industrije, nič ne rečem, absolutno potrebujemo, ampak cilj, ki ga, ki so ga, ki so ga sprejeli na Nato vrhu pred kratkim, ki naj bi namenil 5 procentov leta 2035, vam dam samo eno ilustracijo. EU skupaj z Veliko Britanijo in Norveško ima letni GDP 20000 milijard, 5 procentov pomeni tisoč milijard. Smo za primer, za tisoč milijard na leto lahko kupimo 10000 nemških tankov. Ki so najdražji, ali pa 100000 korejskih, ki so pa tudi dobri. Skratka, meni se zdi to absurd, to so absurdne številke na leto seveda nihče ne more toliko tankov narediti na leto, nihče jih ne more voziti, ker nimamo toliko tankistov. Ampak vseeno, samo za primer. Tako da jaz upam, še enkrat, da bo več na diplomaciji z Rusijo, da se vojna konča in da se umiranje vojakov na eni in drugi strani konča.

Potem pa še imam vprašanje za vas. Ne vem, če ste naslovili kaj boste, kaj se bo dogajalo na carinski vojni, ki nam je bila vsiljena iz ZDA?

In zadnje pa je povezano z migracijami, mi se bi morali dosti več ukvarjati z osnovnimi vzroki rutkos(?) za migracije. In dokler ne bo Afrika recimo, če gre za migracijo iz Afrike, dokler ne bo v Afriki več šol, več bolnišnic, več domače industrije, več prometne infrastrukture, bo še vedno močan gradient in bo iz nerazvite Afrike bo pritok beguncev v Evropo. In zaradi tega jaz vedno propagiram v tem parlamentu maršalov plan za Afriko 1000, 2000 milijard, ampak tak maršalov plan za obnovo Afrike. Kjer bi EU, Amerika, Rusija, Kitajska delovali složno skupaj, ne pa kot sedaj, ena proti drugi. Najlepša hvala.

Najlepša hvala. Sam bom na koncu dodal, da ta program, ki ga imamo pred sabo, ko sem si ga pogledal, gospod veleposlanik, bi lahko rekel, da gre zelo, za zelo pragmatičen program, program, ki razume prostor in čas, v katerem živimo v Evropi. Če smo gledali v zadnjih predsedovanjih predvsem zadnje države Poljske, pa pred tem morda tudi Španije, so se ti problemi nekako začeli razvijati ali pa spremenjene geostrateške pozicije. Pod vašim veleposlaništvom vidimo državo članico, lahko bi rekel staro državo članico že lahko vas imenujemo stare države članice, ki je osemkrat predsedovala, osmič predsedujete Svetu EU, da gre za državo, ki razume, razume zgodovino, razume pa tudi trenutno situacijo Evrope. Zelo me veseli, da omenjate, dragi poročilo, tudi tukaj smo ga večkrat omenjali, ki nam daje zrcalno sliko naših problemov, tudi tisti, kjer smo zašli, izjemna država. Ne samo del kmetijstva, imate izredno samo proizvodnjo, torej večjo kot torej, ko ste tudi kmetijsko izvozna država, bi lahko rekel najbolj ribiška država skoraj v Evropski uniji. Pogledal sem statistiko, imate približno registriranih za ribištvo 2700 ladij, kar je za nas Slovence skoraj nepredstavljivo. Zato je tudi zelo pomemben vaš ribiški, torej predvsem kmetijski del, kjer daje fokus predvsem tudi na zdravje živali, rastlin in pa tudi ljudi, kar je pomembno ta samooskrbni kmetijski trg. In to je tisto, kar je treba še posebej poudariti, ker hrana za Evropo predstavlja tudi strateško surovino. In tudi tukaj moram pozdraviti ta del vašega programa, ki daje ta velik poudarek. Zdaj seveda pa niste samo kmetijska država, v zadnjih letih ste postali tudi izrazita industrijska država. Ne samo, da imate tudi po vsej verjetnosti na vašo površino največ vetrnih elektrarn v Evropi, ampak v zadnjih letih se vaša industrija dvigne, predvsem predelovalna industrija v kemiji, v elektroniki in tudi v ostalih kmetijskih pridelkih, tako da ste lahko bi rekel vzor za marsikatero članico. S tem bom jaz tudi zaključil. Kolegica Rajbenšu, še je prijavljena. Izvolite.

Hvala za besedo, predsednik. Tudi jaz bi se najprej rada zahvalila spoštovanemu veleposlaniku za predstavitev tega, bom rekla, okvirja vašega predsedovanja. In meni se je zdelo, da sem nekako lahko slišala en jasen, strateško premišljen in pa tudi nekako realno usmerjen program, ki seveda naslavlja trenutne ali pa trenutno situacijo, v kateri pač Evropa je.

Sama kot podpredsednica mogoče Odbora za obrambo seveda pozdravljam tudi, da dejstvo, da Danska ne vidi varnosti le kot neko postransko temo, ampak kot tudi neko pomembno evropsko temo tako v sami zunanji politiki kot pa tudi v notranjih mehanizmih Evropske unije. Vsi ti poudarki, ki ste jih prej omenili, se mi zdijo pomembni v trenutni situaciji. In v tem času, ko mir in pa stabilnost v Evropi nista več kar samoumevna - to, kar smo včasih pač razmišljali, da so - je prav, da vi kot predsedujoča država nekako jasno tudi postavite to obrambno sodelovanje in pa seveda tudi varnostno pripravljenost kot prednostne naloge seveda. Vse več držav se nekako zaveda, da je varnost predpogoj za vse ostalo, torej tudi za delovanje Evropske unije kot takšne. In lahko trdim, da večina v Sloveniji se tudi tega zavedamo, torej, da ne živimo več, ne Slovenija in tudi Evropa v nekem vakuumu in tega se je pač potrebno zavedati, ker pač svet okoli nas se enostavno pač spreminja. Dolga desetletja smo nekako jemali stabilnost, mir, varnost kot pač nekaj samoumevnega. Ampak pač moramo se sprijazniti, da resnica je enostavno ali pa realnost je pač drugačna. Zato bi se vam pač rada na kratko še samo zahvalila, ker se mi zdi, da vaše predsedovanje ne bo dajalo le neke strokovnosti, ampak tudi, da dajete neko vizijo, neke trdne, odporne in varne Evrope. Hvala lepa.