Spoštovani!

Pričenjam 6. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in vas prav lepo pozdravljam.

Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo namesto poslanca Gregorja Periča poslanec Gregor Židan in namesto poslanca Roberta Pavšiča poslanka Tina Heferle.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: predlog Deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju januar 2019 - junij 2020. Ker v poslovniškem roku nisem prejel nobenega predloga za spremembo dnevnega reda je ta določen kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG DEKLARACIJE O USMERITVAH ZA DELOVANJE REPUBLIKE SLOVENIJE V INSTITUCIJAH EVROPSKE UNIJE V OBDOBJU JANUAR 2019 - JUNIJ 2020.

S sklicem ste prejeli predlog deklaracije z dne 20. 12. 2018, ki je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Pravkar ste na mizo prejeli tudi predlog amandmaja koalicijskih poslanskih skupin k poglavju Promet.

K tej točki so vabljeni Ministrstvo za infrastrukturo, Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za zunanje zadeve. Predlog deklaracije je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada, in sicer na podlagi drugega odstavka 5. člena zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado o zadevah Evropske unije ter drugega odstavka 154.f člena Poslovnika Državnega zbora. Odbor bo predlog deklaracije obravnaval kot matično delovno telo na podlagi prvega, drugega in tretjega odstavka 154.g člena Poslovnika Državnega zbora in pri tem pozornost namenil tistim delom predložene deklaracije, za katerih obravnavo je vsebinsko oziroma delovno pristojen. Svoje mnenje k predloženi deklaraciji z morebitnimi amandmaji, ki jih bo sprejel, bo odbor poslal pristojnemu odboru Državnega zbora za obravnavo teh aktov, to je Odbor za zadeve Evropske unije. Predloge za amandmaje odbora se lahko predložijo do konca razprave o predloženi deklaraciji na današnji seji.

Prehajamo na razpravo o predlogu deklaracije. Besedo dajem predstavnikom Vlade, da podajo dodatno obrazložitev predloženega dokumenta. Ali želi besedo predstavnik Ministrstva za zunanje zadeve? Gospod Božič, izvolite.

Najlepša hvala, gospod predsednik. Spoštovane gospe poslanke in gospodje poslanci. Pred vami je gradivo, ki opredeljuje delovanje Republike Slovenije v inštitucijah Evropske unije v naslednjem letu in pol, torej 18 mesečnem obdobju. V skladu s 5. členom Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado o zadevah EU mora Vlada Republike Slovenije najmanj enkrat letno poročati Državnemu zboru Republike Slovenije o stanju v Evropski uniji in položaju Slovenije v njej. Državni zbor pa nato na podlagi 110. člena svojega Poslovnika, sprejme stališča o političnih usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v inštitucijah EU in prednostnih nalogah v prihodnjem 18-mesečnem obdobju.

Vlada je pripravila predlog deklaracije že dvanajstič zapored. Temeljni namen je, da s tem gradivom prispevamo k preglednemu in ciljno usmerjenemu delovanju Republike Slovenije institucijah EU. Poleg izpolnjevanja normativnih določb, želi Vlada v pripravljalnem gradivu predstaviti dosjeje, ki se bodo v prihodnjem obdobju obravnavali v inštitucijah in organih EU, predvsem v Svetu in navesti usmeritve, ki jih bodo slovenski predstavniki zagovarjali. Ob tem želi Vlada seznaniti tudi širšo javnost o odprtih vprašanjih, s katerimi se srečujeta EU in Slovenija kot država članica.

Gradivo je usklajeno med resorji. Upošteva delovni program komisije za leto 2019 in 18-mesečni program tria predsedujočih držav unije – Romunije, Finske in Hrvaške, pa tudi rimsko izjavo voditeljev držav članic in inštitucije EU iz marca leta 2017. Pripravljeno je bilo v najkrajšem možnem času ob objavi programa tria predsedstva. Gradivo je sestavljeno iz predloga deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v inštitucijah EU v obdobju januar 2019 – junij 2020, kjer so predstavljene ključne politične usmeritve Republike Slovenije za delovanje inštitucij EU v tem obdobju in prednostnih nalog za delo v Svetu, v obdobju januar 2019 – junij 2020, kjer so podrobneje predstavljene horizontalne in sektorske prednostne naloge po področjih.

V predlogu deklaracije so posebej izpostavljena naslednja prednostna področja: Evropske volitve 2019 in inštitucionalne spremembe, razprava o prihodnosti EU in posvetovanje z državljani, pogajanja o izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije, priprava večletnega finančnega okvirja po letu 2020, priprave na predsedovanje Republike Slovenije Svetu EU 2021, varnost Evrope in Slovenije, uspešno gospodarstvo in trajnostna skrb za okolje, socialna razsežnost prihodnje Evropske unije, krepitev vloge Evropske unije na svetovnem prizorišču. Potrebno je pa povedati tudi, da se bomo nekaterim nalogam iz obdobja prejšnje deklaracije, posvečali tudi v naslednjem obdobju. Nepričakovani dogodki iz zadnjega leta pa narekujejo prednostno obravnavo tudi na področjih, kjer so nujne prilagoditve EU na spreminjajoče se razmere.

Toliko za uvod. V nadaljevanju bodo pa predstavniki Ministrstva za infrastrukturo, mislim da državna sekretarka Mauhlerjeva, predstavila področja deklaracije, ki jih obravnava vaš odbor.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Gospa državna sekretarka Nina Mauhler, beseda je vaša.

Hvala za besedo. Kot je omenil kolega, bom jaz v nadaljevanju podala zgolj vsebine, ki se nanašajo na področje delovanja Ministrstva za infrastrukturo in sicer za področji prometa in energije.

Glavne usmeritve Republike Slovenije so zajete v deklaratornem delu, kjer sta v okviru poglavja Uspešna in trajnostna Evropa oziroma Slovenija, zajeti tudi ustrezna energetska in prometna politika kot pomembna elementa notranjega trga. Slovenija si bo prizadevala za energetsko unijo, v kateri bodo imeli še naprej osrednjo vlogo povezan in delujoč notranji energetski trg, ambiciozni podnebni in energetski cilji ter zagotavljanje energetske varnosti.

Z vidika prometne politike pa je za Slovenijo ključnega pomena spodbujati varen in trajnosten promet in pa hkrati ohranjati konkurenčne prednosti, ki izhajajo iz večkrat poudarjene geostrateško pomembne prometne lege Slovenije. Na področju prometa so prednostne naloge sledeče: na kopenskem in intermodalnem prometu bi se omejile na prvi del svežnja za mobilnost, ki uvaja poenostavitev in razjasnitev obstoječih pravil s področja cestnih prevozov, zagotovitev ustrezne ravni pravic delavcev in poštene konkurence na notranjem trgu cestnih prevozov in prenavlja zakonodajo glede cestninjenja. Uvaja tudi okrepljeno sodelovanje med državami članicami pri zagotavljanju spoštovanja pravil in večjo digitalizacijo prevoznega sektorja.

V okviru prenove cestninske zakonodaje so predvidene nekatere spremembe na področju cestninjenja osebnih in težkih tovornih vozil, ki nakazujejo smer postopnega ukinjanja plačevanja cestnine, glede na določen čas uporabe cestninskega omrežja.

V drugem delu mobilnostnega svežnja je Evropska komisija v luči doseganja dogovorjenih zavez EU iz Pariškega sporazuma ter spodbujanja inovacij v novih tehnologijah in poslovnih modelih predlagala nove standarde za emisije CO2 iz osebnih in lahkih tovornih vozil ter revizijo direktiv o čistih vozilih, o kombiniranem prevozu in mednarodnem avtobusnem prevozu potnikov. Tretji, zadnji del svežnje o mobilnosti zaključuje ukrepe Evropske komisije za posodobitev evropskega prometnega sistema, zajema strategijo EU o avtonomni mobilnosti ter zakonodajne pobude glede standardov CO2 za težka tovorna vozila, zakonodajni pobudi za vzpostavitev digitalnega okolja za izmenjavo informacij v prometu ter zakonodajno pobudo za poenostavitev postopkov pridobivanja dovoljenj za projekte v osrednjem vseevropskem prometnem omrežje TNT.

Na področju cestne varnosti sta predlagana dodatno še dva zakonodajna predloga in sicer predlog uredbe o zahtevah za homologacijo motornih vozil, ki zagotavlja ukrepe za povečanje varnosti na ravni vozil in pa predlog direktive o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture, ki širi področje uporabe direktive zunaj vseevropskega prometnega omrežja TNT na državne ceste in tako zagotavlja večjo preglednost postopkov, upravljanje infrastrukture. Slovenija podpira te predlagane ukrepe za izboljšanje varnosti v cestnem prometu.

Nadaljevala bi z letalskim in pomorskim prometom. Na področju letalstva se zaključuje sprejemanje predloga uredbe o varstvu konkurence v zračnem prevozu za učinkovitejšo zaščito odprte in poštene konkurence v EU. Ker ni mednarodnega okvirja, ki bi določal pogoje v zvezi s konkurenco med letalskimi prevozniki, se lahko prakse glede obravnavanja letalskih prevoznikov med državami razlikujejo in vplivajo na konkurenco. Slovenija načeloma podpira namene in cilje predloga uredbe, saj težave nastopijo v nekaterih tretjih državah, kjer imajo lahko letalski prevozniki s tretjih držav zaradi določenih diskriminatornih praks in subvencij prednost.

Večletni finančni okvir 2021 - 2027 – v tem kontekstu je za Slovenijo pomembno, da v okviru prihodnjega proračuna EU na področju prometa ohrani vse dosedanje vire financiranja, torej instrument za povezovanje Evrope, kohezijski sklad ter predvsem v zadostni meri tudi Evropski sklad za regionalni razvoj, ki je ključen za gradnjo močnejših navezav na omrežje TNT, ki bodo omogočile hitrejši celotni in regionalni razvoj Slovenije. Na področju prometa bi s tem zaključila in bi omenila še področje energije.

Energetska unija je prednostni projekt EU. V njej se povezuje naslednjih 5 razsežnosti – energetska varnost, trg energije, energetska učinkovitost, razogljičenje, raziskave, inovacije in konkurenčnost. Slovenija si bo prizadevala za uravnotežen razvoj energetske unije. Zanesljivost oskrbe z energijo je neločljivo povezana z razogljičenjem ter polno povezanim in delujočim energetskim trgom. Slovenija bo zagovarjala enoten pristop EU v okviru energetske in podnebne politike ter skupne zunanje in varnostne politike EU. Najlepša hvala.

Hvala lepa.

Ali želi besedo predstavnik Ministrstva za okolje in prostor? Gospod Prijon, izvolite.

Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni članice in člani odbora.

Na področju okolja in podnebnih sprememb, bo na ravni Evropske unije še naprej v osredju izvajanje ukrepov za doseganje ciljev Pariškega sporazuma. Predvsem priprava dolgoročne strategije Evropske unije do leta 2050, ki jo predpisujeta Pariški sporazum in uredba o upravljanju energetske unije.

Kot vemo, je medvladni znanstveni odbor za podnebne spremembe, to je IPCC, ugotovil, da bi bilo za omejitev segrevanja ozračja do 2 stopinj Celzija do konca stoletja, potrebno emisije toplogrednih plinov v razvitih državah do leta 2050 zmanjšati za 80 do 95 procentov glede na predindustrijsko dobo.

Znotraj zakonodajnega postopka se bodo nadaljevala pogajanja o uredbi o standardih emisij CO2 za težka tovorna vozila, kjer podpiramo ambiciozne ukrepe na ravni Evropske unije za omejevanje emisij s prometa. Na področju upravljanja z vodami tečejo pogajanja o predlogu uredbe o minimalnih zahtevah glede kakovosti o čiščenju odpadne vode, za njeno ponovno uporabo. Tu se zavzemamo za visoke standarde, saj mora biti voda, ki se vrača v uporabo taka, da ne bo ogrozila ostalega okolja. Za nas, ki smo z vodo bogata država, je tudi pomembno, da se bodo države lahko same odločale, ali bodo šle v sisteme ponovne uporabe vode ali ne, glede na svoje specifične okoliščine.

Aktualen je še predlog direktiv o pitni vodi, kjer se skupaj z Ministrstvom za zdravje tudi zavzemamo za ambiciozne standarde glede vsebnosti snovi v vodi, saj imamo v Sloveniji že kvalitetno pitno vodo.

V okviru pogajanj za večletni finančni okvir 2021 – 2027 se na okoljskem področju nadaljujejo pogajanja o predlogu LIFE(?) uredbe, ki zagotavlja pomemben okvir financiranja(?) ukrepov ohranjanja in varovanja narave. Slovenija uredbo podpira in si prizadeva za čim višji delež sofinanciranja s strani programa Life za projekte in za geografsko enakomerno porazporeditev projektov med države. Pričakujemo tudi razpravo o bodoči okoljski politiki v okviru evropskega okoljskega akcijskega programa saj obstoječi preneha veljati leta 2020. Komisija bo v letošnjem letu pripravila oceno njegovega izvajanja. Na mednarodnem področju bodo aktualna vsakoletna podnebna pogajanja glede izvajanja Pariškega sporazuma in zaustavitve globalnega segrevanja na 1,5 % pred industrijsko ravnjo skladno s priporočili znanstvenega EPPC poročila. Prav tako priprava mednarodnega sporazuma o omejitvi globalnih emisij v letalstvu v okviru mednarodne organizacijske civilnega letalstva. Na področju jedrske varnosti in varstva pred sevanji bomo podprli sklepanje mednarodnih sporazumov Euratom s tretjimi državami glede sodelovanja pri uporabi jedrske energije in jedrske varnosti. Toliko na kratko o aktivnostih na ravni EU, ki so pred nami v prihodnje v 18-mesečnem obdobju.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Prehajamo na razpravo članov in članic odbora. K razpravi je prijavljen gospod Prednik. Izvolite.

Predsednik, hvala.

Lep pozdrav vsem predstavnikom Vlade!

Koalicijske poslanske skupine predlagamo, da Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor sprejme amandma odbor k poglavju Promet, telekomunikacija in energija. Na koncu prvega odstavka podpoglavja promet bi se tako dodalo besedilo, ki se glasi: »V okviru politike Evropa v gibanju bosta prioritetna projekta Slovenije drugi tir in tretja razvojna os, ki bosta izboljšala prometno varnost, mobilnost, prispevala k povezovanju Evrope in hkrati doprinesla k učinkovitejši oskrbi gospodarstva.« S tem predlogom amandmaja smo koalicijske poslanske skupine sledimo temu, da so podlaga za delovanje Slovenije v institucijah Evropske unije nujne naše strateške prioritete že v stališču Republike Slovenije do Predloga Uredbe EU in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope in smo kot ključni strateški in razvojni prioriteti izpostavili prav drugi tir in tretjo razvojno os. V koaliciji smo mnenja, da mora ta dva projekta biti jasno vzpostavljena tudi v predlogu akta DZ in kot taka upoštevana s strani vseh tistih, ki bodo izvajali deklaracijo oziroma zastopali interese EU o institucijah EU zato predlagamo, da se ga sprejme.

Hvala lepa.

Hvala.

Naslednji je k razpravi prijavljen dr. Krajčič. Izvolite.

Hvala lepa, spoštovani predsednik, za besedo.

Lep pozdrav predstavnikoma Vlade z ekipama!

Test, ki smo mu danes priča in ste ga tudi predstavila oba državna sekretarja temu tekstu ni kaj oporekati. Pomembno pa je kako ta tekst pošiljamo na raven Evropske komisije. To se pravi, ta osebna nota funkcionarjev, ki na forumih tam nastopajo. To je zelo pomembno kako funkcionarji tam delujejo. Vemo, da je Slovenija imela v zvezi s tem, kar nekaj težav oziroma so se funkcionarji celo izogibali sodelovanju na svetih pa me zanima ali gre tukaj bolj za smer področja okolja. Kako ocenjujete, spoštovani državni sekretar, ali se na tem področju zadeve izboljšujejo glede na pretekla obdobja, to se pravi, ali je minister oziroma vi kot državni sekretar in vaš kolega imate namen biti oziroma ste bolj aktivni, ali imate z angleščino manj problemov kot jih je bilo včasih? Res je, da so tam prevajanja, ampak glavni del razprav tam poteka v tako imenovanem »soft talk«, to se pravi, v med sejnem času, na kavicah, na delovnih kosilih in podobno in da seveda prevajalcev ni. Torej, ali ocenjujete, da na tem delu je Slovenija naredila korak naprej ali je približno na isti ravni kot prej?