Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci. Začenjam 108. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena ter prvega odstavka 60. člena Poslovnika.

Obvestili odsotnih poslankah in poslancih seje ter vabljeni na sejo sta objavljeni na e- klopi. Lep pozdrav vsem prisotnim!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 108. izredne seje Državnega zbora, predlog katerega ste prejeli v petek, 4. julija s sklicem seje. V petek 11. julija pa ste s strani skupine poslank in poslancev s prvopodpisano magistrico Natašo Avšič Bogovič prejeli tudi obvestilo o umiku zahteve za sklic izredne seje Državnega zbora z dne 3. julija, in sicer v Delu. Ki se nanaša na obravnavo predloga zakona o psihoterapevtski dejavnosti - druga obravnava in predloga za razpis posvetovalnega referenduma o povečanju obrambnih izdatkov. Zaradi delnega umika zahteve sta tako 4. in 7. točka dnevnega reda 108. izredne seje Državnega zbora postali brezpredmetni.

O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejela, zato Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem, a brez 4. in brez 7. točke dnevnega reda, ki sta z umikom postali brezpredmetni.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

In glasujemo. 64 poslank in poslancev je prisotnih, 62 jih je glasovalo za, eden je bil proti.

(Za je glasovalo 62.) (Proti 1.)

Ugotavljam, da je dnevni red osme izredne seje Državnega zbora določen.

In prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O LOKALNI SAMOUPRAVI V OKVIRU SKRAJŠANEGA POSTOPKA.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec in za dopolnilno obrazložitev predloga dajem besedo predstavniku predlagatelja, Antonu Šturbeju, izvolite.

Predsednica, hvala za besedo, spoštovane poslanke in poslanci. Predlog novele zakona o lokalni samoupravi ob obravnavi zadnjih sprememb Zakona o poslancih, ki je posebej uredil združljivost oziroma nezdružljivost funkcije poslanca, predstavnika oziroma pripadnika italijanske in madžarske narodne skupnosti se je zastavilo tudi vprašanje združljivosti oziroma nezdružljivosti funkcije pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti, ki so občinski funkcionarji, zato s predlogom dopolnitve 37.b člena urejamo vprašanje združljivosti funkcij občinskih funkcionarjev.

Pri tem predlagamo, da občinskega funkcionarja, župana, podžupana ali občinskega svetnika, ki je hkrati tudi pripadnik italijanske ali madžarske narodne skupnosti velja, da je funkcija združljiva s članstvom v Svetu samoupravne narodne skupnosti, ni pa združljiva s položajem in nalogami predsednika in podpredsednika Sveta samoupravne narodne skupnosti. Z dopolnitvijo 37.b člena tudi predlagamo, da je funkcija občinskega funkcionarja italijanske in madžarske narodne skupnosti združljiva s članstvom in dejavnostmi opravljanja nadzora in zastopanja v občinskih, italijanski in madžarski samoupravnih narodnih skupnosti, ter v italijanski in madžarski samoupravni narodni skupnosti v Republiki Sloveniji, v katere se te povezujejo. Funkcija občinskega funkcionarja, izvoljenega z liste politične stranke ali volivcev, ki je hkrati tudi pripadnik italijanske ali madžarske narodne skupnosti, je združljiva s članstvom v svetu samoupravne narodne skupnosti, ni pa združljiva s položajem in nalogami predsednika in podpredsednika sveta narodne skupnosti. S tem poudarjamo, da je temeljni oziroma da je temeljni cilj predlaganega zakona, da se omogoči polno uresničevanje načel Evropske listine o lokalni samoupravi in Ustave Republike Slovenije in da je potem tudi skladen s 5. členom Ustave, 64. členom in 80. členom Ustave Republike Slovenije. Zakonodajno-pravna služba je med drugim izpostavila, da predlagane rešitve po vsebini smiselno sledijo uveljavljeni ureditvi zakona o poslancih. Obenem ocenjuje, da je vsebina predlagane novele Zakona o lokalni samoupravi urejena ustavno skladno in ustrezno zagotavlja ustavne pravice pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti. Vsebina predloga v delu, ki za pripadnike teh skupnosti določa nezdružljivost, ne posega prekomerno v posebne pravice pripadnika italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti iz 64. člena Ustave ter pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev po členu k 44. členu Ustave.

Glede na navedeno predlagamo, da novelo Zakona o lokalni samoupravi sprejmete. Hvala.

Hvala lepa.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo in za predstavitev poročila dajem besedo podpredsednici odbora, Jožici Derganc, izvolite.

Spoštovana predsednica, poslanke in poslanci.

Odbor je kot matično delovno telo na 26. redni seji dne 14. januarja 2025 obravnaval Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o lokalni samoupravi. Uvodoma je predstavnik predlagatelja skupine poslank in poslancev Anton Šturbej podal dopolnilno obrazložitev k predlogu zakona ter predstavil razlago za pripravo predloga zakona in bistvene rešitve, ki jih prinaša. Nato so mnenje o predlogu zakona podali še predstavnica Zakonodajno-pravne službe, predstavnik Državnega sveta in predstavnica Komisije za preprečevanje korupcije.

V razpravi je poslanka iz Poslanske skupine Svoboda pozdravila spremembe, ki jih prinaša predlog zakona ter poudarila, da so le-te logično nadaljevanje sprememb, sprejetih v Zakonu o poslancih. Med drugim je izpostavila, da mora biti zakonodajalec pri urejanju ustavno varovanih pravic manjšinskih narodnih skupnosti še posebej pazljiv na način uresničevanja pravic, ki so kot pozitivna diskriminacija tema skupnostima zagotovljena z Ustavo. Poudarila je, da je ključni razlog za odločitev o nezdružljivosti funkcij v primeru nasprotja interesov, kar pa po njenem mnenju v predlaganih spremembah ni podano. Predlog zakona bo podprla. Poslanec iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke je med drugim izrazil strinjanje s poslanko iz Poslanske skupine Svoboda ter izpostavil, da je predlog zakona skladen z mnenjem Zakonodajno-pravne službe in 44. in 64. členom Ustave. Poslanec iz Poslanske skupine Levica je opozoril, da predlagane spremembe nadaljujejo posege v področju nezdružljivosti funkcij, ki jih ureja, urejajo posege na področju nezdružljivosti funkcij, ki ga ureja Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, sistemski zakon na tem področju. Strinjal se je, da so potrebne spremembe, vendar je poudaril, da jim je treba nameniti dovolj časa in jih urediti v okviru sistema sistemskega zakona. Med drugim je opozoril na namen instituta nezdružljivosti funkcij, zato Levica predloga zakona ne bo podprla.

Po končani razpravi je odbor glasoval o vseh členih predloga zakona ter jih sprejel. Hvala.

Hvala lepa.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin, prva ima besedo Poslanska skupina Nova Slovenija - krščanski demokrati in doktorica Vida Čadonič Špelič, izvolite.

Hvala za besedo, dober dan vsem.

Kot je bilo že povedano, je cilj zakona zagotavljanje ustavno določenega položaja in pravic predstavnikov avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v lokalni skupnosti. Če občinski funkcionar, ki je pripadnik italijanske ali madžarske narodne skupnosti, ne bi smel biti tudi član italijanske ali madžarske samoupravne narodne skupnosti, bi s takšno ureditvijo prekomerno posegli v njegove posebne pravice in tako tudi nekako kršili 64. ali 44. člen Ustave Republike Slovenije. Torej gre za uresničevanje posebnega varstva pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti. Predlog sledi primerjavi ureditve o združljivosti oziroma nezdružljivosti v primerjavi z Zakonom o poslancih, ki jasno opredeljuje, da je funkcija poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti združljiva s članstvom in dejavnostmi upravljanja, nadzora in zastopanja v občinskih, pa tudi na državni ravni, torej skupnostih oziroma svetih samoupravnih narodnih skupnosti, tako v italijanski kot tudi v madžarski narodni skupnosti. Se pravi, zakon nekako izenačuje sedaj lokalno in tudi državno raven in pravice predstavnikov obeh narodnih skupnosti. Zato bo tudi Nova Slovenija ta zakon podprla. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Kolega Predrag Baković bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov, izvolite.

Hvala lepa, spoštovana predsednica, kolegice in kolegi. V Poslanski skupini Socialnih demokratov Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o lokalni samoupravi ne podpiramo. Razlogi za to odločitev so vsebinski in izhaja iz potrebe po bolj premišljenem in sistemskem pristopu k urejanju vprašanj nezdružljivosti funkcij. Predlagane spremembe posegajo na področje, ki ga sicer celovito ureja Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije kot krovni oziroma sistemski zakon. Strinjamo se, da je razprava o morebitnih spremembah tega področja potrebna, a je nujno, da se te spremembe obravnavajo celovito v okviru ustrezne zakonodajne reforme in ne z delnimi posegi v posamezne zakone. Poudarjamo, da institut nezdružljivosti funkcij ni le tehnično vprašanje, temveč ključen mehanizem za preprečevanje koncentracije moči in konflikta interesov. Predlagane dopolnitve zakona bi pomenile odmik od obstoječega splošnega pravnega okvira, ki varuje javni interes in preprečuje kopičenje funkcij v rokah posameznikov. Takšni parcialni posegi zmanjšujejo varovala, ki jih sistem nezdružljivosti vzpostavlja, in lahko vodijo v slabšanje standardov politične integritete, zato menimo, da podpora zakonu ni smiselna. O morebitnih spremembah na tem področju želimo razpravljati v širšem strokovno podprtem okviru, ki ga zajema tudi Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije ter bo upošteval tako ustavne kot tudi sistemske vidike ureditve. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Naslednja Poslanska skupina Levica, v njenem imenu kolegica Nataša Sukič, izvolite.

Hvala predsednica, lep pozdrav. Pred nami je Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o lokalni samoupravi, ki prinaša eno samo vsebinsko spremembo. Z dopolnitvijo 37.b člena je predlagano, da je funkcija občinskega funkcionarja italijanske in madžarske narodne skupnosti združljiva s članstvom in dejavnostmi opravljanja, nadzora ali zastopanja v občinskih italijanskih in madžarskih samoupravnih narodnih skupnostih ter v italijanski in madžarski samoupravni narodni skupnosti v Republiki Sloveniji, v kateri se te povezujejo. Funkcija občinskega funkcionarja, izvoljenega z liste politične stranke ali volivcev, ki je hkrati tudi pripadnik italijanske ali madžarske narodne skupnosti pa bi bila združljiva s članstvom v svetu samoupravne narodne skupnosti, ni pa združljiva s položajem in nalogami predsednika in podpredsednika sveta samoupravne narodne skupnosti. S tem predlogom se dodatno širi izjema glede nezdružljivosti funkcij. S tem predlogom se bo privilegiralo nekaj deset ljudi. Posebna ureditev se bo samo še bolj normalizirala. Ne smemo namreč pozabiti zakaj je bila osnovna sprememba Zakona o poslancih, po kateri se današnji predlog zgleduje sploh izpeljana. Zato, da se reši individualni problem določenega posameznika. S širitvijo take ureditve na občinsko raven samo še bolj načenjamo načela sistema, ki naj bi temeljil na preprečevanju konflikta interesov. Skratka, s tem zakonom se še dodatno krepijo privilegiji določene skupine funkcionarjev, s čimer odpiramo Pandorino skrinjico. Ko enkrat narediš izjemo, kar smo naredili s sprejetjem sprememb Zakona o poslancih, je jasno, da apetiti po še in še dodatnih privilegijih in izjemah le še naraščajo. In zakonski predlog, ki je pred nami, je točno tak. Ko duh enkrat uide iz steklenice, se korak za korakom eliminirajo varovalke za preprečevanje konflikta interesov, kar vodi do tega, da se v rokah privilegiranih posameznikov kopiči moč odločanja znotraj že tako omejene skupnosti s takimi zakonskimi avanturami, ki omogočajo kopičenje funkcij izbrancem, resno načenjamo sistem varovanja integritete in preprečevanja korupcije in dobesedno legaliziramo kolizijo interesov. Predlog nastaja domnevno v interesu zagotavljanja boljšega delovanja predstavniških organov obeh avtohtonih narodnih skupnosti. A njegova dejanska posledica bo, da se bodo vodstva skupnosti samo še bolj zaprla in zožila na ozek krog izbrancev, namesto da bi se nabor kandidatov za te funkcije razširil in omogočil čim širšo participacijo. Na participaciji in enakih možnostih naj bi temeljila demokracija. Tovrstne izjeme so anomalija, ki je demokraciji v posmeh. Če bo ta predlog sprejet, bodo najbolj prikrajšani pripadnice in pripadniki narodnostnih skupnosti, zato v Levici pri takih kravjih kupčijah nikdar nismo in tudi ne bomo sodelovali. In bomo glasovali proti. Hvala lepa.