PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje.

Začenjam 110. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora. Obvestil o odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi. Vse prisotne lepo pozdravljam. Prosim za mir v dvorani!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 110. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega... Res, prosim za tišino! Hvala lepa. Predlog dnevnega reda ste prejeli v četrtek, 17. julija 2025, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nismo prejeli. Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 52, proti 29.

(Za je glasovalo 52.) (Proti 29.)

In ugotavljam, da je dnevni red 110. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA SKLEPA O RAZVELJAVITVI SKLEPA DRŽAVNEGA ZBORA, DA SE RAZPIŠE POSVETOVALNI REFERENDUM O POVIŠANJU OBRAMBNIH IZDATKOV REPUBLIKE SLOVENIJE.

Predlog sklepa je v obravnavo Državnemu zboru predložila poslanka magistrica Nataša Avšič Bogovič. Za dopolnilno obrazložitev predloga sklepa dajem besedo predlagateljici magistrici Nataši Avšič Bogovič, izvolite.

Spoštovane, spoštovani.

Državni zbor je pred natanko dvema tednoma sprejel Predlog za razpis posvetovalnega referenduma o povišanju obrambnih izdatkov s sledečim referendumskim vprašanjem: Ali ste za to, da Republika Slovenija povečuje obrambne izdatke tako, da bodo ti do leta 2030 dosegli 3 procente bruto domačega proizvoda letno, kar je trenutno približno 2,1 milijarde evrov. Premier doktor Robert Golob se je po sprejetem referendumu sestal na posvetu z ustavnimi pravniki, kjer so mu predstavili svoje poglede glede obrambnih referendumov, pri čemer so imeli različna mnenja. Pri eni zadevi pa so se vsi ustavni pravniki popolnoma poenotili in sicer pri tem, da je izglasovano referendumsko vprašanje sporno, da je nejasno in zavajajoče, kar je ne nazadnje v neskladju z Zakonom o referendumu in o ljudski iniciativi ter v neskladju s Poslovnikom Državnega zbora. Namreč, en volivec bi pri tovrstnem referendumskem vprašanju obkrožil proti zato, ker meni, da je 3 procente BDP za obrambne izdatke vsekakor preveč. Drugi volivec pa bi prav tako glasoval proti zato, ker je prepričan, da je 3 odstotke BDP za obrambne namene v današnjih nepredvidljivih časih absolutno premalo. S tem bi prišli do situacije, ko zaradi nejasnosti vprašanja glas volivcev za ali proti referendumskem vprašanju ne bi bil pravilen odraz volje ljudi. Posledično po razglasitvi referendumskega izida ne bi bilo jasno, za oziroma proti čemu so volivci dejansko glasovali. In začel bi se boj za interpretacijo. Vsaka politična stranka bi referendumski izid tolmačila po svoje, sebi v prid. Kar pa vsekakor ni pošteno do volivk in volivcev. Še posebej ne tistih, ki bi prišli na volišča, oddali svoj glas. Nato pa ugotovili, da je bil njihov glas zlorabljen. Na način, ki ne odraža njihovega prepričanja oziroma dejanske politične volje. Pri uporabi instituta referenduma tako zakonodajnopravna služba kot tudi ustavno sodišče poudarjata, da vprašanje, ki je predmet referenduma, mora biti jasno izraženo in volivcem razumljivo. Zahteva po jasnosti vprašanja je odraz pravice volivca, da je njegov glas za ali proti referendumskem vprašanju pravilen oziroma korekten odraz njegove svobodne izbire. Nejasno vprašanje je v nasprotju z načelom pravne države in s tem tudi v neskladju z 2. členom Ustave Republike Slovenije, pa tudi s samim bistvom referenduma kot oblike neposrednega odločanja državljanov, na katerem morajo volivci natančno glasovati in biti seznanjeni z vsebino vprašanja, o katerem se glasuje. Upoštevajoč dejstvo, da je izglasovano referendumsko vprašanje glede povečanja obrambnih izdatkov nejasno in zavajajoče in ne daje enoznačnega odgovora smo o svobodi prejšnji teden vložili predlog, s katerim bi se razveljavil sklep o razpisu referenduma, ki je bil sprejet dne 4. 7. 2025. Za ta korak smo se v Gibanju Svoboda odločili po nizu strokovnih in političnih posvetovanj, tudi po petkovem političnem vrhu, na katerem so sodelovali tako predstavniki koalicije kot tudi opozicije in na katerem smo zaznali veliko naklonjenost temu, da se glasovanje o razveljavitvi referenduma opravi. Da je razveljavitev referenduma edina prava pot, je dodatno potrdila tudi najnovejša javnomnenjska raziskava, ki je bila objavljena ta teden in kjer je kar dve tretjini anketiranih odgovorilo, da nasprotuje izvedbi posvetovalnega referenduma o povečanju obrambnih izdatkov. Prepričana sem, da bomo z razveljavitvijo referenduma naredili največ za to, da se bo Slovenija uveljavila in utrdila kot ugledna, verodostojna in zaupanja vredna zaveznica. Ne moremo govoriti o tem, da smo zaupanja vredni zavezniki, hkrati pa se sprenevedamo glede tega, ali bomo izpolnjevali svoje obveze ali ne. Potrebno se je zavedati, da referendumi niso politične igračke, namenjene političnemu preigravanju med posameznimi strankami, pač pa resen parlamentarni institut. Izkazalo pa se je, da je imelo zavajajoče, a izglasovano referendumsko vprašanje zaradi špekulativnega glasovanja nekaterih poslanskih skupin zelo velik vpliv na dojemanje javnosti, na kar pa ni pomislil nihče izmed poslancev. Ki so referendum izglasovali. Tokrat bo šlo za vnovično preverjanje politične volje glede navedenega referenduma. Dejansko bo šlo za test zrelosti slovenske politike in tokrat izgovorov več ne bo. Danes pri ponovnem glasovanju v Svobodi računamo na državotvornost poslank in poslancev. Brez politikantstva in brez političnega driblinga, kjer se bo jasno izkazalo, katere stranke ravnajo odgovorno ter katerim strankam je mar za varnost in prihodnost naše države in naših državljanov.

Za konec vse poslanke in poslance, tako na levi kot na desni ponovno pozivam, bodimo državniki, ki smo v kritičnih trenutkih pripravljeni tudi zastaviti svoje ime in svoj ugled. K današnjemu glasovanju. Pristopimo ne z mislijo na neke kratkoročne strankarske ali celo osebne interese, ampak premišljeno, odgovorno in državotvorno z mislijo na dolgoročne in strateške interese naše države ter z mislijo na varnost, stabilnost, blaginjo in mednarodni ugled Republike Slovenije. Hvala.

Hvala lepa.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.

Besedo ima Poslanska skupina Nepovezanih poslancev, zanjo poslanec doktor Anže Logar, izvolite.

Hvala, predsedujoča.

Vprašanje ratifikacije mednarodnih pogodb ima svoje posledice. Za najpomembnejše od njih spreminjamo celo ustavo, članstvo v Natu in EU je tak primer. Za njih sprejemamo deklaracijo o zunanji politiki strategija in ko razpravljamo o naši skupni varnosti, se vrnimo k temelju, k deklaraciji o zunanji politiki, ki smo jo tu v Državnem zboru potrdili leta 2015. Kaj tam piše v uvodu? Citiram: "Upoštevajoč, da so se državljanke in državljani Republike Slovenije z veliko večino odločili za članstvo v Natu, ki predstavlja temeljni okvir za zagotavljanje nacionalne varnosti."

V poglavju, kjer so našteti cilji zunanje politike, je prva alineja. Varnost Republike Slovenije, verjetno ne po naključju. V poglavju prednostna področja piše "krepitev vidnosti vloge Republike Slovenije v Natu kot temeljnem okviru nacionalne in evropske varnosti." In nenazadnje poglavje Izvajanje zunanje politike: "krepitev kulturne zunanje politike, za katere so značilni državniško usmerjena zunanja politika, kontinuiteta načel v zunanji politiki, iskanje širokega političnega in družbenega soglasja glede temeljnih zunanjepolitičnih usmeritev." Razlog za današnjo razpravo je v popolni ignoranci določil te deklaracije, še več, je rezultat aktivnega političnega udejstvovanja v nasprotju z deklaracijo. Ali predstavlja referendum o temeljnem okviru nacionalne in evropske varnosti kontinuiteto načel in vrednot v zunanji politiki? Seveda ne. V obdobju geopolitike, ki jo zaznamujejo dezinformacije in hibridne vojne, pa definitivno ne. Ali je taktiziranje glede referenduma o varnosti pa napoved referenduma o članstvu v Natu značilnost državniško usmerjene zunanje politike? Ne, je ravno nasprotje državotvornosti. Ali je razcepljenost o vprašanju referenduma pokazatelj iskanja širokega političnega in družbenega soglasja glede temeljnih zunanjepolitičnih usmeritev? Dokazano ne. Nekaj smo torej četrtega, sedmega storili narobe. Medtem ko mi tu parlamentiramo o temi, katere namen je zgolj, da še dodatno razdelimo se pa se državotvorni svet razvija naprej. Kaj namerava storiti EU? Trenutni razvojni dokumenti evropske komisije kažejo na resne ambicije po izgradnji normativnega ekosistema za več vlaganj v obrambo in to na dolgi rok. Konsolidacija obrambnega sektorja, zmanjšanje množice majhnih podjetij na le nekaj močnih evropskih šampionov. Poenostavitev regulativnih postopkov tako imenovana Defence Omnibus Simplifiction in krepitev enotnega trga za obrambna naročila, rast skupnih projektov in čezmejnih partnerstev. Državno investiranje v obrambno uporabo spodbuja gospodarstvo podobno ali še malce bolj kot večina drugih industrijskih spodbud. Študija Goldman Sachs pa študija instituta kil ugotavljata, da imajo investicije v obrambo in varnost pozitiven multiplikativen učinek s faktorjem 05, kar pomeni, da vsakih 100 evrov izdatkov za obrambo poveča skupni bdp za približno 50 evrov, če so sredstva porabljena večinsko za domačo proizvodnjo. Namesto današnjega popravnega izpita o referendumu glede naše skupne varnosti bi v tem trenutku torej morali aktivno razpravljati predvsem o poenotenju, da naj politika preneha področje varnosti uporabljati kot primarno polje politične konfrontacije. Vzemimo primer Finske, kjer je politika sama dala pobudo k sklenitvi medstrankarskega sporazuma o postopnem zviševanju sredstev za obrambo v naslednjih nekaj vladah. Politika, stroka in gospodarstvo naj se poenotijo, kako porabiti dodatna sredstva, in kar najbolje izkoristijo razvojni cikel, ki prihaja na področju varnosti. Države EU se bomo v naslednjih desetih letih ločevale med tiste, ki smo ta cikel znale izkoristiti in tiste, ki ga niso znale. Upam, da je vsem v interesu, da smo v prvi skupini. V ta namen Demokrati predlagamo sklic nacionalnega razvojnega vrha, ki bo znal določiti področja naše specializacije z visoko dodano vrednostjo, hkrati pa pripraviti podlago za izgradnjo nujnih infrastrukturnih projektov. Teh 3 odstotke, ki so dejstvo, lahko uporabimo zelo učinkovito. Danes gre za popravni izpit iz državotvornosti. Demokrati s svojim glasom za preklic referenduma dajemo svoj delež reševanju ugleda in kredibilnosti Slovenije in priložnosti za slovensko gospodarstvo. So teme, kjer lahko politično taktiziraš in so teme, ker preprosto ne smeš, če ti je mar za temeljne interese države. Varnost je eno od področij, kjer potrebujemo politično zrelost in odgovornost, tudi če si v opoziciji. Hvala.

Hvala lepa. Besedo ima Poslanska skupina Svoboda, zanjo poslanec Lenart Žavbi, izvolite.

Spoštovani kolegi, spoštovane kolegice, spoštovana slovenska javnost, spoštovana mednarodna javnost! Referendumsko vprašanje: ali ste za to, da Republika Slovenija povečuje obrambne izdatke? Tako, da bodo ti do leta 2030 dosegli 3 odstotke bruto domačega proizvoda letno, kar je približno 2,1 milijarde evrov, je v resnici krinka, krinka brez prevzemanja odgovornosti. Ključno vprašanje, za katerim stoji vsa ideologija predlagatelja in tudi tistih, ki so očitno ta referendum podprli, je odnos države do zveze NATO. In v resnici smo s tem, s tem glasovanjem o referendumu pred dvemi tedni na petek testirali naš zadnji nacionalni konsenz. V resnici sta bila v Sloveniji dva nacionalna konsenza, osamosvojitev in integracija v evropsko in transatlantsko skupnost. Drži, da leta 2004 na referendumu je bila Evropska skupnost bolj podprta kot zveza NATO, a obe sta bili podprti z veliko večino. Spoštovani, če pride do tega referenduma, ki ste ga izglasovali pred dvema tednoma, kako bo izgledala referendumska kampanja? Kdo bo zagovarjal, kaj bodo tisti, ki verjamejo, da je treba v odpornost, varnost in oboroževanje treba nameniti pet odstotkov zagovarjali, za ali proti? Kaj pa zagovarja tisti, ki zagovarja 2,99 odstotka investicije BDP v varnost in odpornost* Spoštovani, v podtonu investicij v lastno varnost je vedno tudi tista trditev, da gre za denar, ki se meče v tuje orožarske industrije, ampak spoštovani, zadnja definicija obrambnih izdatkov tako zveze NATO kot tudi slovenske republike kaže na to, da centi in evri, potrošeni za slovensko varnost, odpornost in obrambo, niso metanje v tuje orožarske industrije, ampak predvsem in tudi izgradnja lastne industrije, gospodarstva, evri in centi, ki jih bomo namenili v prihodnjih letih za varnost, so investicija tudi v lastno gospodarstvo. V prejšnjem mandatu nekje na polovici je nek poslanec, takrat kandidat za ministra, izrekel naslednji stavek: cilj vsake opozicije je zrušiti vlado. Jaz bi temu stavku dodal drugi stavek: cilj vsake opozicije je zrušiti vlado ne glede na to, kaj se zgodi z državo.

Spoštovani, jaz upam, da boste pri današnjem glasovanju upoštevali, kaj se zgodi z državo. V Poslanski skupini Svoboda bomo predlog sklepa soglasno podprli.

Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, zanjo magistrica Meira Hot, izvolite.

Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica.

Današnja seja in vsi politični zapleti, povezani z izdatki za obrambo in varnost, ne morejo biti nikomur v ponos. Namesto da bi se pogovarjali, kako zagotoviti varno prihodnost, spremljamo nenehno politično preigravanje. In to na tnalo postavlja varnost ter razvojni, socialni in investicijski potencial Slovenije, njen mednarodni ugled, njeno kredibilnost. Današnje glasovanje o sklepu za razveljavitev referenduma o obrambnih izdatkih je treba zato pogledati vsebinsko in postopkovno, še prej pa osvetliti napačno pot, ki je do njega pripeljala. Državni zbor je v pripravah na vrh zveze NATO 12. junija sprejel obrambno resolucijo, ki politično določa, da bo Slovenija za obrambne izdatke to leto namenila 2 procenta BDP, do leta 2030 pa 3 procente BDP. Še pred tem je stranka Levica vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o obrambnih izdatkih. Namesto da bi o tem predlogu glasovali takoj in potem o resoluciji, je predsednica Državnega zbora odločanje o referendumu preložila na čas po vrhu zveze NATO. 24. in 25. junija se je odvil vrh zveze NATO v Haagu. Članice zveze, med njimi tudi Slovenija, so sprejele politično deklaracijo o dvigu obrambnih izdatkov na 5 procentov BDP do leta 2035. Leta 2029 naj bi se opravila revizija o začrtani poti. Pred vrhom zveze Nato predstavniki naše vlade niso prišli v Državni zbor, kjer bi predstavili in dobili potrditev mandata za odločanje o 5 procentov BDP za obrambne investicije, kar bi tako po Ustavi kot v naši zakonodaji morali. Prav tako do današnjega dne ni bilo široke javne razprave o dvigu obrambnih in varnostnih izdatkov, ki jo je napovedovala in se k njej zavezala koalicija še pred sprejetjem obrambne resolucije. Socialni demokrati smo vseskozi opozarjali na nujnost širokega družbenega in političnega soglasja o varnostni in obrambni politiki. Naše stališče glede 5 procentov BDP za obrambo je bilo, je in ostaja jasno, absolutno gre za previsoko tveganje, na katerega Slovenija ne more pristati brez izdatnih posegov v njene vitalne podsisteme in s tem bi ogrozili socialno, ekonomsko in razvojno podstat države. Socialni demokrati smo zaradi vsega navedenega podprli predlog Levice o referendumu glede obrambnih izdatkov. Če se je zaobšlo Državni zbor kot predstavnika ljudstva pri tako pomembnem obrambnem in varnostnem vprašanju je prav, da o tem svoje povedo državljani sami. In za Socialne demokrate so vsebinsko ključna naslednja vprašanja: kaj za Slovenijo pomeni vrh Nata? Ali smo se z deklaracijo Nata zavezali, da bomo za obrambne investicije namenili 5 procentov BDP do leta 2035, kar je za Socialne demokrate nesprejemljivo? In kaj je bilo sploh sprejeto kot opredelitev teh obrambnih investicij? Kaj deklaracija Nata pomeni za obrambno resolucijo, ki jo je že sprejel Državni zbor? In najpomembneje, kako se bo pripravilo prihodnje proračunske dokumente, da večanje sredstev za obrambo ne bo ogrožalo vitalnih podsistemov države, da se ne bo posegalo v plače in pokojnine, ne bo krčilo socialnih programov, ne bo zajedlo investicije, gradnjo cest, šolstvo, zdravstveni sistem? Ali pa na drugi strani, da se ne bo zadolževalo državo v takšnem obsegu, da se iz dolgov ne bodo mogli izkopati niti naši otroci? Prepričani smo, da so ta vprašanja jasna in politika je dolžna nanje odgovoriti. Zato bomo v Poslanski skupini Socialnih demokratov zahtevali takšno skupno sejo odborov za obrambo in za zunanje zadeve, kot bi morala predhodno že potekati v državnem zboru zaradi odobritve pogajalskega mandata pred vrhom Nata. Pričakujemo možnost seznanitve in naknadno odobritve ali zavrnitve rezultatov pogajanj na vrhu Nata, kot tudi pojasnilo, kako te rezultate povezati z izvajanjem obrambne resolucije. Zahtevamo, da Vlada skladno s pravili obrambnega planiranja izdela srednjeročni obrambni program za obdobje 2025 do 2030, kjer bo natančno navedeno, kaj se bo za povečane obrambne izdatke kupovalo in kakšne zmogljivosti bo država s tem zgradila.

Poudarjamo še, da smo sklep Levice o referendumu o obrambnih izdatkih podprli zato, ker Vlada ni prišla po mandatu v Državni zbor za pogajalska izhodišča v Haagu in ker politika ni bila zmožna zagotoviti javne in široke razprave o prihodnosti obrambe in varnosti Slovenije. Potem ko so ugledni ustavni pravniki enotno izrekli svoje pomisleke o nejasnosti referendumskega vprašanja smo Socialni demokrati pripravili na političnem vrhu koalicijskih, kasneje tudi vseh strank, predlagali dopolnjen predlog referendumskega vprašanja, da se omogoči jasen izraz volje ljudi. Naš predlog ni bil sprejet. In danes smo še vedno v negotovosti, ki je ta seja ne odpravlja. Ta krč lahko odpravi samo javna razprava in z njo široko sprejeto soglasje koliko in za kaj bomo namenili sredstva za obrambo in varnost in zato bomo tudi vložili zahtevo za javno razpravo. Vse drugo je po našem prepričanju zavajanje in nadaljevanje političnih preigravanj brez odgovorov na ključna vsebinska vprašanja.

Najlepša hvala. Prosim, resnično vas prosim za mir v dvorani medtem ko se izrekajo stališča poslanskih skupin. Hvala za razumevanje. Upam, da se boste držali tega, da ste pač, poslušamo kaj imajo povedati poslanske skupine.

Poslanska skupina Levica je na vrsti in za njo doktor Matej Tašner Vatovec, izvoli.

Najlepša hvala podpredsednica. Lep pozdrav vsem.

V Sloveniji naj bi oblast imelo ljudstvo, to oblast naj bi izvajalo posredno, se pravi v tem zboru in seveda neposredno preko referendumov. To, da smo prišli do točke, da se moramo pogovarjati o referendumu, ima neko malo daljšo brado. Ko so bili napovedani že januarja zahteve ali pa bo bolje rečeno izsiljevanja Združenih držav Amerike na Nato, da povišuje obrambne izdatke na 5 odstotkov, se je seveda tudi ta logika začela obračati hitro po Evropski uniji in na žalost tudi v naši državi. Takrat je Vlada napovedala, da bo razmišljala o tem, da se prenovi Resolucijo o srednjeročnem in dolgoročnem opremljanju Slovenske vojske in pripravlja tako resolucijo, ki bo seveda vsaj deloma sledila temu, temu povišanju izdatkov. Takrat je bil načrt o 3 odstotkih, ki bi jih naj dosegli do leta 2035. Že takrat smo v Levici zahtevali skupno sejo dveh odborov: Odbora za zunanjo politiko in Odbora za obrambo. In med drugim predlagali v sklepih, da se opravi o tem vprašanju široka in vključujoča javna razprava. Namesto tega smo dobili nek posvet v dvorani Državnega sveta, kjer so bolj ali manj podporniki oziroma ljudje iz vojaških struktur razlagali zakaj moramo dvigniti odstotke na tri in zakaj je resolucija dobra. To ni široka javna razprava, to ni vključujoča javna razprava in to je izključevanje ljudstva. Potem smo prišli do točke, ko je bila seveda resolucija v parlamentu. Takrat smo se odločili v Poslanski skupini Levica, da bomo našo zahtevo ali pa našo željo, da se o tem opravi javna razprava, nadaljevali s tem, da smo vložili zahtevo za sklic posvetovalnega referenduma. Kot je bilo že omenjeno, bi po ustaljeni dolgoletni parlamentarni praksi seveda najprej morali odločati o referendumu preden smo odločali o resoluciji, ampak se to ni zgodilo na tak način. Referendum, ne glede na to, da je resolucija že sprejeta, je po naši oceni še vedno potreben in pomemben, zato ker mislim, da uresničuje tisto, kar je temelj vsake demokracije in to in to je to, da oblast ne samo vlada nad ljudstvom, ampak da to ljudstvo posluša in ima dialog z njim. To, da je referendumsko vprašanje na kar se predlagatelji danes sklicujejo nejasno je po moji oceni podcenjevanje. Po eni strani nas kot predlagateljev, predvsem pa državljank in državljanov, ki bi se morali do tega vprašanja opredeliti. To, da je pravo vprašanje Nato, se lahko strinjamo, ampak mislim, da tudi tu logika ne zdrži. Namreč, sodeč po številnih javnomnenjskih anketah, ki so bile izvedene v zadnjem času številke se sicer nekoliko spreminjajo. Obstajajo resne škarje med tem, kakšna je podpora članstvu v Natu in kakšna je podpora vlaganju v prekomernem vlaganju v obrambne izdatke. Tako da, ko govorite o državotvornosti in predvsem odgovornosti bi jaz rad spomnil na to, da državotvorno in odgovorno politika deluje takrat, ko se ne boji svojih ljudi. Takrat, ko ne želi skrivati stvari pred njimi, takrat, ko je ni strah preveriti. Ali so politike, ukrepi, ki jih sprejema ustrezni ali ne, ampak je pripravljena s svojim ljudstvom, z državljankami in državljani iti v dialog in jih poslušati. Preklic referenduma, ki je bil že potrjen in izglasovan v tem Državnem zboru je pod črto preprosto izključitev ljudstva. Je zavestna odločitev ne dovoliti ljudem, da imajo besedo pri upravljanju z državnimi zadevami, kar je ustavna kategorija in ustavni temelj in iz tega sledeč seveda tudi najbolj neodgovorna in najbolj nedržavotvorna odločitev, ki jo lahko ta Državni zbor sprejme. V Poslanski skupini Levica bomo seveda predlog tega sklepa enotno zavrnili. In želimo si, če obstaja še kakšen kanček demokracije, da bo tudi celoten zbor to zavrnil.

Najlepša hvala. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.

Sedaj prehajamo torej na razpravo poslank in poslancev o predlogu sklepa. Prvi se je k razpravi prijavil Soniboj Knežak, izvolite.