Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje.

Začenjam 109. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi drugega odstavka 20. člena, prvega odstavka 58. člena ter prvega odstavka 60. člena Poslovnika. Obvestili odsotnih poslankah in poslancih seje in vabljeni na sejo sta objavljeni na e- klopi. Lep pozdrav vsem prisotnim!

Prehajamo na določitev dnevnega reda devete izredne seje, katerega ste prejeli v petek, 11. julija s sklicem seje. O predlogu bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za širitev nisem prejela, zato predlagam, da določimo dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem in ker prehajamo na odločanje, vas prosim, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav in glasujemo o dnevnem redu.

Glasujemo. 70 poslank in poslancev navzočih, 51 jih je glasovalo za, osem jih je bilo proti.

(Za je glasovalo 51.) (Proti 8.)

Ugotavljam, da je dnevni red 109. izredne seje Državnega zbora določen.

In prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O OBNOVI, RAZVOJU IN ZAGOTAVLJANJU FINANČNIH SREDSTEV V OKVIRU NUJNEGA POSTOPKA.

Predlog je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. In za dopolnilno obrazložitev predloga dajem besedo Juretu Lebnu, državnemu sekretarju v Kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije, izvolite.

Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke in poslanci!

Odbor za finance je na nujni seji razpravlja o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev za reševanje izzivov po poplavah. ZORF, ki je bil sprejet dne 13. 12. 2023, je bila zagotovitev celovitega pristopa k odpravljanju velikih posledic oziroma škode na infrastrukturnih, gospodarskih in stanovanjskih objektih, ki so jo povzročile poplave in plazovi. Celovit pristop je zahteval ne samo odpravo posledic naravnih nesreč, ampak tudi ukrepe za obnovo in razvoj prizadetih območij države in preventivne ukrepe, s katerimi se bo zagotovila večja varnost. Tekom izvajanja obstoječih določb ZORF so se v praksi zaznale potrebe po izboljšavah in spremembah nekaterih zakonodajnih rešitev, ki jih ponuja ZORF in ki bi lahko prispevale k ustreznejši poplavni sanaciji na območjih, ki so jih prizadele poplave in plazovi. S predlogom zakona je predvideno zagotavljanje vzpostavitev ustreznih pravnih podlag za neposreden nakup zemljišč za upravičence in s tem možnost čimprejšnje pridobitve dokumentacije za gradnjo nadomestitvenih objektov na varnih lokacijah.

Dodaja se varovalka, po kateri sklep o lokacijski preveritvi preneha veljati 31. decembra 2028, če do takrat ni vložena popolna vloga za gradbeno dovoljenje, ali je zemljišče pred tem odplačno osvojeno. Razširja se možnost neposrednega odkupa zemljišč, katerih namembnost je bila že spremenjena iz kmetijskih v stavbno. Nakup zanje v imenu države izvaja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ki zemljišča do odsvojitve tudi upravlja. Zakon ureja prodajo državnih zemljišč, predvidenih za nadomestitvene gradnje, in določa prednostni vrstni red investitorjev nadomestitvenih objektov. Ocenjuje se, da bo imel predlog zakona finančne posledice v skupni predvideni višini 750 tisoč evrov.

Spoštovani vsi! Z namenom pravočasne uveljavitve predlaganih zakonodajnih rešitev predlagamo, da se predlog zakona podpre. Hvala.

Hvala lepa. Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za finance in za predstavitev poročila dajem besedo predsednici odbora, Andreji Kert, izvolite.

Spoštovana predsednica, hvala za besedo. Spoštovani kolegi iz Vlade, spoštovane kolegice in kolegi, ostali prisotni.

Odbor za finance je na 63. nujni seji dne 16. 7. 2025 obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o novem razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje po nujnem postopku predložila Vlada.

Kolegij predsednice Državnega zbora je na 135. seji, 11. 7. 2025, sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. V poslovniškem roku so amandmaje vložile Poslanska skupina SDS ter poslanske skupine Svoboda, SD in Levica. Predstavnika predlagatelja sta predstavila razloge za dopolnitev in spremembo veljavnega zakona ter glavni cilj in poglavitne rešitve predloga zakona. Pojasnjeno je bilo, da se je skušalo najti optimalno rešitev pri zagotavljanju ohranjanja poselitve prizadetega območja po avgustovski ujmi leta 2023. Pri tem je bil cilj, da se ljudem, ki že imajo socialne stiske, omogoči, da še naprej živijo na tem območju. Državni sekretar je povedal, da je bilo v prvotnem zakonu predvideno, da bo država tista, ki bo zagotovila cenitve poškodovanih objektov oziroma zgradila nove objekte. V praksi se je izkazalo, da so bile cenitve poškodovanih objektov dobre in vsi upravičenci so se odločili za sprejem odškodnine. Pojasnil je, da trenutna zakonodaja onemogoča, da bi državne parcele lahko ponudili direktno v odkup upravičencev, ker bi bilo potrebno javna dražba, na katero se potem lahko prijavi kdorkoli. V predlogu zakona je zato temeljna sprememba, da se lahko parcela v državni lasti ponudi direktno upravičencem v odkup. Ob tem je državni sekretar izpostavil, da so glede postopka dodelitve parcel zelo sodelovali z Občino Braslovče. Ob zaključku je podal še nekaj pojasnil glede izbire predlaganih zakonodajnih rešitev, določanja prednostnega vrstnega reda oškodovancev pri nakupu zemljišča. Predstavnik Zakonodajno-pravne službe je povedal, da so bile z vloženimi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin upoštevane nekatere vsebinske, predvsem pa nomotehnične pripombe službe. Opozoril je, da niso bile upoštevane njihove pripombe glede pristojnosti dodelitve pravic za nakup zemljišč. Ob zaključku je izpostavil še kršitev poslovniškega roka za mnenje občin in izrazil dvom glede razlogov za nujni zakonodajni postopek. Predstavnik Državnega sveta je povedal, da komisija predlagani zakon podpira ter predstavil pomisleke, vprašanja svetnikov in pojasnila predstavnikov Vlade iz pisnega mnenja komisije. Razprava članic in članov je potekala v okviru 11. člena in obeh amandmajev, ki sta bila vložena k temu členu. Poslanci so predlagani amandma predstavili in pojasnili, da se z amandmajem posega v 126.a člen in 126.c člen. Z amandmaji bi se besedilo 126.a člena spremenilo tako, da bi bili upravičenci še naprej upravičeni plačila komunalnega prispevka na novih zemljiščih, ker bi s spremembo lahko prišlo do različne obravnave. Pri tem so poudarili, da ti upravičenci niso krivi za nastalo situacijo, zato jim tudi ne bi smeli nastati stroški. Z drugim delom amandmaja, ki posega v 126.c člen pa se določa črtanje prepovedi odsvojitve obremenitve ter nepremičnin, teh nepremičnin v obdobju desetih let. V tem obdobju lahko pride do številnih nepredvidenih situacij. Zato tem lastnikom ni smiselno na tak način omejiti možnosti razpolaganja z nepremičninami. Članice in člane je zanimal tudi odziv predstavnikov vlade na pomisleke lokalnih skupnosti kakšen bi bil celoten strošek oprostitve plačila omenjenih komunalnih prispevkov. Razlika, ki bi nastala pri komunalnem prispevku glede na veljavno ureditev ter možnost krajšega obdobja omejitve razpolaganja z nepremičninami. Državni sekretar za koordinacijo ukrepov in aktivnosti za obnovo v poplavah 2023 je podal dodatna pojasnila na vprašanja postavljena v razpravi. Izpostavil je, da so v veljavnem zakonu upravičenci upravičeni plačila komunalnega prispevka v okviru obstoječega objekta, če je zgrajen objekt večji, pa plačajo razliko. Tako bi ostalo tudi z obravnavanim predlogom zakona. Glede odsvojitev je poudaril, da gre tu za namenska zemljišča in preselitev večjega števila ljudi. Tako se s to določbo zagotavlja, da bodo ta namenska zemljišča tudi uporabljena za predvideni namen. Ta omejitev bi veljala samo za prvega lastnika in ne predstavlja težav pri dedovanju. Odbor je sprejel amandmaje Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica k 2., 6., 8., 10., 11., 12. in 14. členu predloga zakona. Odbor ni sprejel amandmaja Poslanske skupine SDS k 11. členu. Odbor je v skladu z 28 členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona in jih sprejel.

Hvala.

Hvala lepa. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Prva ima besedo Poslanska skupina Nepovezanih poslancev, v njenem imenu kolega Tine Novak, izvolite.

Predsednica, hvala. Lep pozdrav vsem.

Pred nami je torej predlog zakona, ki neposredno vpliva na usodo številnih družin, ki so v katastrofalnih poplavah avgusta 2023 izgubile svoje domove. Njegov temeljni namen je omogočiti prizadetim, da si sami zgradijo nove domove na varnih zemljiščih v domačem okolju. Ta pristop je pravilen in seveda nujen. Kot poslanska skupina se zavedamo stiske ljudi na terenu in razumemo, da je treba čim prej odpraviti zakonodajne ovire, ki jim to preprečuje oziroma onemogoča pot do njihovega novega doma. Osrednji problem, ki ga zakon rešuje, je dejstvo, da veljavni zakon o stvarnem premoženju države s svojo zahtevo po javni dražbi onemogoča namensko prodajo državnih in občinskih zemljišč tistim, ki jih po tej naravni katastrofi najbolj potrebujejo. Zakon tako vzpostavlja posebno pravno podlago, ki omogoča namensko prodajo zemljišč tistim, ki so prejeli odškodnino oziroma so bili razlaščeni. Ključno izvedbeno vlogo dodeljuje občinam, pri čemer naj bi bilo zagotovljeno tudi financiranje teh novih nalog. Zakon določa prednostni vrstni red, ki daje prednost lokalnemu prebivalstvu.

Nadalje pozdravljamo dejstvo, da so bile odpravljene nekatere izmed najbolj očitnih pomanjkljivosti prvotnega predloga. Prvič, sprememba, ki dovoljuje vpis hipoteke na kupljeno nepremičnino, je življenjskega pomena. Brez nje bi bil zakon za večino družin, ki za gradnjo potrebuje bančno posojilo, povsem neuporaben.

Določba, ki predvideva sklenitev pogodbe med državo in občino za plačilo stroškov vodenja postopkov, naslavlja utemeljeno kritiko Združenja občin Slovenije in Zakonodajno-pravne službe glede nalaganja novih nalog občinam, za katere niso zagotovljena sredstva.

Kljub navedenim izboljšavam pa nas skrbijo določeni vidiki, ki so jih izpostavili tako stroki kot sami prizadeti občani. Ujma se je namreč zgodila avgusta 2023. Dejstvo pa, da se skoraj dve leti kasneje zakon sprejema po nujnem postopku, odpira vprašanje o pravočasnosti reševanja te problematike. To, da se zakon sprejema po nujnem postopku, omejuje širšo razpravo, nam ne govori ravno v prid temu zakonu. Zakonodajno-pravna služba je namreč v svojem mnenju jasno opozorila na več kršitev, na izjemno hiter postopek, ki onemogoča sodelovanje zainteresiranih deležnikov in predvsem na kršitev poslovniškega roka za pridobitev mnenj občin. Skrbijo nas nekatere kritike, ki prihajajo neposredno od tistih, ki jim je zakon namenjen ob prizadetih poplavah. Njihovo protestno pismo namreč razkriva, da so nekatere rešitve v zakonu neživljenjske in kaže na pomanjkanje posluha za človeško stisko.

Spoštovani! Predlog zakona je v svojem jedru nujen, zato ga bomo v naši poslanski skupini podprli.

Zavrnitev zakona bi pomenilo, da ljudje, ki že dve leti čakajo, pustimo na cedilu in jih obsodimo na nadaljnjo negotovost. Hvala.

Hvala.

Poslanska skupina Svobode je naslednja, v njenem imenu kolega Aleš Rezar, izvolite.

Spoštovana predsednica, cenjene kolegice, kolegi. Avgustovske poplave leta 2023 so prizadele večino Slovenije, povzročile so skoraj tri milijarde evrov neposredne škode, zahtevale so življenja in ogrozile življenja ter premoženje naših občanov in občank. Delovanje Civilne zaščite in Rdečega križa Slovenije je omogočilo humanitarno pomoč že v prvih dneh ujme. Rdeči križ Slovenije je sredstva delil že v septembru z jasno določenimi merili. Intervencijska akcija je aktivirala vojsko, operacija vihra reševalce, sanacijo vodotokov in pontonske mostove v najbolj kritičnih predelih. Vlada je na to humanitarno in gospodarsko tragedijo odgovorila z izjemno hitrim in celovitim paketom ukrepov. V prvih dneh je vlada namenila štiri milijone evrov za razdeljevanje pomoči preko Rdečega križa. V nadaljevanju preko izredne solidarne pomoči, ki je za štiričlansko družino znašal 12466 evrov brez dokazovanja razsežnosti prizadetosti. Sledilo je izplačilo predplačil, namenjeno za obnovo hiš in stanovanj. Stanovalci z oceno škode nad 6000 evrov so že prejeli končna sredstva. Aktiviran je bil klicni center 114, ki je vse dni nudil pravno, tehnično in organizacijsko podporo prizadetim. Uvedena je bila poroštvena shema za kredite s 30 odstotno subvencijo obresti, kar je podjetjem omogočilo dostop do likvidnosti v krajšem v ključnem času. Samozaposleni s padcem prihodkov za več kot 25 odstotkov so lahko od 31. januarja 2024 vložili vlogo in prejeli pomoč že v februarju. Gospodarstveniki in gospodinjski subjekti so deležni prednostne obravnave pri podporah Eko sklada za okoljske naložbe. S sprejetjem interventnega zakona so bili odpravljeni administrativni zapleti, uvedeni poenostavljeni postopki in sklad za obnovo prizadetih območij. Zakon o obnovi in razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev pa je vzpostavil preventivne, protipoplavne in protiplazovne ukrepe, ter investicijske mehanizme na lokalni ravni. Vlada je od 4. julija 2025 izplačala že 1,16 milijarde evrov, v petih letih pa bo za obnovo skupaj porabila skoraj tri milijarde evrov, vključno s 428 milijonov evrov nepovratnih sredstev iz solidarnostnega sklada. Lokalnim skupnostim in občinam se omogoča dostop do skladov za vzdrževanje vodotokov, cestne infrastrukture in preventivnih projektov brez dolgotrajnih javnih naročil.

Spoštovani! Dovolite mi še nekaj konkretnih številk s terena, ki kažejo, da pomoč ni ostala le na papirju. Samo v okviru predplačil za nujno sanacijo občinske infrastrukture smo v najbolj ključnih trenutkih v občine usmerili znatna sredstva: Črna na Koroškem 5,6 milijona evrov, Dravograd 12,4 milijona evrov, Prevalje 9,3 milijona, Ravne na Koroškem 14,6 milijona, Slovenj Gradec 21,4 milijona, Luče 4,3 milijona, Ljubno 5,2 milijona, Mozirje 4,1 milijona, Rečica ob Savinji 3,5 milijona, Škofja Loka 7,9 milijona, Kamnik osem cela dva milijona in seznam se tu ne konča.

Ta sredstva do 40 odstotkov predhodne ocene škode so občinam omogočile, da so takoj začele najnujnejša dela, od začasnih mostov, urejanja vodotokov in dostopnih cest za sanacijo javne infrastrukture, brez katere življenja in gospodarstva ne moremo normalno zagnati, tudi gospodarstvo okreva. Celotna ocena škode v gospodarstvu znaša 384 milijonov evrov. Vlada je zagotovila 230 milijonov evrov pomoči, predplačila in povračila. 985 podjetij je prejelo 35 milijonov evrov predplačil, 844 pa več kot 103 milijone evrov povračil. Preostanek zaključujemo letos. Primer Kajles Ljubno je po več kot sto milijonski škodi s pomočjo države hitro obnovil ključne kapacitete. Letos namenjamo dodatna sredstva za trajne protipoplavne ukrepe na območju Ljubnega in Savinje. Predlog zakona o katerem danes odločamo, daje podlago za dokončanje tega največjega sanacijskega projekta v naši zgodovini. Predlog zakona vzpostavlja pravno podlago, da bo država lahko zemljišča, ki bodo z oppn izrecno predvidena za nadomestitveno gradnjo, prodala tistim poplavljencem, ki so vzeli odškodnino. Dopolnitev ZORZFS je potrebna, saj sistemska zakonodaja na tem področju onemogoča izvedbo namenske prodaje zgolj določenemu krogu posameznikov, se pravi, brez te novele bi država navedena zemljišča lahko prodala zgolj na javni dražbi oziroma na javnem zbiranju ponudb.

V Poslanski skupini Svoboda bomo zakon podprli.

Hvala lepa. Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je naslednja, v njenem imenu Jožef Jelen, izvolite.

Predsednica, hvala lepa za besedo, lep pozdrav vsem.

Skoraj dve leti po katastrofalnih poplavah, ki so uničile številne slovenske domove in poslovne prostore, je pred nami predlog sprememb Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev. Ta časovni zamik sam po sebi odpira resno vprašanje učinkovitosti kriznega upravljanja in politične volje. Čeprav so bile obljube premierja Goloba visoke, da bo pomoč hitra, pravična in celovita, pa je dejanska izvedba v mnogih primerih počasna, birokratska in za številne prizadete izčrpavajoča. Predlog zakona uvaja nekaj pomembnih poenostavitev kot je možnost, da nadomestitveni objekt gradi tudi fizična in pravna oseba, ki je že prejela odškodnino, vendar ta rešitev hkrati nalaga investitorjem odgovornost za urejanje projektne dokumentacije. Kar lahko dodatno obremeni že tako ranljive posameznike. Po eni strani zakon deklarativno spodbuja hitrejšo gradnjo, po drugi pa uvaja postopkovne faze, ki lahko ponovno zavlečejo dejansko izvedbo.

Nekateri ukrepi, kot je brezplačen prenos zemljišč v last občine za gradnjo infrastrukture, so pozitivni, a v tem se zdi, da država predvsem ureja lastniške in finančne vidike upravljanja s premoženjem, medtem ko reševanje dejanske stanovanjske stiske ostaja počasno. Tudi možnost pogajanj o odkupnih cenah, ki so omejena na 20 procentov cenitve, ne upošteva vedno dejanskega stanja na terenu in lahko vodi v upravne spore. Najbolj zaskrbljujoče je, da zakon, čeprav obsežen in natančen, a v tehničnih določilih ne ponuja časovnih, jasno časovnih zavez za dokončanje obnovitvenih projektov, za zagotavljanje trajne rešitve za razseljene. Zdi se, da država po dveh letih popravlja temelje za obnovo, kar postavlja pod vprašaj celotno strategijo vodenja po naravni nesreči. Rešitev v zakonu je veliko, a odgovornost za zamude in neučinkovitost ostaja razpršena, predvsem pa neprevzeta.

V Slovenski demokratski stranki pa se ne moremo strinjati z rešitvami v zakonu, ki povzročajo dodatne neenakosti, zato smo za njihovo odpravo vložili amandma. Predlagani amandma prinaša dve pomembni izboljšavi za prizadete prebivalce, ki zaradi posledic poplav in plazov obnavljajo ali gradijo nadomestitvene objekte. S črtanjem četrtega odstavka 126.a člena se ponovno omogoči oprostitev plačila komunalnega prispevka in drugih dajatev, kar je bila ena ključnih oblik pomoči v dosedanji zakonodaji. Gre za pomembno finančno razbremenitev ljudi, ki so bili prisiljeni v gradnjo nadomestitvenega doma in so že utrpeli veliko osebno in materialno škodo. Ohranitev tega ukrepa je v duhu solidarnosti, pravičnosti ter sledi osnovnemu cilju zakonodaje o obnovi, omogočiti hitro, dostopno in čim bolj birokratsko, čim manj birokratsko obremenjeno pomoč prizadetim. Poleg tega amandma za črtanje desetega odstavka 126.c člena odpravlja desetletno omejitev razpolaganja z nepremičnino, ki je bila grajena kot nadomestitvena gradnja. Ta sprememba omogoča večjo fleksibilnost in prilagodljivost lastnikov. Na primer oziroma v primerih selitve, dedovanja ali potrebe po dodatnem financiranju. S tem se krepi spoštovanje ustavne pravice do zasebne lastnine, hkrati pa se še vedno ohranja ustrezni nadzorni mehanizem države za preprečevanje morebitnih zlorab. Gre torej za ukrepa, ki izboljšujeta pravno varnost in zmanjšujeta birokratske ovire ter izražata razumevanje in podporo tistim, ki jih je naravna nesreča najhuje prizadela. V Slovenski demokratski stranki bomo podporo zakonu vezali na sprejetje vloženega amandmaja.