4. redna seja

Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo

17. 1. 2019

Transkript seje

Spoštovani vsi prisotni!

Pričenjam 4. sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Imam do sedaj eno opravičilo za udeležbo na današnji seji, odsotnost je opravičil kolega poslanec Jernej Vrtovec, Poslanska skupina Nove Slovenije in nekaj obvestil glede nadomeščanja in sicer poslanko Natašo Sukič bo nadomeščal poslanec dr. Matej Tašner Vatovec, Politična skupina Levica, poslanca Janija Möderndorferja bo nadomeščal poslanec Gregor Židan, Stranka modernega centra, poslanca Predraga Bakovića bo nadomeščal Jani Prednik, Poslanska skupina Socialni demokrati in s tem smo za enkrat izčrpali seznam nadomeščanj.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red z eno točko dnevnega reda in sicer Predlog deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju januar 2019 – junij 2020. V poslovniškem roku nisem prejel nobenega predloga za spremembo dnevnega reda, zaradi tega je dnevni red določen tako kot ste ga prejeli s sklicem odbora. Tako da lahko preidemo na obravnavo 1. Točke dnevnega reda. S sklicem ste prejeli tudi predlog deklaracije z dne, 20. december 2018, ki je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

K tej točki so bili vabljeni predstavniki Ministrstev za zunanje zadeve, za notranje zadeve in Ministrstva za javno upravo. Predlog deklaracije je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada, na podlagi 2. odstavka 5. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije ter 2. odstavku 154f. člena Poslovnika Državnega zbora. Naš odbor bo predlog deklaracije obravnaval na podlagi 1., 2. in 3. odstavka 154g. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlagam pa, da se osredotočimo na tiste dele deklaracije, za katerih obravnavo smo vsebinsko pristojni.

Mnenje k predloženi deklaraciji bo odbor posredoval pristojnemu odboru Državnega zbora, torej Odboru za zadeve Evropske unije.

Še obvestilo glede morebitnih amandmajev. Predloge za amandmaje se lahko predloži do konca razprave o tej točki dnevnega reda.

Prehajamo na razpravo o predlogu deklaracije. Predlagam, da najprej podajo uvodno obrazložitev predstavniki vlade, v kolikor to želijo. Predlagam, da bi šli po tem vrstnem redu – zunanje zadeve, notranje zadeve pa javna uprava.

Tako da dajem besedo predstavnici Ministrstva za zunanje zadeve, državni sekretarki gospe Simoni Leskovar.

Izvolite.

Simona Leskovar

Najlepša hvala gospod predsednik. Lep pozdrav tudi vsem članom Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Dovolite, da na kratko predstavim Deklaracijo o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v inštitucijah Evropske unije za obdobje januar 2019 – junij 2020, ki je pred vami. Gre za gradivo, ki opredeljuje delovanje Slovenije v inštitucijah Evropske unije v naslednjem letu in pol. Gradivo je pripravila Vlada že dvanajstič zaporedoma, njegov temeljni namen je, da se s tem dokumentom prispeva k preglednemu in ciljnemu, usmerjenemu delovanju Slovenije v institucijah Evropske unije.

Poleg izpolnjevanja normativnih odločb želi Vlada v pripravljenem gradivu predstaviti tudi dosjeje, ki se bodo v prihodnjem 18-mesečnem obdobju obravnavali v institucijah in drugih organih Evropske unije, predvsem v svetu, in navesti usmeritve, ki jih bodo slovenski predstavniki zagovarjali. Ob tem pa želi Vlada seznaniti tudi širšo javnost o odprtih vprašanjih, s katerimi se srečujeta Evropska unija in Slovenija kot njena članica.

Gradivo pred vami je medresorsko usklajeno, upošteva delovni program komisije za leto 2019 in 18-mesečni program treh predsedujočih držav v prihodnjih treh 6-mesečnih obdobjih, torej, Romunije, Finske in Hrvaške. Hkrati pa upošteva tudi Rimsko izjavo voditeljev držav članic in institucij, ki je bila sprejeta marca 2017. Gradivo je sestavljeno iz predloga deklaracije in iz prednostnih nalog za delo v Svetu za obdobje naslednjih 18 mesecev, kjer so podrobneje predstavljene horizontalne in sektorske prednostne naloge po področjih. V predlogu deklaracije so posebej izpostavljena prednostna področja, kot so evropske volitve letos, in institucionalne spremembe, razprava o prihodnosti Evropske unije in posvetovanje z državljani, pogajanja o izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije, priprava večletnega finančnega okvira po letu 2020, priprave na predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije leta 2021, varnost Evrope in Slovenije, uspešno gospodarstvo in trajnostna skrb za okolje, socialna razsežnost prihodnje Evropske unije ter krepitev vloge EU na svetovnem prizorišču. Nekaterim nalogam iz obdobja prejšnje deklaracije bo Slovenija seveda tudi v prihodnje posvečala posebno pozornost. Prav tako pa bodo aktualni tudi številni nepričakovani dogodki oziroma aktualni dogodki zadnjega leta, ki narekujejo prednostno obravnavo na teh področjih, in nujne prilagoditve Evropske unije na spreminjajoče se razmere in hkrati tudi aktivnosti Slovenije.

Tu bi dala besedo kolegom iz pristojnih resorjev, ki jih pokriva vaš odbor. Sem pa seveda na voljo tudi za morebitna vprašanja ob koncu tudi iz delokroga resorja, ki ga sama pokrivam. Hvala.

Hvala. Besedo bom dal jaz kot predsedujoči. Predpostavljam, da želi državna sekretarka, gospa Melita Šinkovec, kaj dodati še k temu, Ministrstvo za notranje zadeve. Izvolite.

Melita Šinkovec

Hvala lepa, predsedujoči.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Želela bi predstaviti tisti del, ki se nanaša na notranjo varnost.

Eden izmed strateških ciljev, ki jih je Republika Slovenija izpostavila v tej deklaraciji, je varna Evropa in s tem tudi varna Slovenija. Zato je poglavje, ki se nanaša na notranje zadeve, poimenovano Unija kot območje svobode in varnosti. Pri oblikovanju prednostnih nalog na ravni EU ima ključno vlogo Evropski svet s svojimi političnimi smernicami. Te smo ustrezno upoštevali pri oblikovanju strateških usmeritev, v drugi polovici leta pa pričakujemo prenovljeno agendo Evropske komisije, ki pa po naših pričakovanjih ne bo bistveno posegala v postavljene prioritete.

V deklaraciji smo prednostne naloge nekako razvrstili oziroma opredelili v okviru treh vsebinskih sklopov. Prvi sklop je področje nadzora meja in vračanje, kjer je ključno nadaljevanje krepitve zunanjih meja, to bomo dosegli s krepitvijo evropske mejne in obalne straže. Ključen je dvig stopnje uspešnega vračanja tujcev, ki nezakonito bivajo na območju Evropske unije. In pa tretja ključna prioriteta je Schengen. Tu si bomo prizadevali, da se čim prej vrnilo k normalnemu delovanju schengenskega prostora, pri čemer je odprava nadzora na notranjih mejah eden od predpogojev.

Drugi sklop je področje preseljevanja in mednarodne zaščite oziroma azila. Tu izpostavljamo naslednje prioritete. Slovenija bo še naprej podpirala skupen odziv in politike Evropske unije v povezavi z migracijami. Pozorno bomo spremljali razmere na vzhodnosredozemski oziroma zahodnobalkanski migracijski poti in si bomo tudi prizadevali za sodelovanje z državami zahodnega Balkana v povezavi s tem. Republika Slovenija podpira čimprejšnji zaključek pogajanj o paketu zakonodajnih aktov skupnega evropskega azilnega sistema. Pri tem zagovarjamo pomen solidarnosti držav članic, pri tem je bistveno, da je to prostovoljna in ne vsiljena solidarnost, ki s tem izgubi svoj namen, če je vsiljena. Podpirali in sodelovali bomo še naprej tudi pri začasnih premestitvah in preselitvenih shemah, saj je to eden ključnih elementov ureditve te politike do migracij, za boljše upravljanje migracij.

Tretji sklop prednostnih nalog se dotika notranje varnosti. Ključni dejavniki pri zagotavljanju notranje varnosti, se pravi, tako v državah članicah kot v Evropi, je, da zagotavljamo varnost državljanov oziroma v vsaki posamezni državi in varnost državljanov Evropske unije. Tu je pa ključno povezovanje, horizontalno povezovanje vseh, policijskih, pravosodnih organov in drugih deležnikov, kot tudi pomembno mednarodno sodelovanje, saj te varnostne izzive država zelo težko naslavlja sama oziroma so pričakovani uspehi nižji. V okviru tega so prednostne naloge preprečevanje terorizma in z njimi povezanih fenomenov ter vseh oblik organiziranega kriminala. Prav tako je pomembno na agendi tihotapljenje oziroma boj proti tihotapljenju ljudi, nezakonite trgovine z drogo in orožjem, pa tudi ekološka kriminaliteta. Kot tretji sklop teh prednostnih nalog je tudi interoperabilnost informacijskih sistemov. Vemo, da Evropska unija vzpostavlja različne baze oziroma ima vzpostavljene različne baze, med katerimi pa zaenkrat še ni povezave, in to skuša vzpostaviti, kar bi tudi dvignilo učinkovitost.

Toliko za uvod. V primeru vprašanj ali dodatnih nejasnosti oziroma pojasnil sem na voljo. Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo državni sekretar Ministrstva za javno upravo? Gospod Leon Behin, izvolite.

Leon Behin

Hvala lepa, predsednik.

Spoštovane poslanke in poslanci!

Na področju javne uprave oziroma področjih, ki jih pokriva Ministrstvo za javno upravo, tako kot kolegi z Ministrstva za notranje zadeve praktično naslavljamo tri vsebinske sklope, od horizontalnih zadev, ki se tičejo generalno delovanja tako v Evropski komisiji kot v Svetu, konkurenčnosti enotnega trga Evropske unije in pa področje prometa, telekomunikacij in energije.

Če gremo najprej na področje horizontalnih zadev, bi želeli izpostaviti predvsem zadeve, ki so vezane na reforme evropske volilne zakonodaje. V preteklem letu smo tudi že nekaj stvari na tem odboru predstavili, kaj se dogaja na tem področju, in sicer, glede povečanja varnosti in opozarjanja na tveganja na področju kibernetičnih napadov in področje dezinformacij, ki stalno ogrožajo volilne postopke, in zadeve se nam zdijo še zelo prioritetne, glede na to, da se področje reorganizacije oziroma sprememb na področju evropske volilne zakonodaje želi implementirati že na prihajajočih evropskih volitvah, ki bodo čez nekaj mesecev na območju vseh držav, ki so v Evropski uniji. Tu je treba izpostaviti tudi ustanovitev nacionalne mreže za volilno sodelovanje kot posebnega organa ali pa posebne mreže za pretok informacij med posameznimi državami članicami, tu se je tudi že izvedlo prve aktivnosti. Tako je Ministrstvo za javno upravo imenovano kot nacionalni koordinacijski organ oziroma kontaktna točka za sodelovanje na tem področju.

Druga zadeva, ki se v okviru reforme evropske volilne zakonodaje dogaja na vsebinskem področju, ki ga je v preteklosti, tudi ob podpori tega odbora, podprla Republika Slovenija, so pa spremembe oziroma določbe, ki so neposredno vezane na ureditev volitev poslancev iz Slovenije v Evropski parlament. Na srečo naša volilna zakonodaja ne zahteva nekih posebnih sprememb, kar se tiče tega področja, in je harmonizirana tudi z zadnjimi spremembami na tem področju. Tako je praktično Slovenija ena od 13 držav članic, ki so tudi že potrdile vse te spremembe, ki se predvidevajo.

Drugo posebno področje poleg volitev, ki se tiče neposrednih volitev in evropske volilne zakonodaje, je uresničevanje kolektivne vezi med državljani Evropske unije in evropsko komisijo kot predlagateljico zakonov in aktov v Evropi.

Je pa tukaj za izpostaviti novo uredbo evropski državljanski pobudi, ki natančneje določa pod kakšnimi pogoji se lahko vloži posebna državljanska pobuda in sicer gre za najmanj milijon državljanov oziroma vsaj četrtina držav članic s katero se pozove Evropsko komisijo k predložitvi ustreznega predloga pravnega akta Evropske unije za izvajanje pogodbe Evropske unije oziroma pogodbe o delovanju same Evropske unije.

Gre za enega od ciljev, katerega zasleduje tudi Republika Slovenija zaradi izboljšanja in harmonizacije sodelovanja med državljansko pobudo in državljani držav članic in tudi posameznih organov, predvsem Evropske unije in zmožnosti vplivanja na sprejemanje zakonodajnih postopkov oziroma samega življenja v Evropski uniji.

Na področju konkurenčnosti in enotnega evropskega trga je sigurno ena najpomembnejših stvari, ki jih je potrebno poudariti boljša zakonodaja na področju oziroma če poenostavim odpravljanja samih administrativnih ovir, ki je po našem mnenju in tudi po stališču Slovenije potrebno, kjer je potrebno po stališču Slovenije podpirati ukrepe za povečanje odprtosti in preglednosti v postopkih odločanja na ravni Evropske unije in pa tudi izboljšati kakovost nove zakonodaje preko boljših ocen učinka tako, da bi sami postopki bili veliko bolj transparentni, enotni, predvsem pa bi bili zelo jasni učinki na sprejete dokumente v posamezni državi članici in tukaj se pač Slovenija v svojih stališčih zavzema za čim večjo samostojnost pri posameznih državah članicah glede te odprave tako imenovanih administrativnih ovir in harmonizacijo oziroma preglednost v evropskem merilu.

Kar se tiče samega področja prometa telekomunikacij in energije imamo vsebinska področja vezana predvsem na področju skupnega digitalnega evropskega trga, kjer je sama Evropska komisija do sedaj sprejela vse načrtovane zakonodajne predloge. Je pa res, da se vsi niso obravnavali v Svetu in Evropskem parlamentu in se predvideva, da bojo nekateri zakonodajni akti uspešno končani do konca marca 2019, ko naj bi v taki sestavit tudi še deloval Evropski parlament.

Posamični akti pa verjetno ne bodo sprejeti pravočasno.

Med njimi bi želeli izpostaviti predlog uredbe o zasebnosti v elektronskih komunikacijah, kjer se je praktično zadeva vrnila v decembru v splošno razpravo na samem Svetu ravno zaradi zahtevnosti samega področja in tudi tukaj Slovenija zastopa interes, da je potrebna maksimalna harmonizacija za tako imenovano uredbo o osebnih podatkih za premišljen pristop in način kaj ta uredba prinaša, se pa hkrati zavzema, da pride do sprejetja uredbe v zasebnosti v elektronskih komunikacijah, saj bo ta uredba določila drug del osebne varnosti v elektronskem komuniciranju, ki ni vezan izključno samo na osebne podatke, ampak gre za drugovrstnost samih podatkov.

Naslednji dosje, lahko rečemo, ki se odvije na tem področju, tudi prenove direktive o ponovni uporabi informacij javnega sektorja in sicer zaradi tehnoloških sprememb, kjer Slovenija podpira predloge te uredbe prav tako pa so vse države članice, so se zavzele za prenovo odprtih podatkov javnega sektorja, tako je tudi nenazadnje to primer, kjer je v šestih mesecih od predloga Evropske komisije že potrjen mandat za začetek s pogajanjem z Evropskim parlamentom in ravno v prihodnjem tednu naj bi se tudi začel sam trialog.

Predlog Uredbe o programu za digitalno Evropo je bil sprejet na Svetu za telekomunikacije v decembru mesecu.

Sama izhodišča so bila potrjena tudi v parlamentu Republike Slovenije in tukaj je bil sprejet delni splošni pristop, kjer so določene vsebine, kot so recimo navezava Centra za kibernetsko varnost, Obzorje Evropa, večletni finančni okvir, ki so še v obdelavi in kot take niso dokončne in tudi Slovenija je tukaj odprla vprašanje o tem, ali bi morala imeti vsaka država članica tudi že v začetni mreži vozlič za digitalne inovacije svojo dostopno točko, saj se nam zdi smiselno, da ob uvedbi praktično vsi razpolagamo oziroma smo sestavni del te mreže, ne pa, da se potem, kot je predvideno v trenutnem besedilu, da se lahko odpre zadeva tudi v kolikor ta spletišče na posameznem oziroma dostopne točke v posamezni državi članice niso sprejete.

Prelog Uredbe o vzpostavitvi Centra za kibernetsko varnost ter mreže nacionalnih koordinacijskih centrov, kjer Slovenija podpira predlog te uredbe, vendar je na tehničnem nivoju, trenutno pridobivamo dodatna pojasnila od Evropske komisije v vezi z vsebinami, ki so nejasne in so izpostavljene tudi že v sprejetem stališču Republike Slovenije, tako da se obravnava. Same zadeve se bojo odvijale po zakonodajnem ciklu, bomo pa sledili vsem z izhodiščem, ki so tudi napisana v tej deklaraciji in hkrati tudi že sprejeti na ustreznih organih Državnega zbora.

Na področju dostopnosti informacij in postopkov glede mobilnosti v Evropski uniji bi želeli izpostaviti uredbo o vzpostavitvi enotnega digitalnega portala za zagotavljanje informacij in postopkov ter služb za pomoč in reševanje težav,

Gre za tako imenovani portal centraliziranih postopkov do vseh informacij postopkov, ki je v pomoč vsem državljanom v pogledu njihove mobilnosti, kar pomeni, da lahko državljani iz lastne države dostopajo do vseh točk in vseh podatkov javnega sektorja, tudi v drugih državah Evropske unije in na takšen način jim je omogočena sama mobilnost.

Gre že čisto za konkretne aktivnost, kajti implementacijo zahtevanih informacij na nacionalnih portalih je potrebno izvesti v dveh letih, hkrati pa zagotoviti popolno elektronsko / 1:45/ e-storitve v petih letih, tako da je tudi Slovenija izvedla določene aktivnosti, ki jih bo zagnala že v letu 2019 v mesecu februarju.

Tukaj recimo lahko izpostavimo državne portale e-uprave, VEM oziroma SPOT portale ter prenovo in optimizacijo spletnih mest državne uprave.

Druga dva, sicer manjše področje in ne bi posebej ob-razlagali tukaj v tem uvodnem delu, gre pa za akcijski načrt o razvoju e-uprave in po o Talinski ministrski deklaraciji za razvoj e-uprave in dostopnosti podatkov, ki se bojo države članice, kjer pa je sam pristop, mislim da nekoliko širše obrazložen tudi notri v deklaraciji, tako da bi tam pa na posamezna vprašanja, v kolikor bi bila, tudi odgovorili.

Hvala lepa.

Ja, hvala tudi vam.

Prehajamo na razpravo članic in članov odbora.

Ugotavljam, da se k razpravi ni prijavil nihče, zaradi tega … Ja, lahko dvignete roko, ker ne … Aha, Boštjan Koražija, izvolite.

Boštjan Koražija

Se opravičujem.

Samo nekaj točk bi izpostavil iz tega zapisa in sicer, da v Levici nas zanima, kako bo zadeva potekala glede tega, da šele - se pravi, da so za begunce zadeve tako predstavljene, da niso predstavljeni cilji same integracije beguncev, ko prihajajo k nam.

In tudi druga zadeva je, ki je - zanima nas tudi glede tega, da glede na to, da je tudi prag revščine trenutno v Sloveniji še stalno 13 procentov in da imamo tudi od tega 78 tisoč upokojencev pod pragom revščine, 268 tisoč oseb je vsega skupaj, od tega tudi še dodatno 49 tisoč mladoletnih otrok.

Nas zanima, kaj bo, da bi prioritete spremenili pa da bi dali na prvo mesto, se pravi te zadeve, ko se gre za človekove pravice pa za socialne transferje.

Hvala.

Ja, hvala.

Zdaj tega drugega dela nisem ravno najbolje razumel. Vlagate kakšen amandma k temu predlogu deklaracije, ali je samo razprava?

Boštjan Koražija

Glede na to, da razpravljati o tej zadevi nam je prioriteta, da bi bile te točke drugače razporejene, da bi bile zadeve drugače predstavljene.