Spoštovane članice in člani Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, cenjeni gostje, vabljeni na današnjo sejo! Lepo vas pozdravljam in začenjam 40. nujno sejo našega odbora.

Obveščam vas, da so se opravičili naslednji poslanci: Tomaž Lisec, Jožef Jelen, Alenka Helbl in Jožef Lenart. Medtem ko imam nekaj pooblastil, in sicer, kolegica Tamara Kozlovič nadomešča Roberta Janeva, Jožica Derganc Uroša Brežana in Dušan Stojanovič Dejana Süča.

Prehajamo na določitev dnevnega reda.

In sicer z današnjim sklicem ste prejeli naslednji dnevni red: zahteva Državnega sveta za ponovno odločanje Državnega zbora o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali. Predlog za spremembo dnevnega reda v poslovniškem roku nisem prejela, to se pravi predlogov za spremembo dnevnega reda nisem prejela, zato ugotavljam, da ostajamo pri tem dnevnem redu.

Zato prehajamo tudi na 1. TOČKO, IN SICER NA OBRAVNAVO ZAHTEVE DRŽAVNEGA SVETA ZA PONOVNO ODLOČANJE DRŽAVNEGA ZBORA O ZAKONU O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZAŠČITI ŽIVALI,

ki jo je Državnemu zboru v obravnavo predložil Državni svet včeraj, 22. julija in je tudi objavljena na spletni strani Državnega zbora. Državni zbor je zakon sprejel na 109. izredni seji, 18. julija letos. Državni svet je včeraj, 22. julija na izredni seji ob obravnavi navedenega zakona na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije sprejel zahtevo, da Državni zbor ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali. V zvezi s to zahtevo Državnega sveta je skupina poslank in poslancev s prvopodpisano magistro Natašo Avšič Bogovič danes podala zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora, na kateri bo obravnavan ta predlog zakona. Ker bo zadeva obravnavana na že sklicani jutrišnji izredni seji Državnega zbora sem morala sklicati to današnjo sejo, na kateri bo odbor navedeno zahtevo obravnaval na podlagi 147. člena Poslovnika Državnega zbora in oblikoval mnenje o zahtevi. K tej točki sem vabila predstavnika Državnega sveta kot predlagatelja in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kjer vidim, da se nam je pridružila ministrica z ekipo. V imenu Državnega sveta pa je z nami državni svetnik Branko Tomažič. Zato tudi njemu najprej dajem besedo kot predlagatelju te točke, izvolite.

Hvala za besedo, gospa predsedujoča. Spoštovane poslanke in poslanci in ostali prisotni.

Kot ste že napovedala Državni svet je na 18. izredni seji včeraj sprejel zahtevo, da državni zbor ponovno odloča o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o zaščiti živali. Pristojna komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zakona ni podprla že v okviru druge obravnave, saj je ocenila, da predlog zakona ne rešuje dobrobit živali, je enostranski in parcialen. Nanaša se samo na rejne živali in ne rešuje dobrobit hišnih živali. Da je predlog zakona v osnovni različici slabo pripravljen in v posameznih določbah celo sporen z vidika Ustave, je opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. Predlog zakona se je pripravljal mimo strokovne javnosti, na kar je opozorila tudi veterinarska stroka, ki je na seji pristojne komisije Državnega sveta podala več vsebinskih pripomb in tudi jasno povedala, da niso bili vključeni v pripravo zakona. V tretji obravnavi državni zbor ni upošteval pripomb strokovne javnosti in zakonodajnopravne službe državnega zbora, prav tako ne pobud in predlogov pristojne komisije Državnega sveta in nevladnih organizacij, na čelu s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije. Zlasti so bile prezrte naslednje ključne pobude in predlogi, ki smo jih imeli, da se podaljša prehodno obdobje za prepoved reje kokoši v votenih kletkah in za prepoved kastracije pujskov brez anestezije. Tukaj nismo bili izrecno proti, ampak smo pustili za podaljšanje, da zakonodaja upošteva smernice in zakonodajo Evropske unije ter ne uvaja strožjih pogojev reje, kot jih določa evropski pravni red. Ker trenutno te stvari, ki so v zakonu, jih evropski pravni red ne določa. In da se zagotovi enaka obravnava vseh živali, tako rejnih kot družnih oziroma hišnih živali. To smo tudi na takrat na komisiji zelo opozarjali. V Državnem svetu smo ocenili, da je bil temeljni cilj zakona le eden: prepoved reje kokoši v Atenih kletkah in prepoved kastracije pujskov brez anestezije. Drugo so bolj kozmetični popravki.

Če grem po posameznih sklopih, popolna prepoved reje kokoši nesnic, vodenih kletkah do leta 2092(?), takrat naj bi se ta stvar iztekla, ni usklajena z EU zakonodajo. V večini držav članic je predviden postopen prehod do leta 2035. Ogrožena je konkurenčnost slovenskih rejcev, saj bodo jajca iz tujine ostala dostopna brez omejitev. Zakon ne predvideva finančnih nadomestil ali sistemskih podpor za prestrukturiranje rej, gre za poseg v svobodo, svobodno gospodarsko pobudo in pravno varnost. Rejci so vlagali v obogatene kletke zakonito in z državno pomočjo tudi. Najbolj občutljive skupine prebivalstva, otroci, bolniki, starejši in vsi ostali, bodo pa še lahko uživali jajca iz votenih kletk, ki bodo prihajale iz drugih držav.

Prehitra in nesorazmerna prepoved kastracije pujskov brez uporabe anestezije. Predlog ni usklajen z evropsko zakonodajo, ki ob določenih pogojih še vedno omogoča kastracijo brez anestezije do sedem dni starosti. Vemo, da v Evropski uniji so samo zahteve, da se pridobi določen strokovni izpit. Odsotnost predhodnega obdobja strokovnih usposabljanj in podpore rejcem vodi v zniževanje konkurenčnosti slovenske prašičereje in ogroža avtohtone pasme, nenazadnje pa mislimo, da se bo reja še zmanjšala. Mi smo samooskrbni tam nekje okrog 30 procentov s prašičjim mesom.

Nerealna ureditev glede nastanitve psov v kletkah. Zakon ne predpisuje pogojev za nastanitev psov v kletkah v stanovanjih, ne ureja ali predpisuje nadzora le teh, kar je zahtevala Zakonodajno-pravna služba. Kdor je bral mnenje Zakonodajno-pravne službe je prav na teh dikcijah bila zelo zahtevna in to se v tretjem branju ni popravilo. Nadzor nad določbo v praksi ni mogoč brez sodne odredbe, to poznate, stanovanje je nedotakljivo in mi smo tukaj zaradi tega to opozorili, ker če se gre za dobrobit živali, morajo vse živali biti enako nadzorovane, kontrolirane, ne samo rejne živali.

Neučinkovito obvezno označevanje mačk, tukaj pri mačkah se dosti ne bi spuščali, ker vemo, kaj je mačka, danes je moja, jutri je tvoja in hkrati potepuška. Morda bi lahko samo to povedal, da nas moti, da zakonodaja ni predvidela, da se tista gospodinjstva ali tiste posameznike ali posameznice, ki imajo večje število mačk, nekako predpiše, da ne morejo imeti, ne vem, 20, 30 mačk. Tega pa v zakonu ni, pa vemo, da take ljudi imajo in od tam se potem mačke razmnožujejo in potepajo okrog.

Sporni odvzem živali in razpolaganje z njimi, subjektivni in nedokončni kriteriji za ugotavljanje, kdaj se ob odvzemu posamezne živali skrbniku lahko odvzame tudi večje število živali. Zakon je v tem delu je nesorazmeren, ker ne dopušča pritožbe zoper odvzem rejnih živali, medtem ko pritožbo dopušča ali na to je opozorila Zakonodajno-pravna služba, da živali, ki so v tranzitu ali pa v tihotapljenju, švercu, kot rečemo, iz vzhoda na zahod, je zakonodajna služba zahtevala, da mora biti pravno, da mora imeti možnost pritožbe. Za domače živali ni. To je tudi tukaj kontradiktorno.

No in če želimo še neustrezno ureditev prepovedi reje ali posredovanja živali, zakon določa jasnih meril, kdaj se lahko ukrep nanaša na druge vrste živali, kar vodi v abitralno odločanje in neenako obravnavo.

No, če zaključim bi želel poudariti mnenje Državnega sveta, da zakon v sprejeti obliki ni strokovno utemeljen, pravno vzdržen in tudi ni izvedbeno izvedljiv. Je parcialen, ne rešuje dobrot vseh živali, tudi družnih, ni usklajen z zakonodajo Evropske unije ali pa jo celo še pretirano postavlja. Prepoveduje gospodarsko dejavnost, ker če nekomu prepoveš nekaj kar, bi rekel, je to njegova gospodarska dejavnost ni prav, načrtuje konkurenčnost slovenskih rejcev, ne upošteva posebnosti slovenskega podeželja, ogroža prehransko varnost in samooskrbo. Smatramo, da če nekaj prepovedujemo, potem tudi zmanjšujemo, pa vemo, kje smo mi s prehransko varnostjo. Državni svet na podlagi predstavljenih temeljnih pomislekov predlaga, da Državni zbor ponovno odloča o zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali ter ga zavrne. Toliko iz našega razmišljanja in pogledov. Hvala.

Najlepša hvala, sedaj dajem besedo ministrici Mateji ČalušiĆ.

Hvala za besedo, lepo pozdravljena predsedujoča, poslanke, poslanci, predstavnik, državni svetnik gospod Tomažič.

Glede na občutljivost zakona, Zakon o zaščiti živali pa je morda tudi prav še tisti zadnji korak, da še enkrat ponovno razmislimo, se tudi ustavimo pri samem zakonu, kaj zakon prinaša, katero področje zakon pokriva, da pokriva zaščito živali, in da se še enkrat o njem glasuje, ne vidim nobene težave v tem, ravno nasprotno. Predvsem pa, da se poudari ponovno namen zakona, ki je jasen in odgovoriti želi na nekatere pomanjkljivosti, ki so se v praksi pokazale kot problematične, okrepiti tiste mehanizme, ki omogočajo večjo sledljivost in boljšo. Zaščito živali ter pravičnejšo porazdelitev odgovornosti. To je osnovni namen zakona. Skozi katerega smo na ministrstvu s sodelovanjem s stroko, veterinarsko, želeli ga pripeljati v Državni zbor, predvsem pa se zavedamo, da je področij v odnosu zaščite živali, dobrobiti živali še veliko več morda za urediti, pa se znajdemo tudi pri takih korakih, ki smo jih v zakonu naslovili kot problematiko, naletimo na večkratne ovire, predvsem poudarke, katere bi želela še enkrat ponoviti kaj se z zakonom naslavlja, je urejanje področja prehod na seznam dovoljenih vrst eksotičnih živali od leta 2021, vemo, da je bil zakon sprejet in da se dejansko prepovedanih vrst ni dalo vzpostaviti seznama, ravno zato smo ubrali drugačno pot, da se lahko področje uredi.

Obvezno označevanje lastniških mačk. Morda tudi v predlogu in pobudi Državnega sveta, kjer smo govorili, da naslavljamo samo problematiko rejnih živali. Mačke mislim, da so družne živali. Tako da tudi na tem delu bi rada poudarila, da področje urejamo enovito. Spremenjen model financiranja oskrbe zapuščenih živali, zapuščenih živali, dodatno financiranje zavetišč, možnosti gradnje novih občinskih zavetišč. Tudi v teh zavetiščih imamo družne živali, nimamo rejnih živali.

Na eni strani pa je tudi pomembna novost v noveli vzpostavitev evidence izrečenih prepovedi posedovanja živali, ki bo omogočala učinkovitejše preprečevanje ponavljajočega se nasilja in zanemarjanja živali in tudi na tem področju vemo, da se največkrat ugotavlja, da se nasilje izvaja ravno na, tudi družnih živalih, na rejnih ugotavljamo tudi, da prihaja do kršitev. Pa vendar se področje v vsaj treh sklopih, katere sem omenila, želi urejati za družne živali. Zakon prav tako širi pristojnosti inšpekcijskega nadzora, kar zadeva ukrepanje v primerih težjih kršitev pri ravnanju z živalmi. Bolj jasni in razširjeni ukrepi bodo omogočali učinkovitejšo zaščito živali v primeru ogroženosti, zlorab in hujšega zanemarjanja. Predvsem si prizadevamo in bi želeli tudi skozi zakon naslavljati in kampanje, ki jih imamo na ministrstvu, kakšno bi moralo biti odgovorno lastništvo do živali, ki jih posedujemo oziroma za katere skrbimo.

Pa morda še dve točki, čisto na kratko bi rada izpostavila prepoved baterijske reje kokoši nesnic. Kar se tiče prepovedi reje v baterijski reji, je doprinos k zaščiti živali in je cilj, ki ga zasleduje tudi Evropska unija. Pomemben podatek je nizek delež rejcev, ki redijo kokoši v obogatenih kletkah. Večkrat smo slišali, da je teh 35 in je to pokazatelj, da v Sloveniji že skoraj v celoti je bil izveden prehod na alternativne načine reje kokoš nesnic. Trditev, da bodo zaradi prepovedi obogatene reje trg preplavila cenejša jajca iz tujine, ne upošteva dejstva, da se potrošniške navade v Sloveniji že spreminjajo. Vedno več ljudi zavestno izbira jajca iz proste talne ali ekološke reje. Trgovci že danes opažajo večje povpraševanje po jajcih. iz alternativne reje, kar pomeni, da trg ne bo zapolnjen s cenejšimi jajci iz tujine, temveč s kakovostnejšimi domačimi. In tudi po pogovorih, sodelovanjih s samimi rejci vemo, da alternativne reje, katere se jim ponujajo, se tudi sami zavedajo in so tudi sami poudarili, da ne opažajo, da bi lahko imeli v prihodnje težave zato, da bi lahko njihova ekonomska stabilnost postala nestabilna. To je zelo pomembno, da razumemo.

Na drugi strani pa samo še na kratko, prepoved kirurške kastracije pujskov brez protibolečinske zaščite. Kirurška kastracija brez anestezije in analgezije povzroča pujskom akutno bolečino in stres. Na ravni Evropske unije in v državah članicah potekajo aktivnosti za opuščanje kirurške kastracije prašičev. Alternativne možnosti, ki so že na voljo, vključujejo alternativne metode, kot na primer imunokastracija ali reja merjaščkov v povezavi z rejo merjaščkov detekcija vonja na glavni liniji. Uporaba anestezije med posegom in analgezije po njem bistveno zmanjšuje bolečino in izboljšuje dobrobit živali. Poleg tega uporaba teh metod prispeva k boljšemu javnemu mnenju o živinoreji in izpolnjuje pričakovanja potrošnikov, ponavljam, potrošnikov glede etičnega ravnanja z živalmi. Zato je prepoved izvajanja kastracije brez anestezije in algezije utemeljena z vidika zagotavljanja višjih standardov dobrobiti živali in upoštevanja sodobnih etičnih norm v kmetijstvu. Nazadnje pa morda tudi v odnosu novih, drugačnih pristopov in alternativ pri živinoreji, kar se tiče dobrobiti živali, pa bo morda priložnost ravno tudi za rejce, glede na to, da v zadnjih desetletjih ali pa nekaj letih govorimo o konstantnem upadanju naše samooskrbe, prehranske suverenosti. Pomeni, da tudi tovrstne alternativne reje, ki smo jih do sedaj jim bili priča in ki jih poznamo niso bile dovolj ugodne za vse tiste živinorejce. Morda na način, ko bo država spodbujala in tudi sofinancirala, bo to pomoč k temu, da se bo lahko tudi naša samooskrba v prihodnje dvignila.

Jaz se zahvaljujem v imenu ministrstva in svojih sodelavcev vsem, ki ste prispevali k temu, da se je zakon sprejel in verjamem, da bo ugledal tudi svojo nadaljnjo zakonodajno pot na današnjem in jutrišnjem glasovanju. Najlepša hvala.

Najlepša hvala ministrici.

Zdaj odpiram razpravo poslank in poslancev. Želi kdo razpravljati? Kolega Tomaž Lah, izvolite, beseda je tvoja.

Hvala za besedo, bom čisto na kratko v bistvu povzel samo par stvari seveda. Najprej bi se zahvalil tudi predsednici v končni fazi za ta hiter sklic, ker pač zadeva se mudi, kar je v torek, sreda in četrtek, glede na tudi parlamentarne počitnice pravzaprav. Tako da hvala lepa. Mislim, da je prav, da smo se danes dobili in mislim, da so tudi poslanske skupine, ki jim je mar za dobrobit živali, tudi to pokazale danes s svojo prisotnostjo, tako kot seveda tudi celotna koalicija.

Ne bom dosti komentiral mnenja Državnega sveta, ki je pač nekako bilo treba neke stvari na silo obrazložiti. Edino mogoče bi se dotaknil dveh stvari. Napačno je bilo povedano, da ne bo subvencij za prestrukturiranje teh rejcev, ki sedaj uporabljajo pač kletke. Se pravi, tukaj je ukrep, kjer je ministrstvo poskrbelo, da bodo na razpolago subvencije do višine 80 odstotkov, da se bodo lahko prestrukturirali, tudi jim bo nudilo pomoč in temu ustrezno bo pripravljena ustrezna uredba in pa potem tudi razpis. Zato se tudi na nek način malo mudi s tem zakonom, da se lahko to v redu pripravi glede na prehodno obdobje.

Podaljšanje prehodnega obdobja ne bo rešilo nič. Večina rejcev se je sposobna v tem obdobju prilagoditi. To je tudi ministrstvo strokovno ugotovilo v razno raznih razpravah in tudi srečanjih s temi rejci. Po drugi strani pa tudi moramo vedeti, da so tudi potrošniki že pokazali v trgovinah, da se s takim načinom ne strinjajo, kajti tudi lahko povem, da v trgovinah takšna jajca iz takšne reje pravzaprav niti niso več na policah, ker so jih potrošniki že zdavnaj zavrnili. Se pravi, če iz tega zornega kota pogledamo, je to samo pomoč rejcem za to, da se bodo prestrukturirali na sodobne načine reje, ki so ustrezne dobrobiti živali in bodo s tem lahko postali bolj konkurenčni. In to je stvar popolnoma preprosto.

Tudi glede očitkov za dobrobit hišnih živali ne drži. Kot je že tudi ministrica omenila, torej pri mačkah je uvedeno torej označevanje, kar mislim, da bo na dolgi rok, ampak res na dolgi rok, to niso ukrepi, ki bodo pomagali na kratki rok sigurno dalo svoje rezultate. Tako kot jih je pred leti dalo tudi obvezno označevanje psov. To, da pa je težko kontrolirati, če so psi v kletkah, v stanovanjih, je pa jasno, ampak to je že zdaj tako, to se s tem nič ne spreminja, vendar pa je drugače, če se vsaj zakonsko to prepove. Na primer, če vam povem drugi primer. Jaz tudi vsako leto 15. novembra menjam zimske gume, pa me deset let že nobena policija ni ustavila, pa ni, noben policaj me ni vprašal ne, ampak jih vsako leto 15. novembra menjam. Upam, da ste razumeli za ta primer. Mogoče samo toliko res na kratko in mogoče kot generalni tudi komentar, ker se želi tudi včasih prikazati spet tako kot je bilo tudi pri prejšnji noveli Zakona o zaščiti živali in na ta del sem bil res kar precej razočaran.

Torej, da se želi to prikazati kot napad na kmete. To ni napad na kmete, niti slučajno. Ravno v teh, v teh primerih, torej reje kokoši v kletkah ali pa tudi kastracije pujskov z anestezijo je to kvečjemu pomoč kmetom, da se bodo glede na sodobne načine in vsa prizadevanja za dobrobit živali pravočasno prestrukturirali in uporabljali takšne načine, ki bodo tudi sprejemljivi in v korist torej tudi dobrobiti živali in to je vse. Hvala.

Najlepša hvala. Prijavil se je kolega Bojan Čebela, je tako, za razpravo, za njim pa doktor Tatjana Greif. Najprej Bojan, ker je bil prej, potem pa Tatjana, dobiš besedo, izvoli, Bojan.

Hvala za besedo. Ja, imamo 26 let star zakon, ki smo ga že večkrat novelirali, zadnjič leta 2023, ko smo nekako dvignili standarde v dobrobit živali, to, kar je že kolega omenil.

Ja, spremembe v zaščiti živali so stalnica. Materija je živa in etične norme, ki so veljavne, se tudi višajo in tako bo tudi v bodoče, temu se ne bomo mogli sprenevedati oziroma upirati. Bi pa nekako izpostavil eno mojo izkušnjo pred 50 leti, ko sem se prvič zavedal tega in ko sem bil soočen v enem od podjetij, ki je bilo največje vozno podjetje tistega časa, Slovensko, tam sem delal, smo uvozili kletke z baterijsko rejo Švedske tehnologije in tudi koristnik tega je bil eden največjih rejec v državi. Ko sem bil jaz na obisku in ko sem videl demonstracijo tega, jaz sem bil zgrožen, da ima kokoš dva giba, da pije svoj lasten znoj, da po sistemu kroži hladna voda, na kateri se nabira kondenz in z gibom zgoraj pije vodo, z gibom dol po tekočem traku dobi hranila. Od takrat dalje ne jem piščančjega mesa. Tako se me je dotaknilo. To se pravi, ta etična norma se je mene tako dotaknila, da pravzaprav tega nisem več sposoben prenesti in sem se pač uprl na način, kot mi je bilo to v tedanjem času, 20 letniku možno. Danes imam drugačne možnosti, zato bom z vsemi sredstvi podprl vse tisto, kar je v dobrobit živali.

Da je še druga zadeva v tem zakonu, kastracija pujskov. Meni je to nedopustno. Popolnoma sprevrženo, niti se nisem tega tako zavedel, ker nisem bil nikoli priča temu, če bi bil, bi verjetno že odreagiral. In kot humana družba pa del te družbe sem nekako odgovoren, da se temu zoperstavim in da to prepoved, ki jo ta zakon omogoča, ta novela, podprem. In obenem še eno tako retorično razmišljanje oziroma vprašanje. Tiste, ki mučijo živali, ampak tudi tiste, ki se upirajo temu, da bi se ta praksa prenehala, ali ščitimo ali jih zakonsko obremenimo odgovornosti, to je tisto vprašanje zdaj. Vse tiste, ki danes mislijo drugače. Ne silimo, da bi se njihovo mišljenje spremenilo, ampak treba bo spoštovati zakone in temu primerno tudi odreagirati. Hvala.

Najlepša hvala, zdaj je prijavljena k razpravi doktor Tatjana Greif. Izvoli.

Hvala za besedo, spoštovani vsi prisotni.

18. julija smo sprejeli zakon, ki prinaša številne izboljšave za dobrobit živali in znatno dviguje standarde za zaščito živali in tudi odpravlja mučenje rejnih živali zaradi nehumanih rejnih praks. Sledil je potem včeraj veto Državnega sveta, kot smo že navajeni, kot že utečena praksa Državnega sveta, metanja polen pod masko demokratičnih mehanizmov. Ta zakon o zaščiti živali odpravlja okrutne rejne prakse, torej baterijsko rejo kokoši nesnic in pa kastracijo pujskov brez anestezije in analgetikov. In to vas boli v Državnem svetu, ne mačke, ne psi v stanovanjih, ne tiste živali, ki niso rejne, to vas boli. Odpravlja se torej mučenje živali in temu Državni svet očitno nasprotuje in vlaga veto. In ker nasprotujete odpravi okrutnih rejnih praks in nasprotujete odpravi mučenja, ker baterijska reja in kastracija pujskov na živo, to je mučenje, to je definitivno mučenje, zatorej očitno je, da se zavzemate za ohranitev teh praks ali kako, teh okrutnih praks, za ohranitev mučenja, trpinčenja, mrcvarjenja živali, pujskov in kokoši.

3. člen zakona o zaščiti živali pravi: nihče ne sme brez utemeljenega razloga povzročiti živali trpljenja, bolezni in smrti. To pravi 3. člen. 4. člen potem definira mučenje, verjetno ste si pogledali tudi 4. člen, kdaj, upam. In vi utemeljenega razloga nimate. Tu pravi, brez utemeljenega razloga se ne sme povzročiti živali, trpljenja, bolezni in smrti, vi utemeljenega razloga nimate. Ne vem sicer, kakšen bi naj bil ta utemeljeni razlog, pod katerim se lahko muči in poslušamo eno samo flancanje čigar cilj je ščititi tiste lobije, ki na podlagi mučenja rejnih živali kujejo dobičke in kujejo profite. To je cela logika in to je cela resnica. In zato mislim, da bi vse, ki nasprotujete odpravi mučenja in odpravi nehumanih rejnih praks, bilo treba ovaditi, prijaviti organom pregona, ker vaše ravnanje je protipravno in je protizakonito, ker zagovarjate protipravne vsebine. Ni le nehumano, zavržno, barbarsko in zelo mi je žal.