Spoštovane gospe in gospodje, lep dober dan.

Pričenjam 44. nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ.

Obveščam vas, da je zadržan, se seje ne more udeležiti poslanec gospod Milan Jakopovič.

S tem sklicem seje ste prejeli tudi dnevni red seje. V poslovniškem roku ni bilo nobenih dodatnih predlogov za spremembo dnevnega reda, zato ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli tudi s samim sklicem.

Torej prehajamo na 1. - in edino - TOČKO DNEVNEGA REDA - SPORNO DRUGO JAVNO NAROČILO ZA NABAVO HELIKOPTERJEV ZA OPRAVLJANJE NUJNE HELIKOPTERSKE MEDICINSKE POMOČI.

Poslanska skupina Nove Slovenije je 7. avgusta 2025 na Komisijo za nadzor javnih financ, se opravičujem, naslovila zahtevo za sklic nujne seje z navedeno točko dnevnega reda. Kot gradivo k točki ste prejeli Zahtevo Poslanske skupine NSi s predlogi sklepov. Gradivo je tudi objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora.

K točki dnevnega reda so bili vabljeni doktor Vida Čadonič Špelič kot predstavnica Poslanske skupine Nove Slovenije, ki je zahtevala sklic te nujne seje, doktor Robert Golob, predsednik Vlade, gospod Boštjan Poklukar, minister za notranje zadeve, doktor Valentina Prevolnik Rupel, ministrica za zdravje, ki pa se je opravičila, magister Borut Sajovic minister za obrambo, gospod Damjan Petrič v.d. generalnega direktorja policije enota helikopterske nujne medicinske pomoči Brnik, Javna agencija za civilno letalstvo Republike Slovenije, sekcija reševalcev v zdravstvu pri Zbornici zdravstvene in babiške nege, torej Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, ki so se opravičili in poslali dopis, katerega ste članice in člani prejeli, Sekcija za urgentno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu, ki so se opravičili, nato gospod Robert Sabol, reševalec v sistemu nujne medicinske pomoči, ki se je opravičil, gospa Vitka Vujanović, zdravnica specialistka urgentne medicine, ki se je prav tako opravičila in gospod Janko Rebolj. Vse prisotne lepo pozdravljam in z začudenjem gledam opravičila.

Torej, preden začnemo z razpravo, želim vas opomniti, da je komisija to problematiko že obravnavala, in sicer na 37. nujni seji, 22. januarja letos. Današnjo razpravo bomo opravili tako, da bo najprej besedo dobila predstavnica predlagatelja, gospa Vida Čadonič Špelič, nato v nadaljevanju dobite besedo vabljeni gostje in nato sledi razprava članic in članov.

Torej, gospa Vida Čadonič Perič, dajem vam besedo, da predstavite zahtevo za sklic današnje nujne seje Komisije za nadzor javnih financ.

Spoštovani predsednik, najlepša hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni vsi navzoči in seveda posebej še kolegice in kolegi poslanci.

Kot je uvodoma že naš predsednik povedal in je začel z vabilom doktor Roberta Goloba na današnjo sejo bom tudi sama spomnila, da je doktor Golob, predsednik Vlade, dejansko napovedal, da bo Slovenija zagotovila, kupila, nabavila, vzpostavila, kakorkoli hočete, helikoptersko prvo pomoč v skladu z evropsko zakonodajo in da bo kupila namenske helikopterje. To se še ni zgodilo do današnjega dne, čeprav je bilo, se je vse skupaj začelo že lani. Zato v Novi Sloveniji čutimo potrebo in odgovornost, da naredimo vse, da zagotovimo najboljšo, torej optimalno prvo pomoč, ki jo se opravlja s helikopterji za državljane te države, ker so vredni toliko kot so vredni državljani Evropske unije in smo zadnja država, ki žal tega dejansko še za zdaj nima vzpostavljenega in slabo kaže. Da smo enkrat že tekli en krog in tudi na tej komisiji obravnavali nabavo, je povedal predsednik, zato ne bom segala nazaj. Dejansko pa smo prepričani, da je tudi to, da smo opozarjali tako mi kot politiki in seveda stroka, ki se ji posebej zahvaljujem, da je bil prvi razpis prirejen oziroma, da ni bil najboljši oziroma ni upošteval vseh priporočil stroke, da je dejansko prišlo do razveljavitve prvega razpisa in je nato Ministrstvo za notranje zadeve 14. maja letos javni razpis ponovilo. Najprej se ni znalo odločiti, ali je javni razpis dejansko nov ali ga je možno ali ga ni možno popravljati, torej takoj so se začela neka izmikanja, ampak ugotovili smo, da je vendarle ministrstvo vsaj upoštevalo eno priporočilo stroke, da je spremenilo barve helikopterjev, da bi se helikopterji tudi navzven ločili od policijskih helikopterjev, ki jih imamo že sedaj, in da se dejansko zavemo, da je prva helikopterska pomoč dejansko namenjena ljudem, torej pacientom poškodovancem. Ne pa za vse druge potrebe, ki jih ima država. Pri tem pa očitno spet ni ministrstvo upoštevalo vseh navodil stroke, kar se je v zadnjem tednu tudi izkazalo. Izgleda, da je pri nabavi letečih vozil za prvo pomoč, to se pravi, za reševanje življenj ljudi, imela vendarle glavno besedo policija, ki bo vršila prevoz, ampak prevoz je le del reševanja življenja ljudi, tisti, ki dejansko rešujejo, so medicinski strokovnjaki in ti so javno v javnem pismu dejansko pozvali, naj ministrstvo razpis razveljavi, ker niso bila upoštevana njihova priporočila. Na koncu se je pokazalo, da je bilo temu res tako, kajti ta zelo strokovna komisija, na katero se je skliceval minister, je dejansko bila sestavljena večinoma iz drugih strokovnjakov, ne iz strokovnjakov medicinske stroke. In eden od teh, ki je bil tam, je iz osebnih razlogov tudi zapustil komisijo. To se pravi, komisija je bila v resnici z razlogom dolgo časa skrivnost za javnost. Kar ni bil dober znak. Ampak tisto, kar je nas, bi rekla, prepričalo, da je potrebno o tem govoriti, je bilo vendarle jasno izraženo prvo odprto pismo sekcije reševalcev v zdravstvu in sekcije za urgentno medicino, kjer so jasno napisali svoje pomisleke kljub temu, da se je kasneje politika trudila in nekako skušala strokovnjake pridobiti na svojo stran, je vendarle ostalo neodgovorjeno, kdo je bil tisti, ki je odločal, kakšni helikopterji se bodo dejansko nabavljali. Glejte, predsednik sekcije reševalcev v zdravstvu je dal jasna opozorila in tudi predsednik oziroma podpredsednik urgentne medicine je dal jasna opozorila, javna, ki so zame res slikovita in zelo povedna. Če se stanje pacienta sedaj med letom poslabša, nam ne ostane drugega, kot da pristanemo na bližji njivi, stopimo ven, uredimo in poletimo naprej. Jasno je, zakaj je pomembno, da bi imeli novi helikopterji možnost dostopa do pacientove glave. Torej izbor helikopterja Leonardo, v tem trenutku, tako razumemo stroko, ni optimalna rešitev za reševanje življenj Slovenk in Slovencev. Pustimo, da je ta helikopter tudi dražji. Moramo se osredotočiti na bistvo in namen vzpostavitve nujne helikopterske medicinske pomoči. In tukaj mislim, da si Slovenci zaslužijo, da dobijo najboljše oziroma da dobijo to, kar že drugi narodi znotraj Evropske unije imajo. Jaz bom zaključila dejansko s tem, da od lanskega junija, ko je predsednik drža..., predsednik Vlade obljubil vzpostavitev helikopterske prve pomoči v skladu s predpisi, torej nakup namenskih helikopterjev, smo o teh helikopterjih slišali že skoraj vse, ne vemo pa, v resnici ne vemo, zakaj kupujemo helikopterje, ki niso optimalni za reševanje življenj ljudi, tako dejansko stroka. Zato se sprašujemo tudi, kdo dejansko in zakaj stoji za tem nakupom? In moram se javno vprašati tudi, ali bo kdo zaradi svoje vztrajnosti dejansko tudi kaj zaslužil?

Da je nekaj v celem procesu narobe, je priznal tudi sam minister, ki je odredil notranji nadzor. Upam, da to ne bo izključno in samo predstava za javnost, ampak bo dejansko ugotovljeno to, kar si Slovenke in Slovenci zaslužijo vedeti. Ali bomo kupili najboljše, kar je trenutno na trgu za reševanje njihovih življenj? Ali bomo vztrajali, zaradi neznanih ali pa morda znanih razlogov, pri nakupu helikopterja, ker ni, ki ni optimalen. Zaradi tega je prav, da nam danes poveste, kaj je razlog, da še vedno vztrajate pri tem, mi pa kot komisija predlagamo oziroma mi, kot Nova Slovenija, predlagamo komisiji sprejem sklepov, da vendarle pozovemo Vlado, in vse, ki pri tej nabavi sodelujete, da se organizira ta pomoč v skladu z javnimi zavezami cele Vlade in predsednika Vlade, predvsem pa s priporočili stroke in z, skladno z evropsko zakonodajo tako tudi smo prepričani, da bi bilo prav, da tudi te pogodbe ne podpišete, minister, imate čas, da je ne podpišete in da dejansko končno imenujete komisijo, ki bo enakovredno, kjer bo enakovredno zastopana ali pa prvenstveno zastopana medicinska stroka, ker še enkrat, ne pozabimo, govorimo o medicinski dejavnosti, in da dejansko ljudem zagotovijo, zagotovimo skupaj to, kot sem rekla, kar si zaslužimo.

Še enkrat naj spomnim, menda smo edina država v Evropski uniji, ki te pomoči nimamo še vzpostavljene v skladu z evropsko zakonodajo in smo tukaj na repu in to je zaskrbljujoče in to boli. Se pravi, namen današnje seje je, da skupaj vidimo ali lahko za slovenskega pacienta, bodočega, za Slovenke in Slovence, naredimo tisto, kar smo dolžni, zagotovimo najboljše, kar lahko, seveda z javnim denarjem, zato sedimo na Komisiji za nadzor javnih financ. Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Sedaj dajem besedo ministru, izvolite.

Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik, hvala lepa tudi za sklic te seje.

Spoštovani poslanke in poslanci!

Po vabilu sodišč bolj deluje, da gre za avdicijo za novega predsednika stranke Nova Slovenija kot za…

Gospod minister… / nerazumljivo/ / govorita hkrati/

…Komisijo za nadzor javnih financ. / izklop mikrofona/

Pa vendar je prav, da povemo, kaj…

Gospod minister, nihče vas ne, nihče vas ne sliši zaradi tega, ker sem izklopil mikrofon. In samo trenutek, osredotočite se v svoji razpravi na to, kar je bistvo te razprave v skladu s sklicem te seje, v skladu s Poslovnikom Državnega zbora. Vse kar je izven tega konteksta vas bom dosledno prekinil, tako da izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa.

Nisem navajen v tako demokratične stranke, kot ste vi, da izklapljate mikrofon, pa tudi to bom preživel… Še enkrat…

Saj ste član Svobode…

…Hvala lepa, smo na Komisiji za nadzor javnih financ lahko dobili možnost, da predstavimo, zakaj Republika Slovenija kupuje dva nova namenska helikopterja za helikoptersko nujno medicinsko pomoč. Nenazadnje gre za veliko pridobitev in nenazadnje Vlada doktor Roberta Goloba je tista Vlada, ki je seveda se odločila in zagrizla tudi v ta del helikopterske nujne medicinske pomoči. Kajti samo namenska helikopterja sta tista, ki seveda omogočata še boljšo storitev in oskrbo samemu pacientu, kateremu je nudena ta storitev. Moram vseeno povedati, da smo seveda imeli dva javna razpisa, da v prvem javnem razpisu se je prijavil ponudnik družba Leonardo s helikopterjem AV 169, vendar ni izpolnjevala zadostne bančne garancije, zato ni prišlo do realizacije tega posla. Mi smo ponovili, in še enkrat naredili javno naročilo za dva namenska helikopterja in seveda v tem delu sta se nam prijavila dva ponudnika, torej Airbus Deutschland in Leonardo, ki pa seveda sta nastopala oba dva s svojim tipom helikopterja, Airbus s helikopterjem H 145 in Leonardo s helikopterjem AV 169. Strokovna komisija je izbrala helikopter družbe Leonardo AV 169 in seveda v samem postopku je prišlo do pravnomočnosti odločitve. Zato je pravzaprav s strani strokovne komisije v javnem naročilu, tako kot Zakon o javnem naročanju seveda veleva, je pravzaprav prišlo do izbire tega helikopterja in sam postopek javnega naročanja je pravnomočen. Naj se tudi na tem mestu zahvalim pilotom Slovenske vojske in Slovenske policije, ki dnevno rešujejo življenja skupaj z zdravniki in reševalci v helikopterjih tako Slovenske policije, kot seveda Slovenske vojske. In v tem trenutku od leta 2018, ko je policija prizemljila svoje helikopterje zaradi zastarele flote, sedaj helikoptersko nujno medicinsko pomoč izvajajo helikopterji Slovenske vojske in pa seveda ob izpadu njihovih plovil to nalogo zagotavlja seveda potem slovenska policija, je pa slovenska policija dnevno v helikopterskem reševanju v gorskem reševanju in seveda tudi to je oblika nudenja pomoči. In moram povedati, da v zadnjem mesecu, v zadnjem polletju je bilo rešenih na desetine življenj, ki so seveda bili zaradi hitre in pa seveda učinkovite reševalnih ekip in pa seveda poguma pilotov helikopterja, ki so včasih v izrednih razmerah reševali ljudi v gorah bodisi na cesti kot helikoptersko medicinsko pomoč, bodisi tudi tisti, ki so seveda potrebovali zelo hitro pomoč in je seveda helikopter priskočil na pomoč z vseeno nekoliko improvizirano improviziranih razmerah, torej s transportnimi helikopterji tako Slovenske policije kot Slovenske vojske to nalogo seveda odlično opravila in jo opravila še naprej. Moram pa vseeno povedati, da sedaj kupujemo dva namenska helikopterja za helikoptersko nujno medicinsko pomoč. In verjamem, da bo ta del sistema helikopterske nujne medicinske pomoči kot del nujne medicinske pomoči seveda še toliko bolj uspešen in učinkovit.

Zdaj govorimo o helikopterju Leonardo, kot da je to pač helikopter, ki ga je kupila Slovenija in je popolnoma neuporaben in seveda navijamo za drug tip helikopterja. Naj povem, da helikopterja proizvajalca Leonardo uporabljajo AV 169 uporabljajo za helikoptersko nujno pomoč številne države, in sicer Italija, Švedska, Norveška, Velika Britanija, Kanada, Združene države Amerike, Nova Zelandija, Japonska. Avstralija, Brazilija, Argentina, Združeni arabski emirati, Katar, Indonezija in Dominikanska republika in težko rečem, da je oskrba s helikopterjem Leonardo za helikoptersko nujno medicinsko pomoč v evropskih državah, Italiji, na Švedskem, Norveškem, nenazadnje pa tudi v Veliki Britaniji, v Združenih državah Amerike predvsem v Novi Zelandiji in na Japonskem, v Avstraliji je slabša, kot bo seveda v Sloveniji, kot zdaj ta helikopter, v tem helikopterju govorimo, kot da je to, bom rekel, nekaj najslabšega, kar se lahko zgodi. Še enkrat povem, da sta se prijavili dve vrhunski podjetji, ki proizvajata v Evropi helikopterje, torej Leonardo in Airbus in v javnem naročilu je bil s strani strokovne komisije izbran helikopter Leonardo. Vse skupaj ugotavljam tudi, da gre za zadnji poskus privatizacije helikopterske nujne medicinske pomoči, Vendar še enkrat poudarjam, da bo v Sloveniji helikopterska nujna medicinska pomoč javna storitev, ki bo del seveda javnega zdravstva. No, danes so z mano predstavniki Ministrstva za notranje zadeve, državna sekretarka Tina Heferle, generalni sekretar Erik Pagon, vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije gospod Damjan Petrič in pa seveda vodja letalske policijske enote, gospod Dejan King, ki bo seveda, v kolikor bo potrebno, tudi strokovne parametre oziroma strokovne, strokovne vidike samega javnega naročila kar se tiče s strani letalske stroke tudi pojasnil. Verjamem, da bo kolega Denis Kordiš, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje pojasnil tudi ta zdravstveni vidik, katerega Ministrstvo za notranje zadeve ne pojasnjuje in ga ne želimo pojasnjevati, kajti nismo, bom rekel, tega znanja nimamo, tudi nismo pristojni. Zato moram pa povedati, da v javnem naročilu smo sodelovali skupaj Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za zdravje in vsi dokumenti, vse karkoli smo delali, je bilo potrjeno s strani obeh dveh ministrstev in seveda tudi za to je bil ta javni, javno naročilo nenazadnje tudi, tudi uspešno.

Moram vseeno povedati, da Ministrstvo za notranje zadeve ima sklep Vlade Republike Slovenije, da kupi dva namenska helikopterja za opravljanje helikopterske nujne medicinske pomoči z ustrezno medicinsko opremo in pripomočki za delo medicinskih ekip. Moram povedati, da interier, ki je že vgrajen v helikopterju, je del tega naročila, da pa premično opremo, to bo potem pojasnil tudi državni sekretar Kordiš, se bo kupilo v posebnem javnem naročilu s strani Ministrstva za zdravje, kajti to je tista premična oprema, ki se jo v helikopter prinese, odnese in jo je seveda treba tudi vzdrževati s strani Ministrstva za zdravje. Sklep Vlade je jasen in nalaga Ministrstvu za notranje zadeve tako prevozni del, predvsem policiji in izključno policiji, da seveda izvaja prevoz in pa seveda, da izvaja tudi, tudi nalogo, nalogo helikopterske nujne medicinske pomoči in da seveda na Ministrstvu za notranje zadeve kupimo dva namenska helikopterja. In nenazadnje v nakup helikopterja je bila od samega začetka vključena stroka, tako v prvem kot pri drugem javnem naročilu. Zdaj, če je bila zdravstvena stroka tiho, to ni problem Ministrstva za notranje zadeve, in če so se oglasili šele takrat, ko je bil izbran helikopter Leonardo, seveda sem zelo začuden, da šele takrat, kajti dva javna naročila, ki sta potekala, ni noben pisal nobenih javnih pisem in ni bilo pravzaprav nobenih dodatnih zahtev. Kaj bi še morali narediti. Moram pa vseeno povedati, da je vso razpisno dokumentacijo potrdilo Ministrstvo za zdravje, tako pisno kot tudi uradno. In seveda vse te tehnične zahteve smo s strani Ministrstva za zdravje seveda tudi upoštevali v tisti meri, kjer smo jih seveda lahko tudi upoštevali. Tehnične zahteve za izvedbo zahtevnih nalog nujne medicinske pomoči so na podlagi evropskih standardov in sta jih določila, tako kot sem že prej povedal, Ministrstvo za zdravje kot seveda nosilec helikopterske nujne medicinske pomoči. Same dejavnosti in pa seveda Ministrstvo za notranje zadeve kot upravljavec, policija kot upravljavec s floto in pa seveda prevoznik, tukaj je to popolnoma jasno in seveda tudi transparentno. Strokovno tehnične podlage za izvedbo javnega naročila je pripravila strokovno-tehnična služba naročnika, torej Ministrstvo za notranje zadeve. Policija v sodelovanju, še enkrat poudarjam, z Ministrstvom za zdravje. Vse, kar smo delali, smo delali skupaj. Razpisna dokumentacija je bila pripravljena in potrjena s strani strokovne komisije, ki so jo sestavljali strokovnjaki z Ministrstva za zdravje, Policije in Ministrstva za notranje zadeve, kot vedno, kot vedno. Saj mi pravzaprav medicinskega interierja ne poznamo in ne vemo, kakšen je, zato so bile vse te zahteve v javnem naročilu tudi seveda potrjene s strani strokovne komisije, ki je po Zakonu o javnem naročanju tista, ki je seveda pristojna in odgovorna za ta del, ne politika. Politika ne izbira ne pripravlja strokovnega gradiva in pa samih tistih podrobnosti razpisa. Zahteve stroke so bile upoštevane v največji možni meri, upoštevajoč seveda tehnične možnosti in pa seveda varnostne vidike. Upoštevano pa je bilo tudi temeljno pravilo pri izvedbi javnega naročanja, da se ne sme neupravičeno omejevati konkurence med ponudniki. Zahteve zdravstva so bile upoštevane v največji možni meri. In nenazadnje, ko greš po javnem naročilu v odprtem postopku, enostavno ne smeš preferirati ne enega in ne drugega ponudnika. Torej mora biti razpis narejen tako, da se lahko na njega prijavijo vsi. Strokovna komisija je svoje delo opravila strokovno in nenazadnje, naročnik je odločitev o izbiri ponudnika sprejel tudi zakonito in transparentno, to še enkrat poudarjam, strokovno, zakonito in transparentno. Noben helikopter obeh znanih evropskih proizvajalcev v celoti ne more izpolniti vseh želja reševalcev, to zelo jasno poudarjam. Oba ponujena helikopterja, še enkrat povem, da sta odlična, ima vsak svoje prednosti in slabosti, o tem ste slišali tudi v posnetku, ki je bil predvajan na medijih, na televiziji in je bil mimogrede nezakonito posnet v prostorih slovenske policije. O tem je generalni direktor policije odredil tudi notranje varnostni postopek. In v tej razpravi pilotov je bilo slišati predvsem o prednostih in slabostih enega in drugega tipa helikopterja. Tako da tukaj jaz zelo jasno povem, da se težko tukaj govori o preferiranju enega in drugega helikopterja. Moram pa povedati, da smo imeli zelo jasno pripravljena scenarija, v kolikor bo odločitev za en tip helikopterja in v kolikor bo odločitev za drugi tip helikopterja. Kaj to pomeni? To pomeni, da če bi bil izbran helikopter Airbus, bi pomenilo, da bi morali iti takoj, takoj v šolanje celotne ekipe pilotov v letalski policijski enoti. In to smo imeli skozi pred očmi, kajti gre se za licenciranje tako pilotov kot tehnikov in nenazadnje tudi, ko je pilot letalske policijske enote na tem posnetku to razlagal, je govoril ravno o tem. In to je bil tisti scenarij, ki ga seveda moraš kot ministrstvo, kot tisti, ki si odgovoren za floto, za prevoz, imeti pred očmi, kajti nakup helikopterjev je šele en del, usposobljena posadka pa seveda drug. In tukaj vemo, da gre za licence, da gre za mednarodno šolanje s strani tistega izbranega ponudnika. In seveda, helikopter Leonardo je helikopter, ki je že v floti Slovenske policije. Prvi helikopter smo na javnem razpisu kupili v mojem mandatu, drugi helikopter je kupil minister Hojs in tretji helikopter je podpisala javno naročilo takratna ministrica Tatjana Bobnar. Tako da tokrat smo šli po odprtem postopku in seveda so se lahko prijavili vsi ponudniki in so bili tudi vsi ponudniki seveda lahko imeli možnost prijave.

Naročnik, torej MNZ, mora pri pripravi javnega naročanja seveda upoštevati vsa načela javnega naročanja, tako načelo gospodarnosti kot učinkovitosti in uspešnosti. Zagotavljati konkurenco med ponudniki, transparentnost javnega naročanja, enakopravno obravnavo ponudnikov, sorazmernost in to je vse v skladu z Zakonom o javnem naročanju. Tudi jaz kot minister sem zavezan samo Zakonu o javnem naročanju. Verjamem, gospod predsednik, da tudi vi, ko ste bili minister, ste ravnal enako.

Zadnje navedeno načelo, torej načelo sorazmernosti govori o tem, da mora javno naročanje izvajati sorazmerno predmetu javnega naročanja. Naročnik lahko določi samo takšne omejevalne ukrepe, ki ne smejo biti strožji glede na namen in cilj, ki ga želi naročnik doseči s predmetom javnega naročanja. To so pravzaprav vse zakonske dikcije, ki smo jih seveda tudi imeli v vidu v tem javnem naročilu in seveda oba ponudnika sta izpolnjevala vse pogoje iz javnega naročila in izpolnjevala sta tudi, kar je zelo pomembno. In to se v javnosti znova in znova zamegljuje, imela sta obadva standarde, da izpolnjujeta pogoje iz javnega naročanja. Tako da, pri javnem naročilu smo seveda sledili temu in tudi, tudi zagotavljali vso transparentnost, zakonitost in pa seveda strokovnost pri javnem naročilu.

Vezano na sama merila, je seveda tehnično strokovna služba ocenila, da elementi oziroma lastnosti, ki se nanašajo na merila, predstavljajo tiste tehnične prednosti in funkcionalne lastnosti, ki povečujejo varnost in učinkovitost letalskih in reševalnih operacij, merila pa so bili v razpisni dokumentaciji natančno opredeljena. Torej merila kar se tiče same plovbe in merila, kar se tiče seveda zdravstvene stroke in zdravstvene stroke nismo postavljali merila v javnem naročanju mi kot Ministrstvo za notranje zadeve, ampak nam jih je dalo Ministrstvo za zdravje tudi uradno potrdilo, zato smo jih, seveda, v javnem naročilu upoštevali. In ne nazadnje, v javnem naročilu ni bilo ene pritožbe znotraj javnega naročila. Celo ni bilo ene razprave znotraj odprtega razpisa javnega naročila takrat med enim ponudnikom in če zelo jasno povem, oba dva ponudnika helikopterjev, tako Airbus kot Leonardo, sta multinacionalki, ki verjemite, da za svoj posel bi naredila vse, da ga pridobita. Posebej, ko je to kar nekaj deset milijonov in verjamem, da je tudi to bilo narejeno tako transparentno, da seveda pritožbe ni bilo, tudi v času pravnomočnosti ne in seveda danes je postopek pravnomočen.

V zvezi z očitki, da v strokovni komisiji ni bilo oseb, ki bi ustrezno zastopale stroko oziroma da v komisiji številčno niso vsi bili enako zastopani s strani Ministrstva za zdravje in policije. O tem ste mi tudi vi, predlagateljica, sedaj naštevali. Pojasnjujem, da je Ministrstvo za zdravje z dopisom z dne 29. 4. v strokovno komisijo predlagala za člana gospoda Andreja Šmona in za nadomestnega člana gospoda Denisa Gorjupa. Moram povedati, da jaz teh ljudi ne poznam, da jih še v življenju nikoli nisem videl in da so to strokovnjaki Ministrstva za zdravje, ki so jih seveda oni v to komisijo predlagali. Iz zapisnika delovnega sestanka v zvezi z izvajalci dejavnosti HNMP za posodobitev osnovnih zahtev Ministrstva za zdravje za pripravo investicijske dokumentacije za nakup namenskih helikopterjev za nujno medicinsko pomoč, je dne 25. 4., ki je ta sestanek potekal na Ministrstvu za zdravje in Ministrstvu za notranje zadeve in policija na tem sestanku nista sodelovala, je pa zdaj ta famozni zapisnik, predlog oziroma prilogo, vse te predmetne zahteve, ki zdaj tukaj vsi mi mahajo in mi ga na nek način govorijo, kaj smo se tam vse pogovarjali in česa nismo upoštevali. To enostavno ne drži. Tukaj izhaja, da je predstavnik Ministrstva za zdravje, gospod Andrej Šmon, ki je bil član strokovne komisije, predmetno javno naročilo vodil, izdelal zapisnik tega predmetnega delovnega sestanka in navedeno tudi potrjuje, da je bila zdravstvena stroka ustrezno zastopana v tej komisiji in če boste ta zapisnik zelo dobro prebrali, boste tam videli, da 2 parametra, kar se tiče samega helikopterja, bilo, je bil pomislek. Pomislek je bil v zvezi, z zvezo, torej zakaj TETRA, zakaj ne DMR? In pa seveda za nek ohlajen predal, ki ga pa seveda nihče od ponudnikov helikopterjev ne ponuja v sami, sami ponudbi. Več bo seveda gospod King(?) povedal, ki je seveda velik poznavalec tega, ampak kar sem jaz s tem seznanjen, kar v tem zapisniku seveda tudi govori. Treba je pa brati od začetka do konca, ne samo tisto, kar vam ustreza.

V zvezi s predlogom izbora poudarjam, da je imel vsak član komisije enakovredno vlogo, tako da pri potrditvi razpisne dokumentacije kot tudi glede predloga izbora ponudnika. Vsak je imel enakovredno vlogo. Z ločitvami so se morali strinjati vsi člani komisije in komisija ni glasovala, ampak je delovala enozvočno in vsi so se strinjali, ni prišlo do glasovanja, kajti po Zakonu o javnem naročanju je komisija neodvisna in vsak je strokovnjak, seveda in na koncu seveda potrdi ali ne potrdi in na zapisniku so podpis, da potrjujejo zapisnik končnega izbora vsi člani razpisne komisije.

Glede pobude za razdelitev javnega razpisa. No, ta tudi zdaj, ko me pozivate kako naj razveljavim, naj vam povem, da v skladu z devetim odstavkom 90. člena Zakona o javnem naročanju 3, odločitev o oddaji javnega naročila postane pravnomočna z dnem, ko zoper njo ni mogoče zahtevati pravnega varstva v predrevizijskem ali revizijskem postopku v skladu z zakonom, ki ureja pravno varstvo v postopkih javnega naročanja. To je dejstvo. Po pravnomočnosti jaz kot minister oziroma predstavnik Ministrstva za notranje zadeve lahko podpiše samo še pogodbo. Odločitev oddaje predmetnega javnega naročila je postala pravnomočna z dnem 9. avgusta 2025. Javnega naročila ni več mogoče ustaviti. Naročnik lahko skladno z osmim odstavkom 90. člena Zakona o javnem naročanju tri, po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila do sklenitve pogodbe o izvedbi javnega naročila odstopi od izvedbe javnega naročila oziroma od sklenitve pogodbe iz utemeljenih razlogov, poudarjam, iz utemeljenih razlogov, da predmet javnega naročila ne potrjuje v je več tega razloga ni ali da zanj nima zagotovljenih sredstev, tudi sredstva imamo zagotovljena, ali da se pri naročniku pojavi utemeljen sum, da je bila ali bi lahko bila vsebina pogodbe posledica storjenega kaznivega dejanja, no, tukaj čakamo, in nenazadnje pozval sem kot minister že pred časom javno, da v kolikor obstaja sum storitve kaznivega dejanja, da se seveda prijavi, ampak ne malo tako čez palec, ampak kdo, kaj, zakaj, dejstva, tako da na policijo, na Komisijo za, na komisijo za protikorupcijo in pa seveda na državno tožilstvo. Dobrodošli, vabljeni. In nenazadnje, v kolikor so nastale druge izredne okoliščine, na katere naročnik ni mogel vplivati in jih predvideti ter zaradi katerih je postala izvedba javnega naročila nemogoča. To so zakonski razlogi. Glede na navedeno ni bila podana, še enkrat poudarjam, nobena od okoliščin za odstop od izvedbe javnega naročila, zato odstop od izvedbe javnega naročila nima nobene pravne podlage. Nimam jaz popolnoma nobene pravne podlage, mi lahko tudi zahteva od mene, da bi jaz naročilo preklical. Ostro zanikam trditve, da glede na favoriziranje določenega ponudnika, ki se pojavljajo seveda v javnosti, vemo, katerega se zelo favorizirati, jaz to zelo občudujem in pri sebi celo razmišljam, da gre za neko, ne samo javno navijanje, da gre za neko javno lobiranje za enega ponudnika. Seveda, naj povem, da so pri postopkih nabave helikopterjev za helikoptersko nujno medicinsko pomoč bile preučene vse zakonske možnosti in upoštevajoč vse okoliščine je seveda ugotovljeno, da je za predmetno javno naročilo treba odpreti, izvesti odprti postopek, ki je bil tudi najbolj transparenten postopek javnega naročanja. To smo naredili. Mi nismo šli v pogajanja z enim ali drugim ponudnikom, ampak smo naredili znotraj javnega naročanja odprti postopek. Javno naročilo je bilo pripravljeno in vodeno, še enkrat poudarjam, strokovno transparentno, pri čemer ni bil favoriziran noben ponudnik, še enkrat poudarjam, ni bil favoriziran noben ponudnik. Zahteve, pogoji in merila so bili pripravljeni na način, da sta se lahko prijavila in uspešno konkurirala oba Evropska proizvajalca, torej tako družba Leonardo kot družba Airbus, in pa seveda vključno z rokom dobave, da, tega smo pa dejansko spremenili iz prvega razpisa, kajti ugotovili smo, da je treba narediti ustrezen rok, da ga lahko proizvajalec tudi izpolni. In pa seveda v tehničnih specifikacijah smo spremenili tudi uredbo o oznakah v slovenski policiji in seveda dodali v ta helikopter tudi rumeno, tisto reševalno barvo, katera je bila tudi zahteva in jaz verjamem, da bomo seveda, ko bomo dobili, da bo ta helikopter zares tak, kot mora biti in seveda v barvah, kot si ga tudi reševalci želijo. V tehničnih specifikacijah ni bilo podane nobene zahteve, nobene zahteve, ki bi jo glede na raziskavo trga lahko izpolnil samo en ponudnik, torej oba dva ponudnika sta imela možnost prijave. Potencialni ponudniki so imeli na voljo neomejene možnosti postavljanja vprašanj in zahtev za pojasnila ter možnost vložitve zahteve za pravno varstvo, torej revizijski zahtevek. Naročnik, torej MNZ, v roku za postavitev vprašanj ni prejel nobenega opozorila, še enkrat poudarjam, nobenega opozorila, da katera od zahtev iz razpisne dokumentacije ni mogoče izpolniti. Prav tako nismo prejeli revizijskega zahtevka na razpisno dokumentacijo, pa je pomembno dejstvo, spoštovane poslanke in poslanci. To je zelo, zelo pomembno dejstvo. Kajti, ne en ne drug ponudnik ni v času odprtega javnega razpisa tudi in potem v času pravnomočnosti ni podal nobenega zahtevka na razpisno dokumentacijo. Torej je bil razpis zelo dobro in ustrezno pripravljen. Tudi prejem ponudb obeh znanih proizvajalcev dokazuje, da v tem postopku nismo nikogar favorizirali. Ministrstvo za notranje zadeve nikoli ni podalo informacije, da gre za ponovljen razpis - tukaj tudi naj vas opozorim - ali ponovni razpis, ampak smo naredili še eno javno naročilo. Zdaj to mi uporabljamo v pogovornem jeziku, ja, eden nam je padel, pa smo pa šli ponovnega, ampak še enkrat, tega nismo nikoli uporabljali. In nenazadnje tudi upoštevali smo vse, kar nam je bilo seveda dano, posebej okrog barve helikopterjev in pa seveda dobave dobavnih rokov, ostalo se pa iz prvega javnega naročila ni kaj dosti spremenilo. In nenazadnje, tako kot sem povedal, mi vodimo tudi vzporedne aktivnosti od prvega dne, ko smo dobili sklep vlade, torej povečali smo sistemizacijo letalske policijske enote v policiji. To pomeni, da smo povečali delovna mesta tako za pilote kot za tehnike. In seveda smo tudi zelo aktivno pristopili k zaposlovanju mladih pilotov. Lani decembra smo podpisali sporazum s Strojno fakulteto Univerze v Ljubljani, ki šola tako letalske tehnike kot pilote. In zadnjič smo naredili tudi dan odprtih vrat letalske policijske enote, kjer so seveda se mladi študenti, študenti pilotske smeri in tehnične smeri na strojni fakulteti udeležili. V sami policiji, v sami letalski policijski enoti tega, bom rekel, te predstavitve same enote in neverjetno navdušenje je bilo teh študentov na samem delu, tudi kar nekaj smo jih zaposlili. Vemo, da gre na odprt razpis prijava, potem na razpis selekcija znotraj same policije in pa potem samo zaposlitev in takoj šolanje na helikopterju. In še tisto, kar vam želim povedati, včeraj popoldne sem prejel končno revizijsko poročilo izredne notranje revizije pravilnosti izvedbe postopka javnega naročila za nakup in vzdrževanje dveh helikopterjev za izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči. Torej, tisto, ko mi očitate, da sem dal notranjo revizijo na Ministrstvu za notranje zadeve o nakupu in pravilnosti samega postopka javnega naročanja. To mi lahko očitate naprej in nazaj. Ampak še enkrat, tudi s tem postopkom sem pred podpisom preveril ali je bilo vse zakonito, transparentno in pa seveda strokovno v tem javnem naročanju. In naj seveda preberem ugotovitve notranje revizorke na Ministrstvu za notranje zadeve: "Služba za notranjo revizijo pri izvedbi postopka javnega naročila blaga po odprtem postopku za nakup in vzdrževanje dveh novih namenskih helikopterjev za izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči številka 430-618/2025 ni zaznala nepravilnosti. Posamezne aktivnosti postopka so bile izvedene v skladu z zakonodajo in internimi predpisi s področja javnega naročanja." In še ob zaključku, zaključek: "Služba za notranjo revizijo v revizijskem pregledu pravilnosti in skladnosti izvedbe postopka javnega naročila ni ugotovila pomanjkljivosti, zato ne predlagamo priporočil za odpravo nepravilnosti." Poročilo. In kaj naj na koncu še povem? To je tista zadnja stvar, ki sem jo v tem javnem razpisu želel še preveriti in v naslednjih dneh že najavljam slovesen podpis pogodbe z družbo Leonardo v letalski policijski enoti na Brniku. Hvala lepa.