Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje, začenjam s 113. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika.

Obvestili odsotnih poslankah in poslancih seje ter vabljeni na sejo sta objavljeni na e-klopi. Lep pozdrav vsem prisotnim.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 113. izredne seje, predlog katerega ste prejeli v petek, 12. septembra. O predlogu bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejela, zato Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Ker prehajamo na odločanje, vas prosim, da preverite delovanje vaših glasovalnih naprav. In glasujemo o dnevnem redu.

Glasujemo. / znak za začetek seje/ To je pa bila moja napaka, se opravičujem.

Glasujemo. 63 poslank in poslancev je prisotnih, 43 jih je glasovalo za, proti pa 7.

(Za je glasovalo 43.)(Proti 7.)

Ugotavljam, da je dnevni red 113. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA, predlog katerega je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada.

In za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade Luki Mescu, ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, izvolite.

LUKA MESEC (minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti): Hvala lepa, predsednica. Spoštovane poslanke in poslanci.

Pred vami je druga obravnava predloga sprememb pokojninske in invalidske zakonodaje, torej pokojninske reforme. Ta reforma je ena od temeljnih ne samo za to Vlado ampak za državo kot tako. Pokojninski sistem v Sloveniji je star že preko 100 let in je eden od najstarejših stebrov te države. Pokojninski sistem je prav tako izjemno pomemben za družbeno kohezivnost. Letno vplačniki vplačamo, upokojenci pa prejmejo preko 8,5 milijard evrov, deloma preko proračuna, večinoma pa preko ZPIZ. V kolikor se družba ne more dogovoriti o stvari, kot je bodoče financiranje pokojninskega sistema, zaide v velike težave. To lahko pogledamo na primeru Francije, kjer je pokojninska reforma oziroma njeno splošno nesprejetje že nekaj let eden od glavnih motorjev družbene in politične krize, ki jo država doživlja. Pri nas smo za to vse naredili, da gremo po obratni poti. Najprej smo s socialnimi partnerji delali skoraj eno leto, da smo prišli do konsenza med Vlado, predstavniki zaposlenih in predstavniki gospodarstva.

Nato smo se izdatno pogovarjali tudi z upokojenci in tudi z njimi dosegli konsenz in nazadnje poskušali se dogovoriti tudi s parlamentarno opozicijo. Namreč pokojninska zakonodaja je lahko uspešna le, če jo sprejema najširša družbena večina in na ta način doseže zaupanje v pokojninski sistem, zaupanje tistih, ki pokojnine že prejemajo ali pa se bodo v kratkem upokojili, da lahko na pokojninski sistem računajo in zaupanje mlajših generacij, da bo ta pokojninski sistem, v katerega vplačujejo, vplačujemo desetletja, koristil tudi njim oziroma nam. V kolikor tega zaupanja ni, se lahko pokojninski sistem zelo hitro začne podirati, namreč če nimamo medgeneracijskega dogovora med vplačniki in tistimi, ki pokojnine prejemajo, ta sistem zaide v krizo.

Zdaj, če na kratko predstavim, zakaj je pokojninska reforma potrebna. V najširšem pomenu besede je razlog za pokojninsko reformo staranje prebivalstva. Kar pomeni, živimo dlje, vsako leto se pričakovana življenjska doba podaljša za leto ali dve, imamo pa iz generacije v generacijo manj otrok, torej so generacije bodočih vplačnikov manjše. Če danes enega upokojenca podpira pet aktivno zaposlenih, se nam slika slabša, da bo čez 30 let na enega upokojenca prišlo samo še prišli samo še trije aktivno zaposleni. Zato je treba izvajati reformo predvsem v smislu, da se nekoliko podaljšuje delovno aktivnost. Mi smo k temu pristopili deloma z administrativnim podaljševanjem starosti. spodnja meja gre iz 60 na 62, zgornja meja pa iz 65 na 67 let. In pa seveda nagovarjamo ljudi z mehkimi ukrepi, da bi delali dlje. Če se upokojenec ali upok..., oziroma če se zaposlen ali zaposlena, ki je že izpolnil 40 let, odloči, da bi delal leto, dve ali tri dlje, bo nagrajen s tremi dodatnimi odmernimi odstotki vsako leto in pa 40 odstotki pokojnine, ki jo lahko prejema ob plači. Ob tem smo v Zakonu o urejanju trga dela, ki je bil sprejet kot spremljevalni ukrep pokojninske reforme, sprejeli tudi druge inovativne ukrepe, kot je recimo sistem 80:90:100, kar pomeni, da se bodo starejši delavci lahko dogovorili s svojimi delodajalci, da bodo si skrajšali delovnik na 80 procentov časa, za to prejeli 90 odstotkov plače, država pa bo pomagala, da bo jim priznano 100 odstotkov plačanih prispevkov. Ključno je namreč, da poskušamo ljudi nagovoriti, da v teh kritičnih letih pred zdajšnjo upokojitvijo nekoliko podaljšamo starost in s tem blagajno naredimo bolj vzdržno. Toliko na kratko.

Na koncu pa bi v imenu Vlade Republike Slovenije kot predlagatelja zakona na podlagi 138. člena Poslovnika Državnega zbora zaprosil Državni zbor, da sklene, da bo na isti seji opravil tudi tretjo obravnavo predloga zakona, seveda ob pogoju, da bodo v drugi obravnavi sprejeti amandmaji k manj kot desetini členov dopolnjenega predloga. Za sodelovanje, debato in podporo se vam najlepše zahvaljujem.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa. Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide in za predstavitev poročila dajem besedo predsedniku odbora, Milanu Jakopoviču, izvolite.

MILAN JAKOPOVIČ (PS Levica): Hvala lepa za besedo. Spoštovani! Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je na 40. seji kot matično delovno telo obravnaval novelo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. V dopolnilni obrazložitvi predlagatelja je predstavnica Zakonodajno-pravne službe pojasnila, da gre za zahtevno in obširno materijo, zaradi česar je tudi pripomb Zakonodajno-pravne službe veliko.

Predstavila je ključne poudarke iz pisnega mnenja in povedala, da je veliko pripomb iz pisnega mnenja upoštevanih v amandmajih koalicijskih poslanskih skupin. Ne pa vse. Predstavnik Državnega sveta je predstavil njihovo pisno mnenje, izpostavil ključne poudarke iz razprave ter pojasnil, da Državni svet predlog zakona podpira. Stališča k predlogu zakona so predstavili tudi drugi vabljeni na sejo. Predstavniki sindikalnih central, članic Ekonomsko-socialnega sveta, ki so predlog zakona podprle, so se strinjali, da je pokojninska reforma potrebna zaradi demografskih sprememb in finančne vzdržnosti pokojninskega sistema. Poudarili so pomen socialnega dialoga ter izpostavili, da je predlog zakona kompromis in rezultat pogajanj, v katerih so bili upoštevani različni interesi. Predstavnik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije, ki predloga zakona ni podprla, je pojasnil, da gre za poslabšanje pogojev upokojevanja, ki so za nekatere skupine delavcev že zdaj pretežki. Predlogu zakona so nasprotovali tudi v Delavski koaliciji. Predstavnik Mladinskega sveta Slovenije in predstavnik Zveze društev upokojencev Slovenije sta predlog zakona podprla. V Dijaški organizaciji Slovenije pa so ocenili, da je pokojninska reforma korektna do vseh generacij. V razpravi je večina članic in članov odbora izrazila podporo predlogu zakona. Izpostavili so njegove pozitivne plati in pojasnili, da predlog zakona omogoča znižanje starostne meje za tiste, ki so delali že zelo mladi, skrbeli za otroke ali služili vojaški rok. Zvišale se bodo invalidske, vdovske in družinske pokojnine ter uvedel letni zimski dodatek. Pozdravili so dogovor, da 40 let pokojninske dobe zadošča za starostno upokojitev in prejemanje dostojne pokojnine. Pri podaljševanju referenčnega obdobja za pokojninsko osnovo na 40 let pa so pojasnili, da se bo ta ureditev uveljavila postopno, kar bo omililo morebitne negativne posledice. Podaljšanje referenčnega obdobja pa je potrebno, saj je ena večjih anomalij veljavnega pokojninskega sistema ravno možnost, da ljudje vplačujejo višje prispevke v pokojninsko blagajno le za določeno referenčno obdobje. Članice in člani odbora, ki predloga zakona niso podprli, vendar mu niso nasprotovali, so poudarili, da obravnavane zakonske spremembe ne predstavljajo reforme in da se z njimi slabša položaj upokojencev. V zvezi z dostojnimi pokojninami so pojasnili, da te v prvi vrsti zagotavljajo dostojne plače, ki v Sloveniji rastejo bistveno prepočasi. Na stabilnost pokojninske blagajne vpliva tudi bruto družbeni proizvod, izdatki za pokojnine pa se bodo glede na starost našega prebivalstva v prihodnjih letih višali, česar ni možno spregledati, upoštevaje dejstvo, da je bilo lani v Sloveniji rojenih le okoli 16 tisoč otrok. Ključ do dostojnih pokojnin in stabilnosti pokojninske blagajne je tudi v ustrezni ekonomski in davčni politiki, kot je na primer znižanje obremenitve na plače ali uspešnost pri črpanju evropskih sredstev. Niso se strinjali s trditvami, da bodo pokojnine zaradi višjega odmernega odstotka višje, saj je treba upoštevati tudi podaljšanje referenčnega obdobja s 24 na 40 let, kar predstavlja eno večjih neznank. Zato so predlagali, da se iz obdobja za izračun pokojninske osnove namesto predlaganih pet let, izloči deset najmanj ugodnih let.

Odbor je po zaključeni razpravi glasoval o vseh členih predloga zakona in jih sprejel, sprejeti amandmaji pa so vključeni v dopolnjen predlog zakona, hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Ker je Državni zbor na 105. izredni seji opravil splošno razpravo o predlogu zakona, predstavitev stališč poslanskih skupin ni možna in prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih.

V razpravo dajem 20. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Je morda interes za razpravo, je interes? (Da.) Aha, dobro, potem pa vas prosim za prijavo. Prosim za prijavo.

Imamo šest prijavljenih razpravljavcev. Kolega Milan Jakopovič je prvi, za njim dobi besedo kolega Janez Cigler Kralj, izvolite.

MILAN JAKOPOVIČ (PS Levica): Hvala lepa.

Bom na začetku se poslužil proceduralnega, proceduralne navade, da malce širše naslovim zadevo. Nihče zjutraj ne vstane in si nekako reče, uh, danes si pa res želim delati reformo, pokojninsko sploh. Ni je fajn imeti, ni je fajn delati, ni fajn čutiti razlogov zanjo, ne, še manj pa je fajn čutiti posledice, če jo ne naredimo.

Reforme se ne sprejema zato, ker bi jo kdo želel, ampak zato, ker je potrebna in če jo je potrebno sprejeti, potem je bolje, da jo sprejmemo tako, da bo pravična, socialna in konec koncev usklajena z ljudmi. Jaz menim, da smo se približali temu najbolje, kot je v dani situaciji možno, da na koncu to reformo tudi sprejmemo. In zdaj ta reforma ni nek enostranski akt, kot se mogoče v nekih delih poskuša predstaviti, ampak je rezultat socialnega dialoga, širokega socialnega dialoga. Najprej seveda na samem začetku je bilo potrebno doreči osnovna izhodišča, ki so bila, kot vemo, postavljena v prejšnji vladi in kot smo ugotovili zelo hitro, niso odražala realnega stanja. In nastal je nek okvir reforme, ki je potem šel skozi socialno ekonomski svet, hkrati pa se je, seveda, vključevalo tudi vse različne relevantne deležnike. Tudi opozicijo, kamor se je prišlo predstaviti takratni začetni okvir te reforme in je bilo zaželeno, da se podajo in predlogi in pogledi, kar žal seveda nismo dobili. In imamo nekako situacijo, kjer je opozicija v svojem prejšnjem mandatu dala zavezo za precej varčevalno reformo, ki bi v končni fazi pomenila kar konkretno zvišanje tako upokojitvene starosti kot delovne dobe, kar pa se je potem, kot rečeno, v precej napornih pogajanjih na evropski ravni hvala bogu spremenilo.

Kakorkoli, vsemu temu so sledila intenzivna pogajanja na ESS, kamor, kot vemo, so vključene vse sindikalne centrale in delodajalci. Jaz tukaj se mogoče strinjam z Zvezo društev upokojencev, da bi v prihodnje pogledali to članstvo v Socialno-ekonomskem svetu in mogoče tudi razširili na tiste deležnike, ki se jih obravnavana zadeva dotika. Tako da razumem njihov mogoče slabo voljo, da niso bili vključeni v Socialno-ekonomski svet. So bili pa seveda vključeni ob tem osnovnem pogajanju v pogovore in dogovore. V končni fazi je dogovor podpisali šest sindikalnih central od sedmih. To je kompromis, v katerem, ja, ni noben dobil tistega vsega, kar je želel, ampak v končni fazi so vsi dobili nekaj. In s tem, kar je bistveno tukaj poudariti je, da se bodo vse te spremembe uvajale postopno. Mi smo v preteklosti imeli reforme, ki so nekako stopile v veljavo čez noč, kar je pomenilo določen šok. Tokrat se spremembe uvajajo zelo postopno.

Če se dotaknem zgolj nekaj teh rešitev, ki jih prinaša reforma. Odmera za 40 let dela se postopno zvišuje na 70 odstotkov, za daljše delo od zahtevanega pa celo skoraj na 80 odstotkov, kar pomeni konkreten dvig za vse, ki so oziroma bodo delali dolgo oziroma teh 40 let pravičnejši izračun.

Zdaj, osnova, ja. Ne bo več 24 najboljših zaporednih let, ampak 40 let -5 let najslabših. To je 35. S tem nekako sam sistem bolj sledi dejanskim vplačanim prispevkom. Hkrati pa se znotraj sistema ščiti tiste, ki so imeli vmes obdobje brezposelnosti ali pa skrbi za otroke. Tako je po mojem mnenju nov izračun pravičnejši in bo večini prinesel višjo osnovo. Potrebno je to podaljšanje referenčnega obdobja, predvsem, ker gre za eno večjih anomalij v tem veljavnem pokojninskem sistemu, ker se znotraj tega sistema omogoča, da marsikdo plačuje zgolj tisti zahteven del višje prispevke, vse ostalo pa minimalne in pridemo na koncu do nekega absurda, kjer nekdo, ki redno 40 let plačuje prispevke, na koncu dobi manj kot nekdo, ki je zgolj en del plačeval višje, potem pa minimalne in to seveda ni prav.

Imamo, ja, dvig starostne meje na 62 let, kot sem že rekel, ta del je postopen po tri mesece na leto od 2028, kar pomeni, da bomo dejansko na to starost prišli leta 2035. Tisto, kar je bistveno znotraj tega je pomembno poudariti, da se je kot pogoj ohranilo 40 let delovne dobe in hkrati, če si začel delati pred 20 letom lahko to starost znižaš. In če dam primer, nekdo, ki se je zaposlil pri 18 letih, danes danes se zaposluje z 42 leti delovne dobe in 60 leti in tako tudi ostaja. Po novem sistemu bo prav tako delal 42 let in se upokojil s 60 leti. S tem, da bo za vsako leto, kar bo več od 40 dobil tri odstotne točke višji odmerni odstotek. Zdaj trenutno je ta del, mislim, da na 1,36. Tako da zdaj trditev, da bodo vsi morali delati dlje, preprosto ne drži, ker je to seveda tudi odvisno od tega, kdaj nekdo stopi na trg dela. Že danes vsi tisti, ki vstopajo na trg dela z 22 in več leti, delajo pač več kot 60, se upokojujejo pri več kot 60 letih starosti, če izpolnjuje ta 40 let. Zdaj, tisto, kar je pomembno znotraj tega, je zaščita ranljivih. Invalidske pokojnine rastejo iz 41 odstotka na 50 najnižje osnove. Mi vemo, da smo iz opozicije imeli predloge, ki so bili celo nižji od tega. Vdovske in družinske pokojnine se že zdaj takoj zvišajo za dodatnih pet odstotnih točk in potem od 2027 dalje trajno dosežejo, ne vem, 80, 90 oziroma 100 odstotkov. Letni dodatek se sistemsko ureja v petih razredih, prvič pa se uvaja tudi zimski dodatek. To pomeni sistemsko na začetku 150 evrov do leta 2030, ko bo ta dodatek 250 in se bo potem usklajeval z inflacijo.

Ja, če zaključim, ta reforma seveda ni popolna, je kompromis, ampak je v končni fazi boljša od vseh prejšnjih. Zagotavlja višje odmere, boljšo zaščito ranljivih in tudi nenazadnje stabilnost sistema, ki pomeni predvsem zaupanje v sistem, kjer bodo danes mladi, ki vstopajo v ta sistem, imeli pokojnine tudi jutri. In seveda bom ta predlog zakona podprl. Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Kolega Janez Cigler Kralj ima besedo in za vami Sandra Gazinkovski. Izvolite.

JANEZ CIGLER KRALJ (PS NSi): Hvala lepa, predsednica. Minister, kolegice in kolegi, lep pozdrav vsem.

Veliko je bilo že povedanega o tej spremembi pokojninskega zakona. Predvsem nas v Novi Sloveniji bega - in mene osebno - to, da nimamo, da nimamo predloženih zadostnih konkretnih številk in izračunov, da bi lahko zelo verjetno, z veliko verjetnostjo sedanjim in bodočim upokojencem povedali, kakšne bodo konkretne posledice teh sprememb pokojninskega zakona. K temu sem pozval ministra in njegovo ekipo že pred sejo odbora, potem na seji odbora in tudi do danes teh številk konkretnejših nimamo. Tako da konec koncev vse napovedi, ki pravijo, kako bo zadeva za veliko večino bodočih upokojencev bolj ugodna in pa tudi za obstoječe zdaj, ko se je pač naredilo ali pa podaljšalo to prehodno obdobje do spremembe formule usklajevanja pokojnin za vse, za bodoče in sedanje, ne moremo, ne moremo vedeti, kaj še bo, tako da to, kakšni bodo učinki, bomo šele videli. Jaz še vedno trdim, da tega vpogleda nimamo.

Zdaj, pokojninski sistem je v osnovi namenjen temu, da imamo v obdobju, ko smo svoje aktivno življenje oddelali, prispevali, dajali na stran od našega prihodka od delovne aktivnosti, da imamo varno starost. In ko iščemo eno uravnoteženo formulo, koliko in na kakšen način bomo dajali na stran in koliko in na kakšen način bomo lahko kot uživalci prejemali, vedno tehtamo med pravičnostjo in solidarnostjo. Oboje je potrebno, da ne bo pomote, oboje je potrebno, pravičnost in solidarnost, in zato je tudi tako velik pomen tega, da se vedno pri spremembah pokojninskega zakona, to ni reforma, to je sprememba, ampak če bo, ko bo ali pa ko so bile reforme, išče čim širše družbeno soglasje, ne samo politično, ampak družbeno soglasje. In tu, moram priznati, je bil opravljen velik napor. Vidim, da ste uspeli s socialnimi partnerji najti neko, neko, bomo rekli, najnižji skupni imenovalec. Je pa res, to ste sami priznali, minister, da pa zaradi tega tudi veliko, veliko predlaganih ali pa postavljenih ciljev razvodeni, zato ker pač v tem širšem iskanju dogovora se morajo določeni cilji omiljevati in se jih potem ne dosega in potem so tudi cilji reforme, reforme omiljeni in manjši kot so bili postavljeni. Jaz mislim, da vi s to politično večino, ki jo imate, bi lahko bili bolj pogumni, bolj drzni. Predvsem pri iskanju možnosti, da se bolj močno postavi vloga drugega stebra v ta pokojninski sistem, ker pač zaradi demografije, tudi to ste točno spregovorili, minister, kako malo otrok se rodi, pod 17 tisoč otrok, najmanj v zgodovini, odkar se šteje oziroma spremlja število rojenih v Sloveniji, pač samo s prvim stebrom in s pay as you go sistemom ne bomo mogli več pravično zagotavljati dolgoročne vzdržnosti. Pravično zagotavljati dolgoročne vzdržnosti. In ta nepravičnost se kaže in se bo kazala žal tudi naprej, ker se pač seveda z nekaterimi solidarnostnimi mehanizmi zagotavlja zagotovljena pokojnina. Višajo se, kar je dobro, to pohvalim, da se višajo družinske, vdovske pokojnine, invalidske pokojnine in nadomestila, to je dobro, to je vse element solidarnosti, ni pa elementa pravičnosti. Predvsem do tistih, ki so 40 let oddelali, izpolnili oba pogoja, dobili tako imenovano starostno pokojnino in so zdaj tik nad eno mejo, ki jo pa dosežejo tisti, ki po solidarnostnem delu pridejo do nekega zneska, a me razumete. Nekdo, kar je prav, gre blizu, bomo rekli praga revščine, zato ker je solidarnost velika, pa mu država, pa iz proračuna pa letni dodatek, pa zimski dodatek, ste zdaj dodali, malo bombončka, samo mimogrede opomnim, kaj ste delali. Ko smo v težkih časih dodali kak covid dodatek za tiste najranljivejše, samo spomnim, ne bom se tu ustavil, kakorkoli, solidarnostno zelo jačate ta sistem, ampak to je tudi velika obremenitev za javne finance, pravično pa to ni, zato ker nekdo, ki je pa oddelal, pa dobi mogoče 50 evrov več kot pa nekdo, ki s solidarnostnim momentom pride skoraj do njegovega zneska. In reče, zakaj sem pa jaz 40 let delal, kaj imam od tega, če bi pa lahko bil manj delovno aktiven, pa bi zdajle imel zelo podobne prihodke. Na to stalno opozarjamo in tega seveda niste, niste s tem predlogom, moram reči, odpravili nasprotno, tudi Zakonodajno-pravna služba, OECD, Evropska komisija in tako naprej so kritični kolikor sem prebral ta gradiva, da je še vedno element solidarnosti tisti, ki pretehta v breme ali pa v škodo pravičnosti. Pravičnost je pa ključna pri doseganju enega izmed ciljev te pokojninske reforme, in sicer motivacija mladih, mlade generacije novoprišlekov na trg dela, da se vključijo v ta sistem In prispevajo zato ker pezigov ne deluje, če nimaš tistih, ki prispevajo. Zdajle so leta debelih krav, ko imamo zaposlenost dejansko polno, ko vsi, ki skoraj vsi, ki želijo delati, delajo čez milijon na trgu dela. To je dobro, ampak prišla bodo tudi leta suhih krav, kaj pa bo takrat? Mislim, da ni predstavljenih rešitev za to. In da ne bom predolg. Torej manjka večja vloga drugega stebra. s to politično večino bi gotovo lahko prišli do kake rešitve v to smer.

Drugo, kar vam očitamo, je pa, da ste zamudili priložnost in mi dajemo zdaj s svojimi amandmaji ponovno možnost tej koaliciji, da popravi eno veliko krivico. In sicer moškim, ki so se upokojevali od 2013 do 2022, pod 63 pa pol. Torej tisti najbolj prizadeti so se upokojevali po odmernem koeficientu 57:25 in potem še cel diapazon ostalih, ko se je to potem dogovorno dvigovalo. Torej, rešite to, sprejmite naš amandma in odpravimo to krivico. Veliko je teh moških, ki se obračajo na vse nas.

In drugo, zamudili ste priložnost, da bi uvedli polni dvojni status. To pa je tudi ena velika krivica in hkrati cokla tudi za trg dela, ker mi trdimo, da bi lahko nekje med 15000 do 20000 aktivnih na trgu dela spodbudili, če bi omogočili polni dvojni status. Torej tistemu, ki izpolni pogoje za starostno, da se lahko reaktivira in ob tem ni kaznovan in mu ni odvzeta večina njegove starostne pokojnine. Velika podpora temu ukrepu je na terenu in zato dajemo ponovno to priložnost Vladi, koaliciji, vsem nam, da to popravimo in ti dve krivici spravimo ven.

Sicer pa glede 20. člena pa podpiram amandma kolegov, da se drugače, drugače naredi Obdobje upoštevanja, ker to, kar je zdaj, je gotovo, bomo rekli, rušilec cilja višjih pokojnin zato, ker tisti, ki poznajo izračune, kako se izračunava višina pokojnine vedo, da je višanje odmernega odstotka samo en vidik, če pa ti istočasno podaljšaš upoštevano obdobje, pa lahko izničiš efekt tega višjega odmernega odstotka. Eni strokovnjaki celo v dobrih razpravah, je dostopno na internetu, v javnosti, v medijih, trdijo, da bo velika večina ljudi zaradi tega imela nižjo odmero, zaradi tega daljšega upoštevalnega obdobja in tu bom podprl amandma kolegov k 20. členu. Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Najlepša hvala.

Spoštovani minister, ste prosili za besedo, izvolite.

LUKA MESEC (minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti): Hvala lepa.

Bom na kratko odgovoril na te pomisleke.

Zdaj najprej, kar se tiče drugega stebra. Ni skrivnost, da sva s kolego Feketijo ob začetku pokojninske reforme pogledala, kateri pokojninski sistemi v Evropi dajo najboljše rezultate, v smislu nadomestitvene stopnje. To je delež plače, ki ga oziroma razmerje med pokojnino in plačo, ki si ga prej prejemal. Tam sva ugotovila, da najboljša v tem pogledu sta danski in islandski sistem, ki sta dvostebrna, kar pomeni, da država ti zagarantira nek minimum, nek recimo temu, temeljni dohodek za upokojenca, vse ostalo pa priskrbi drugi steber, ki je kapitalsko organiziran, investira po celem svetu, vložki se investirajo in na koncu dobiš toliko, kolikor si vplačal, skupaj z obrestmi.

To da naslednji rezultat; če pogledamo nadomestitveno razmerje, bomo ugotovili, da islandski sistem na ta način upokojencu v povprečju garantira 106 odstotno razmerje, kar pomeni, da je pokojnina celo višja od plače. V Sloveniji imamo nadomestitveno stopnjo trenutno 63, ker je tak odmerni odstotek, pokojninska reforma jo zvišuje na 70, za tiste, ki bodo delali dlje, pa na 79, pri čemer je treba povedati še eno stvar; ljudje z nižjimi dohodki pri nas zaradi solidarnostnih elementov, ki jih je predhodnik omenil, pa pridejo do nadomestitvenega razmerja 95, se pravi tisti z nižjimi dohodki pa pri nas so blizu temu, kar islandski sistem splošno garantira.

Ampak zdaj, če pa pogledamo nam bližje, bližjo izkušnjo drugega stebra, Hrvaško in lahko na Googlu pogledate, kakšno je nadomestitveno razmerje tam, 30 odstotno, 30 odstotno, ler so ta drugi steber izvedli tako, da so prvega skrčili, postavili drugega, ta drugi je vmes bankrotiral in danes se mu Hrvati malo da ne izogibajo.

Zdaj, če se postavimo na zemljevid in se vprašamo, kje smo mi po zgodovinskih podobnostih, po družbeni organiziranosti, po zaupanju, geografsko in tako naprej, ližje hrvaški izkušnji ali dansko islandski, me zelo skrbi, da smo bližje tisti na Hrvaškem in da bi se na ta način ustanovilo neki fond, v katerem bi se lahko pokojnine prej izgubile kot okrepile. Tako da varna stava tukaj je na prvi steber in naprej "zjugov"(?) sistem, ki ga pa seveda moramo na primeren način okrepiti in to za sabo potegne določene stvari, kot je, da moramo imeti potem temu ustrezno upokojitveno starost za to, da se razmerje med vplačniki in prejemniki ne podre in da mlajše generacije zaupajo v sistem, da medgeneracijski dogovor obstaja in vanj vlagajo.

Drugič, glede moških in odmere 57,25. Da, tudi s tem smo se veliko ukvarjali, težava tukaj je pa naslednja. Če pogledamo samo obdobje med 2012 in 2019 bomo ugotovili, da so na začetku tega obdobja moški z odmero 57,25 imeli 18 let referenčnega obdobja, na koncu pa 24. Zdaj, če gremo to dvoje izenačevati, se moramo potem že v dveh parametrih spraševati, kaj je pravično, pravičen odmerni odstotek in kaj je pravično, kaj je pravična, pravično referenčno obdobje. In če to dvoje popravimo, se bodo zelo hitro oglasili tudi ljudje, ki so se pred 2012 upokojevali, ker odmerni odstotki se niso naenkrat zmanjšali leta 2012, ampak so padali od leta 2000, od Ropove reforme. Se pravi, če to naredimo, v resnici moramo odpreti pokojninski sistem za 25 let, za četrt stoletja nazaj in se vprašati kako bomo ljudem pravično na novo odmerili pokojnine. Tukaj pa jaz mislim, da trčimo ob dve stvari, eno, to je ustavno sporno. In drugo, mislim tudi z vidika zdajšnjih in bodočih upokojencev je situacija trenutno taka, da ko dobiš odmero pokojnine, je to tvoja v kamen vklesana pravica, ki jo boš užival do smrti in ti je nihče ne more vzeti. V kolikor se v pokojninski sistem in v odmero poseže nazaj, pa s tem ustvarimo precedens, da lahko vsaka vlada posega v pokojnine na ta način, da jih ljudem na novo odmerja, kot se pač trenutni politični oblasti zdi pravično. To bi pa močno zamajalo zaupanje v pokojninski sistem. In odsvetujem, da katerakoli vlada gre po tej poti. Raje se pogovarjamo o tem, kako tistim, ki so bili v preteklosti oškodovani, zdaj priti naproti. Tudi zato smo rajši prišli z idejo božičnice, kot da bi za tiste 2, 3 odstotke za nazaj popravljali odmere pokojnin, ker s tem, kot rečeno, odpremo Pandorino skrinjico.

Tretjič, dvojni status, zdaj glede dvojnega statusa bi še enkrat poudaril naslednje. Ljudje, ki so pripravljeni delati dlje, bodo močno nagrajeni. Ob plači lahko prejemajo 40 odstotkov pokojnine, vsako leto prva tri dobijo tudi tri dodatne odmerne odstotke, se pravi, če so v preteklosti moški hodili z odmero 57:25 v pokoj, bodo po novem 70, če bodo delali tri leta dlje, pa 79. Močno bodo nagrajeni zato, da delajo dlje. Drugič, v Zakonu o urejanju trga dela smo sprejeli in to je parlament že potrdil, včeraj je bil tudi preklican referendum o tem, tako da zakon zdaj v kratkem stopi v veljavo, da lahko že upokojeni, ki se želijo reaktivirati, na leto zaslužijo ob pokojnini še polnih 12 minimalnih plač in oddelajo 85 ur na mesec. Tako da mislim, da so tukaj noter spodbude dovolj močne. In tudi vsi rezultati kažejo, da se ena tretjina tistih, ki že izpolnjujejo upokojitvene pogoje, odloči za podaljšanje, kar pomeni, da ta sistem spodbud deluje in ga ne rabimo širiti. Je pa z dvojnim statusom tako, to bi imelo smisel, v kolikor bi imeli sistem vzpostavljen na individualnih prihrankih, ker potem ti vplačuješ rento zase, ne za druge, zdaj plačujemo za druge. V primeru, da imaš drugi steber, vplačuješ rento zase in ko želiš, jo aktiviraš, delaš pa naprej. V kolikor imamo naš sistem, Pay As You Go, je pa to zavarovalni sistem, kjer pomeni solidarnostno prispevek vplačujem in računam na to, da bom enkrat te solidarnosti tudi sam deležen, ampak takrat, ko ne bom več mogel delati, ker bom star. Zato se temu reče pokojninsko in invalidsko zavarovanje. To je zavarovanje za primer, da ne moreš več delati zaradi starosti ali pa ne moreš več delati zaradi tega, ker postaneš invalid. v kolikor bi začeli kar izplačevati po 40 letih, pa to postane nek drug princip, potem pa to postane renta, ki si jo pač ti zaslužil, potem pa to ni več zavarovanje. To je približno tako, kot da bi rekel, pripada mi bolniška, čeprav nisem bolan, ampak ne vem, v povprečju so Slovenci toliko in toliko dni na leto na bolniški, torej tudi meni dajte bolniško. Tako pa ne deluje nobeno od naših socialnih zavarovanj. In mislim, da so tukaj vsi strokovni argumenti močno na strani, da ohranimo trenutni sistem spodbud in ne uveljavljamo polnega dvojnega statusa na način, kot je bilo predlagano. Hvala lepa.

Zdaj se nam je pridružil Igor Fekitija, ki me bo nadomestil na seji, ker sam moram na sejo vlade.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa. Replika, izvolite kolega Janez Cigler Kralj.

JANEZ CIGLER KRALJ (PS NSi): Hvala minister za dobro razlago, pa bom vseeno probal kratko, ker nimamo veliko časa, pa moram biti korekten do mojih kolegov poslancev. Ampak ja, v osnovi solidarnostni sistem pa, ko pride do, bomo rekli, izpolnitve kriterijev, ampak ni čisto tako. Oba veva, da ni čisto zavarovalniški, pa ni čisto rentni, pa ni čisto solidarni. Vseeno imamo v zakonu določene kriterije kdaj izpolniš neke pogoje, torej je več pogojev, ker vseeno ne pride do tega, mi imamo celo določeno, če ne oddelaš 15 let, če ne 15 let prispevaš, pa se ti zgodi ta, bomo rekli, škodni dogodek, torej obnemoreš, ti nič ne pripada, ti nič ne pripada, ne, iz pokojninskega, iz ZPIZ, ne. Če ti, ne vem, če obnemoreš po 30 letih dela in tako naprej, pol že, a ne. Tako da razumem, kaj mi hočete reči, ampak ni čisti argument za proti uvedbi polnega dvojnega statusa, ker številne države to imajo in jim daje pozitivne učinke na trg dela in na pokojnine. To mi trdimo, zato smo dali ta amandma.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Zdaj pa kolegica Sandra Gazinkovski in za vami kolega Miha Kordiš, izvolite.

SANDRA GAZINKOVSKI (PS Svoboda): Hvala, predsedujoča.

Moja upokojitev še ni tako blizu, a se zavedam, da se prebivalstvo stara in da se zmanjšuje razmerje med aktivnim prebivalstvom in upokojenci. Dejstvo je, da je danes starejših od 65 let, da je danes starejši od 65 let vsak peti prebivalec, čez 35 let pa bo starejši skoraj vsak tretji prebivalec. Zato vem, da je reforma nujna, saj le tako lahko zagotovimo pokojnine tudi prihodnjim generacijam, med katerimi bom tudi sama. Glavni cilj reforme je zagotoviti višje in pravičnejše pokojnine. Po novem bo pokojnina znašala približno 70 odstotkov povprečja plač v delovni dobi, kar se mi pa zdi zelo pravično, saj bo bolje odražalo dejansko plačane prispevke. Posebej pomembno pa je, da reforma ohranja načelo solidarnosti, saj bo za tiste z najnižjimi dohodki pomenila celo več kot deset odstotno zvišanje pokojnin. To pomeni več dostojanstva v starosti, kar si želim tudi sama, ko bom nekoč upokojenka. Pogoj 40 let delovne dobe ostaja pogoj za upokojitev. V mnogih državah se ta meja zvišuje, pri nas pa kljub postopnemu dvigu starostne meje ostaja ugodna. Reforma je tudi življenjska, saj omogoča znižanje starostne meje za tiste, ki so delali že zelo mladi, skrbeli za svoje otroke ali pa služili vojaški rok. Kot mama vidim posebno vrednost v tem, da se skrb za otroka prizna in ovrednoti. Materinstvo in starševstvo se tako prvič jasno vrednotita kot prispevek k višini pokojnine. Reforma bo zvišala invalidske, vdovske in družinske pokojnine ter uvedla vsakoletni zimski dodatek, ki bo že letos znašal 150 evrov, do leta 2030 pa 250 evrov. Sama menim, da takšni ukrepi kažejo na človeško plat reforme, saj pomagajo tistim, ki pomoč najbolj potrebujejo. To je jasen znak, da kot družba znamo poskrbeti za najbolj ranljive in da sistem niso le številke, ampak smo ljudje.

Pomembno se mi zdi tudi usklajevanje pokojnin z inflacijo in rastjo plač, saj to zagotavlja, da pokojnine ne bodo zaostajale za življenjskimi stroški. In prav je, da se spremembe uvajajo postopoma do leta 2040. To pomeni, da bo imela družba čas, da se prilagodi in da bodo generacije imele možnost razumeti, kaj reforma prinaša, brez pretresov. Posebej pa bi rada izpostavila vlogo Ekonomsko-socialnega sveta, kjer se srečujejo vlada, delodajalci in sindikati. Prav ta dialog daje reformi dodatno legitimnost, saj spremembe niso vsiljene, ampak dogovorjene in usklajene z vsemi tremi sogovorniki.

Če povzamem, menim, da je pokojninska reforma pomeni pomemben korak k višjim in pravičnejšim pokojninam, združuje finančno vzdržnost in socialno občutljivost. Meni daje občutek varnosti, da bo moja starost dostojna, moji otroci pa lahko verjamejo, da bodo tudi oni imeli pravično in stabilno pokojnino. To je največ, kar si lahko želimo - sistem, ki je pravičen danes in bo pravičen tudi takrat. Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Kolega Miha Kordiš ima besedo, za vami kolega magister Dean Premik, izvolite.

MIHA KORDIŠ (NeP): Predsedujoča, hvala za besedo.

Pokojninska reforma dviguje upokojitveno starost in znižuje penzije, to je njen cilj, to je njen namen. Lahko se vprašamo le zakaj. Zakaj bi katerakoli oblast ljudem želela znižati pokojnine in jim odvzeti en kos njihovih delavskih pravic? Mogoče najkrajši, pa vsebinsko najbolj zgovoren odgovor najdemo v naslednjem citatu, ki mi je ob jutranji kavi priletel na socialna omrežja. Pod tem citatom je podpisan Charles Bukowski. Takole se glasi: "Sužnjem nikoli ne plačajo dovolj, da se lahko osvobodijo, le toliko, da ostanejo živi in se vrnejo na delo". In točno za to pri vsakokratni pokojninski reformi gre in pri tej ni popolnoma nič drugače. Zakaj se špara na delavcih, zakaj se špara na upokojencih? Dva konkretna odgovora. Prvi odgovor so dobički delodajalcev, če se dviguje upokojitvena starost, če se v povprečju znižuje izplačane pokojnine, pomeni, da se razlika prevaja v dobiček delodajalcev. V dobiček kapitala. Drugi razlog, zakaj se na ljudeh varčuje, je pa država. Država želi prihraniti na upokojencih in na pokojninah, zato ker potrebuje denar za orožje Nato pakta. Ker je na prvo mesto političnih prioritet postavila militarizacijo. Pa naj se gredo delavci in upokojenci slikati. Uradno predstavniki oblasti, ki so spisali to pokojninsko reformo, tega seveda ne bodo povedali, rekli bodo, da se prebivalstvo stara in iz tega izpeljali argument, da za to moramo mi delati dlje in za nižje pokojnine, kar je verjetno največja in največkrat ponovljena laž v zgodovini te države. Drži, da se prebivalstvo stara, ampak zakaj ne ravno delavci in upokojenci za to plačajo, medtem ko država kupuje orožje za Nato pakt v rekordnih milijardah, medtem ko delodajalci iz leta v leto beležijo rekordne zneske dobička, 6,7 milijard samo v zadnjem letu.

Torej drži, da se prebivalstvo stara, drži, da bomo za pokojnine potrebovali več sredstev, ampak za to naj plača država in zato naj plača kapital. Ne pa da za to plačujejo delavci in upokojenci s še več dela, z dvigovanjem upokojitvene starosti in z znižanjem njihovih pokojnin. Pa ne mi reči, da država nima denarja. Seveda ga ima. Pokojninska blagajna že dolgo ni bila tako zelo polna, kot je v tem trenutku. Za orožje bo namenila 5 odstotkov bruto družbenega proizvoda, cirka štiri milijarde evrov slabih. To so gromozanski zneski, pokojninska reforma. Na drugi strani pa naj ta denar zrihta na račun upokojenskih pleč in delavskega hrbta, ker bo skrčila obseg javnih izdatkov, ki je predviden za pokojnine, za okoli 2, mogoče 3 odstotke bruto družbenega proizvoda. Se pravi, tam dve milijardi evrov. Mi socialisti tej varčevalni, neoliberalni, da ne rečem svinjski pokojninski reformi z vsemi štirimi nasprotujemo. Delavska koalicija borbenih sindikatov je že napovedala, da jo bo poskušala zaustaviti na referendumu, mi socialisti jim bomo pomagali pri zbiranju podpisov. brez nadaljnjega. Denar, ki ga zberemo je denar naše skupnosti in mora v naše skupne potrebe oziroma denar mora za penzije, ne za orožje. In še zaključna misel na temo zaupanja. Veste zakaj je zaupanje v pokojninski sistem nakrhano? Ne zaradi tega, ker ljudje ne bi verjeli, da če prispevajo, potem solidarnostno tudi dobijo na ravni principa, ampak zato, ker se znova in znova ponavlja pokojninske reforme, ki jim jemljejo in jemljejo in jemljejo. In to je edini razlog zakaj se sploh pogovarjamo o zaupanju v pokojninski sistem. In če jim vzamete še več, kakor sem že, pokojninske reforme, se zaupanje ne bo povečalo, zaupanje v pokojninski sistem se bo zmanjšalo. Garaško življenje delaš kot magarac, na koncu greš pa v penzijo za kva, za pokojnino, ki je pod pragom tveganja revščine, za penzijo, za nagrado, za zahvalo, za ves svoj prispevek k družbi, s katero ne moreš preživeti. Zraven gledaš pa državo, ki za tvoj denar kupuje orožje za ameriške vojne, in gledaš multimilijonarje, ki postajajo milijarderji. Hvala. Ne, hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Prav. Hvala. Kolega magister Dean Premik ima besedo, za njim kolegica Karmen Furman, izvolite.

MAG. DEAN PREMIK (PS Svoboda): Hvala lepa za besedo. Tudi jaz bom kot določeni razpravljavci pred mano malo širši. V naši državi uživamo privilegij dolgožive družbe in Slovenija je hkrati tudi država, ki je na vrhu Evrope po kriteriju zdravega staranja, po statistiki Eurostat, torej, to je kriterij, katerih oseba pri svoji dejavnosti ni omejena z boleznijo in zdravstvenimi težavami, dosegamo zelo visoko peto mesto, tako pri moških kot pri ženskah. Torej še imamo zdravo okolje, še imamo zdrav način življenja, še imamo dobro zdravstvo, socialo, ki vse to omogoča. Seveda gre za relativno primerjavo, možne so še precejšnje izboljšave, vendar po teh kriterijih nam niti ne gre tako slabo.

Seveda pa ima vse to svojo ceno, ki jo plačujemo predvsem na demografskem področju. Ampak to ni problem samo naše države, to je problem tudi zahodnega sveta v celotni Evropi in cena tega je visoka. Mladi se kasneje odločajo za otroke, čedalje več je starejših in podobno. To je realnost, ki vpliva na pokojninski sistem, ki mora biti robusten in se mora vsem tem spremembam in trendom, ki se dogajajo pač v naši družbi, prilagajati. Tukaj je treba še enkrat povedati, ker je precej nerazumevanja, da imamo pri nas dejansko pretočni sistem, zavarovalniški sistem. To je sistem, kjer mi delamo za svoje starše in naši otroci bodo delali za nas in naši otroci bodo polnili pokojninsko blagajno s prispevki, kot počnemo to zdaj mi.

Torej zaradi stanja prebivalstva, zaradi sprememb razmerja med upokojenci in zaposlenimi. Znan je podatek, da je trenutno za enega upokojenca dela 1,55 zaposlenega. 35 jih, leta 2013, recimo, je bil ta faktor še bistveno slabši, torej 1, 37 zaposlenega na enega upokojenca. Jasno, da je to odvisno od različnih faktorjev, posebej od zaposlenosti, ki je trenutno v Sloveniji na zelo visokem nivoju, ampak ta podatek pač daje za razmisliti.

Tudi tisti podatek, da ki je bil danes že enkrat povedan, da je na, trenutno je vsak peti prebivalec naše države star več kot 65 let in čez 35 let bo to vsak tretji. Tako da lahko rečemo, da so ti demografski trendi enih bistvenih trigerjev, da se je šlo v to reformo. Jasno, poleg tega je še marsikaj drugega in tudi treba je tukaj omeniti, da so se vlade, pa ne samo ta, tudi prejšnje, zavezale načrtu za okrevanje in odpornost. Bistvo je, da ta reforma zasleduje tiste tri ključne cilje, to je dostojne pokojnine, vzdržnost pokojninske blagajne in pa jasno, solidarnost.

Glede na povedano je zelo pomembno nagovoriti mlajše generacije, kjer upam, da bo s prenovo pokojninskega sistema prišlo do večjega zaupanja v ta pokojninski sistem, kajti tudi mladi bodo nekoč prejemniki pokojnine. Bodo, čeprav nekateri razmišljajo drugače. In to nam tudi pove, da bremena staranja prebivalstva ni mogoče nositi le na plečih starejših ali mlajših posameznikov, ampak mora biti porazdeljeno pravično skozi celotno, skozi vse generacije. Po definiciji je pokojnina sistem zavarovanja za čas, ko zaradi starosti ne bomo mogli več delati. Pri tem je ključno, da pokojnina ostane, je in ostane ekonomska kategorija, ki bazira na višini prispevkov in pa dobi odplačevanja. Kajti, če to ohranimo, je to edini garant, da se v ta pokojninski sistem zaupa. Tudi mladi, o katerih sem prej govoril.

Menim, da gre pri tej pokojninski reformi za velik uspeh, ker je nastajala, jasno, v dialogu z vsemi socialnimi partnerji, zato je trajalo pač malo dalj časa, in da se je in se je uspelo doseči soglasje skoraj vseh sodelujočih. Polno ga podpira delodajalska stran in pa, kot je bilo že tudi rečeno, šest, sedem sindikalnih central. In prav zaradi tega, ker je nastala tako s širokim konsenzom, sam osebno težko razumem kritike in pripombe nekaterih organizacij, ki želijo drastično poseči v te spremembe, ki so napovedane s to pokojninsko reformo. Jasno je, da vsi ukrepi ne morejo biti vsem po volji, vendar je realnost taka, da so spremembe neizogibne. Reforma jasno spominja na neko piramido kock in če se pri piramidi kock izmaknejo tisti temeljni temeljne kocke, potem se ta piramida podre. In enako je s to pokojninsko reformo, ker s črtanjem določenih temeljnih sprememb, ki jih ta reforma prinaša, bi lahko porušili celotno reformo. In ta reforma je po besedah nekaterih strokovnjakov s tega področja za zavarovanca ena najugodnejših doslej. Tu moram opozoriti tudi potencialne predlagatelje, kolega pred mano je to omenil, referenduma. Jasno, referendumske zahteve so, referendum je popolnoma legitimna stvar, ampak pri tem se morajo zavedati, da vsaka naslednja reforma, če bomo z njimi zavlačevali, bo bistveno bolj radikalna in bo poslabšala položaj vseh deležnikov, pa ne govorim samo o tisti zadevi v zvezi z načrtom in okrevanje in odpornost. Tisti, ki bodo s svojimi dejanji prispevali k temu, bodo morali nositi tudi odgovornost. To se mi zdi pošteno. Problematika Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je tudi ta, da se je od prejšnje reforme iz leta 2013 parcialno spreminjal. Prišli smo do črke o, nekoč smo se celo pohecali, da bi počasi zmanjkalo črk, ko bomo to, ko bi to zadevo tako parcialno spreminjale še naprej. Nekatere so šle v pozitivno smer, precej je bilo pa takih, ki so se, ki so naslavljali samo določeno skupino zavarovancev in so bile pač tako zamegljevale cel sistem, ki že zdaj je precej nepregleden. Tokrat pa gre kljub nekaterim drugim mnenjem resnično za reformo, ki posega v, ki prinaša vrsto sistemskih ukrepov, rešuje dolgoletna odprta vprašanja in uvaja novosti, ki konec koncev izboljšujejo socialno varnost upokojencev.

In kaj nam pravzaprav prinaša ta reforma? Pomembno je, da pokojninska doba ostaja 40 let. Kljub ostalim dejavnikom, kot je kasnejši vstop na trg dela in podobno, obstaja pri nas še vedno visok delež fizično zahtevnih poklicev in želja, da se pač po 40 letih le omogoči uživanje pokoja. Tako da se nam zdi, se nam je zdelo to kot ena pravična meja. Vemo pa, da so nekatere druge države, posebej v zahodni Evropi, ki se, ki se soočajo s podobnimi demografskimi drugimi težavami kot mi, to mejo premaknile precej navzgor. Poleg tega je zelo pomemben ukrep, da za izboljšanje blaginje bodo prihodnjih upokojencev to, da se zvišuje odmerni odstotek na 70 odstotkov z letom 2035. To je bistveno več od tistih nesrečnih 57,25, kot je bilo rešeno s prejšnjo reformo. Širi se možnost dodatnega odvišanja tega odmernega odstotka v primeru ostajanja v aktivnosti do polnih 40 let delovne dobe, pri skrbi za otroka in pa obveznega vojaškega roka. Zviša se odmera vdovskih in družinskih pokojnin. Vemo, da so vdovska, enočlanska vdovska, vdovska gospodinjstva zelo, zelo, zelo, zelo v problemu revščine. Za večjo sorazmernost med plačanimi prispevki in višino pokojnine se postopno podaljšuje tudi referenčno obdobje, torej zdajšnjih 24 zaporednih let na 40 minus katerikoli pet let. Sistem dejansko na ta način odpravlja tiste anomalije, ki so se pojavljale pri veliko zavarovancih, ko je zaradi krajših prekinitev potem prišlo tudi za bistveno slabše odmere. Letni dodatek, ki se ga je za vsako leto potrebno pogajati je zdaj sistemsko urejen in ne bo več odvisen od politične volje vsakokratnega odločevalca. Uvaja se nova pravica, torej zimski dodatek, najprej 150, izplačan že v letošnjem letu in potem do leta 2030, ker bo znašal 270. Varstveni dodatek, ki je namenjen najbolj ranljivim bo administrativno poenostavljen, da bodo prejemniki lažje uveljavili in dostopali do teh pravic. Predvideva se postopen dvig starostne meje 60 na 62 za 40 let in potem 65 na 67 do leta 2035. Predvsem zaradi tega, ker je vstop na trg dela mladih bistveno kasnejši, kot je bil nekoč, s tem, da potem, ko dosežejo trenutno starost 65 let, marsikdo še nima 40 let delovne dobe, kar rezultira konec koncev tudi na nižjih pokojninah. Starostna meja se dviguje tudi za vdovske pokojnine, s tem, da je pomembno povedati, da začetek čakalne dobe ostaja nespremenjen pri 53. letih. Sprememba formule za redno usklajevanje pokojnin, torej indeksacije. Vemo, da je bilo to veliko debat o tem. Trenutno se spreminja 40 inflacija pa 60 plače, vendar se je skozi kasnejšo debato uspelo ta rok prestaviti nadaljnji na leto 2045, kar pomeni, da so pač naša opozorila, tudi senior Gibanja Svoboda smo imeli pri tem svojo besedo, zalegla. Posebej pa me veseli, da je poleg tega pokojninskega dela, da se je premaknilo tudi na invalidskem delu. Tukaj vemo, da je v ta invalidski del vedno izpadel iz vseh dosedanjih reform. in da je v Gro sistemu še vedno tisti, ki je nekoč veljal v ranki Jugoslaviji. Torej pri odmeri invalidskih pokojnin in nadomestil reforma prinaša ugodnejše vrednotenje prištete dobe, ki bo znašala celo tri, dve tretjini obdobja med nastankom invalidnosti in dopolnjenim 67 letom starosti. Posebej me veseli, da se zvišuje najnižja zagotovljena invalidska pokojnina iz 41 na 50 procentov najnižje pokojninske osnove, kar pomeni, da se najnižje invalidske pokojnine dvignejo za celih 22 odstotkov, kar ta ukrep pa velja tudi za sedanje upokojence. In bo vplival tudi na kmete, ki so zavarovani za ožji obseg pravic. In pa jasno tudi na višino invalidskih pokojnin bo precej prispeval tudi nov, ta višji odmerni odstotek, 70 procentov, ki se pač uskladi iz leta 2035. Tudi poklicna rehabilitacija postaja zdaj primarna pravica. To pomeni, da se bodo ljudje lažje, lažje ostajali socialno vključeni in na delovno mesto. možna bo tudi lažja reaktivacija tistih, ki imajo še vedno preostalo delovno zmožnost, kar bo skupaj z Zakonom o Inštitutu za medicinsko in drugo izvedenstvo na področju socialne varnosti, ki je tudi vložen v proceduro bil za zavarovance bistveno lažje in uspeh bo dosežen bistveno hitreje. Nekaj je bilo tudi sprememb na področju dodatnega pokojninskega zavarovanja, kjer reforma prinaša spremembe glede izplačila rent, torej pospešene rente in pa daljša vključitev v dinamični sklad, pa še z ostalimi ukrepi, kar bo pripeljalo do večjega interesa za dodatno pokojninsko varčevanje, kar potem tudi rezultira v boljšem socialnem položaju upokojencev. Torej, spremembe pokojninskega sistema bodo uvedene postopoma. Povedali smo, da se nekateri ukrepi realizirajo šele leta 2045 in kar mi je zelo pomembno, da se uvajajo vzporedno. Da se ne bo zgodilo tako kot pri enih prejšnjih reformah, ko je bil izveden en ukrep, drug pa ne in je potem prišlo do bistvenega poslabšanja položaja upokojencev. In ta vzporednost in ta postopnost pomeni večjo predvidljivost, več varnosti in več spoštovanja do upokojencev. In upam, da bodo tudi mladi na ta način prepoznali sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja kot zaupanja vreden sistem.

Torej, pokojninska reforma, ki je pred nami predstavlja simbol odgovorne odločitve za zagotavljanje dostojne starnosti in varne prihodnosti za vse in z veseljem jo bom podprl. Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa. Magistrica Karmen Furman, izvolite, imate besedo.

MAG. KARMEN FURMAN (PS SDS): Hvala lepa. Najprej naj uvodoma spomnim, da v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke moramo že tekom tega mandata vseskozi opozarjati koalicijske poslance, da so prav upokojenci tista ranljiva skupina, ki so v vaši vladi bili vedno znova spregledani. Namreč, v treh letih in pol vaše vlade so pokojnine realno padle. Nenazadnje, tako je bilo razbrati tudi iz poročila Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pa če pogledamo tudi podatke OECD, namreč stopnja revščine med našimi državljani v zadnjih letih, predvsem v zadnjih treh, štirih letih ostro narašča. In najbolj so tukaj izpostavljeni prav starejši nad 65 let, kjer je stopnja revščine že enormna. In če pogledamo sedaj pokojnine, ki se mesečno gibljejo nekje okrog 700 evrov, vemo pa, da je prag tveganja revščine 981 evrov, kar pomeni, da so v povprečju pokojnine kar za 280 evrov nižje od praga tveganja revščine. In da se sedaj navežem tudi na sliko upokojencev, namreč po podatkih danes že skoraj 60 procentov slovenskih upokojencev, torej več kot 300000 upokojenih državljanov prejema pokojnino nižjo od stopnje praga tveganja revščine. Naj spomnim tukaj na vašo koalicijsko zavezo, v kateri ste zapisali, da bo pokojnina, zagotovljena pokojnina za polnih 40 let za 10 procentov višja od praga tveganja revščine. Zdaj, spoštovana koalicija, mandat gre h koncu, pa vas sprašujem, kje so te vaše obljube oziroma zaveze, ki ste jih podpisali s koalicijsko pogodbo?

Kajti danes je zagotovljena pokojnina 200 evrov nižja od praga tveganja revščine. In če vzamem primerjavo z letom 2022, ko ste prevzeli vlado, takrat je bilo 16 cela 2 procenta upokojencev pod pragom revščine, danes pa ste uspeli ta procent dvigniti konkretno na 58 odstotkov, torej iz 16,2 procenta smo pod vašo Vlado prišli na 58 procentov upokojencev, ki jih imamo danes pod pragom tveganja revščine. Zakaj je do tega prišlo? Konkretno zaradi popolnoma napačnih ukrepov, ki ste jih sprejemali v škodo teh ljudi. Namreč, v prvem letu vaše vlade, ko smo imeli, smo se soočali z visoko stopnjo inflacije, 10,3 procente, če se ne motim, takrat ste najprej pohitrili s povišanjem socialnih prispevkov, ki ste jih povišali za stopnjo inflacije na 10,3 procente, pokojnine pa niste povišali, ampak zgolj uskladili, ker ste jih morali po zakonski zavezi na 5,2 procenta. Torej za polovico manj kot socialne transfere.

Zdaj, da spomnim, res je, prišli ste v Državni zbor s sprejemanjem energetskega dodatka za ublažitev revščine. Ampak glejte, tudi takrat ste energetski dodatek znova vezali na prejemnike socialnih transferov in za upokojence pa je veljal zgolj za tiste, ki so bili prejemniki takrat varstvenega dodatka in naj spomnim, le 10 procentov upokojencev je takrat prejemalo varstveni dodatek, pa čeprav je bil ta procent upokojencev pod pragom tveganja revščine že takrat krepko nad 50 procentov. In seveda ste takrat tudi zavrnili dobronamerne amandmaje s strani Poslanske skupine SDS, da se izplačilo energetskega dodatka za ublažitev stopnje revščine veže na vse tiste upokojence, ki imajo pokojnino pod pragom tveganja revščine.

Naj spomnim, izredne uskladitve, ne glede na to, da so bili izpolnjeni zakonski pogoji, da smo vas na to opozarjali v opoziciji, da vas je k temu dvakrat pozvala, navsezadnje tudi svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, seveda o tem s strani vaše Vlade ni bilo posluha in prišli smo do poročila ZPIZ-a v letu 2023, ki je med drugim izrecno bilo vsebovan naslednji zapis in sicer, pokojnine so se realno znižale v primerjavi s prejšnjim letom in sicer starostna za 2,1 procent, invalidska za 2,7 procentov ter vdovske in družinske za 2,4 procente.

Zdaj, jaz tukaj navajam sicer statistične podatke, ampak dejstvo pa je, da vsak upokojenec, pa tudi navsezadnje državljan, ker enako se žal dogaja tudi z novimi obremenitvami pod vašo vlado na področju plač, ko gre v trgovino, krepko občuti, kaj je dobil pred 4 leti za 50 evrov v trgovini, pa kaj dobi danes.

Zdaj ne samo, da niste želeli usklajevati pokojnin, da niste želeli prisluhniti kako se realno nižajo, ampak ste upokojencem naložili še nove davke in prispevke. Še to se je dogajalo v teh treh letih in pol. Torej, davek na dolgotrajno oskrbo, ki je ni, ki se danes ne izvaja in pa seveda nov davek tudi na dodatno zdravstveno zavarovanje, ki smo ga primorani danes plačevati prav vsi, pa čeprav po drugi strani ni bilo narejenega ničesar za to, da bi se skrajšale čakalne dobe v zdravstvu. Poslušali smo visokoleteče napovedi predsednika vlade o nekakšnem letu reform, davčni, pokojninski, zdravstveni. Zdaj nič od tega ni bilo, pa čeprav nas danes tukaj, vsaj kolega Premik, prepričuje, da imamo pred sabo pokojninsko reformo. Zdaj, jaz ne vem, ali imam jaz kakšno napačno gradivo tukaj, ker mi imamo danes v obravnavi dopolnjen Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, torej ZPIZ-2-O, ne pa pokojninske reforme ZPIZ-3, v tem primeru, ki naj bi bila, tako da glejte, resnično bi bila potrebna konkretna prečiščena reforma, ki bi bila tudi bolj transparentna, ne pa tako kot v tem segmentu. Se pa strinjam z vami, še en popravek pokojninskega zakona, ki dela ZPIZ, torej sam zakon, ki je trenutno v veljavi, še bolj nepregleden.

Namreč, tukaj govorim o konkretno že 19. konkretni spremembi tega zakona, da ne govorim še o dodatnih 20, ki so že sprejete preko posredno vplivajočih sprememb drugih zakonov na ZPIZ-2. Seveda je žal ta novela tudi prinesla poleg nepreglednosti tudi zaostrovanje pogojev za upokojitev bodočih upokojencev in posledično tudi dodatno slabša tako finančni kot posledično tudi socialni položaj. In sicer tako sedanjih kot bodočih upokojencev. V Slovenski demokratski stranki smo zato pripravili in vložili tudi nekaj amandmajev, ki gredo v prid ljudem, da bi se ta učinek teh sprememb pokojninskega zakona vsaj malce ublažil, ker v osnovi pa vendarle sledimo temu torej, da pokojnine morajo temeljiti na vplačanih prispevkih in torej v tej pokojninski blagajni, če tako rečem, nimajo kaj iskati privilegiji, ki so sedaj, ki se sedaj izplačujejo, pa čeprav se v pokojninsko blagajno s strani teh, ki jih danes prejemajo, njihovi prispevki niso nikoli vplačevali. Da ne govorim o raznih podedovanih pokojninah, ki nimajo osnove v vplačanih prispevkih. Tako da moram reči, da sicer pozdravljamo sprejet amandma, ki je bil sprejet na pristojnem odboru, glede izključitve dedovanja pokojnin, ki nimajo temelja v vplačanih prispevkih. Torej ta amandma, ki smo ga pripravili v Slovenski demokratski stranki, je vendarle en, bom rekla, majhen korak k tej spremembi pokojninske zakonodaje, da se v bodoče iz pokojninske blagajne ne bodo mogli več dedovati privilegiji tistih, ki torej v pokojninski sistem niso nikoli vplačevali. Žal pa ste takrat pred odborom zavrnili naš amandma k 155. členu glede izplačila privilegiranih pokojnin. Namreč gre za amandma, s katerim smo sledili predvsem načelu pravičnosti, enakosti in pa volji ljudstva, ki je bila izkazana maja na referendumu, kjer je več kot 400 tisoč ljudi oziroma konkretno 92 procentov tistih, ki so takrat odšli na referendum, jasno odločilo, da se da nasprotujejo izplačilom privilegijev iz pokojninske blagajne. Želeli smo, da se tudi ta krivica, ki seveda gre v škodo vsem tistim, ki pa so v pokojninsko blagajno vplačevali 40 let in imajo danes tudi na osnovi teh privilegirancev toliko nižje pokojnine, torej popravi. Navsezadnje je tako odločila tudi volja ljudstva. Ampak tudi tokrat žal posluha z vaše strani ni bilo, amandma je bil zavrnjen. Je pa res, da smo večkrat tudi s strani koalicijskih poslancev slišali stavke, kot je bilo, da ljudstvo ne ve, kaj je za njih najbolje in da pač ureja te zadeve po svoje. Danes torej na plenarni seji ponovno vlagamo tri amandmaje, ki so bili pa na samem matičnem odboru s strani koalicije zavrnjeni. Menimo namreč, da bi s temi spremembami, v kolikor bi bile sprejete, pa vendarle malce omilili prehod v novo spremembo pokojninskega zakona. In sicer prvi tak amandma je pred vami trenutno v obravnavi, to je amandma k 20. členu sprememb pokojninskega zakona, kateremu pa predlagamo, da se pri izračunu pokojninske osnove izloči deset in ne zgolj samo pet najslabših let zavarovanca. Zdaj, ne glede na to, da se posamezni koalicijski poslanci danes hvalite, kako bo višji odmerni odstotek vendarle prinesel višje pokojnine, seveda to ne drži, ker poleg odmernega odstotka je potrebno gledati celoto tu, torej tudi pokojninsko osnovo in njeno dolžino, ki se izračunava pri odmeri pokojnine. In če imamo daljšo pokojninsko osnovo, seveda ta vpliva tudi na nižjo, nižjo pokojnino. In zaradi tega, ker vemo, da so imeli številni zavarovanci tudi daljša obdobja, ko so imeli nekoliko slabše dohodke ne po svoji krivdi, tukaj govorim o porodniških, bolniških in drugih življenjskih okoliščinah, bi s takšnim predlogom, da se torej izloči deset najslabših let za varovanca, ne zgolj pet, preprečili enormni padec pokojnin v bodoče in bi torej dejansko omilili oziroma zagotovili, tako kot vi danes pravite, višjo pokojnino glede na vaš vladni predlog, ki je trenutno v obravnavi. K temu 20. členu smo pripravili in vložili še dva amandmaja ponovno in sicer k 65. in 67. členu. In sicer veseli smo, da ste v predlog pokojninske zakonodaje sicer povzeli božičnico, ampak s svojo spremembo v Slovenski demokratski stranki predlagamo pravičnejše izplačilo božičnice, in sicer po sistemu progresivne lestvice, torej, da tisti z nižjo pokojnino dobi višji znesek božičnice in tisti z višjo pokojnino pa nekoliko nižji znesek, pa še vedno višji kot to kar vi predlagate v svojem predlogu sprememb. Namreč, zavedati se moramo, da je božičnica dejansko v osnovi kot prvo seveda namenjena plačilu nekoliko višjih položnic v ogrevalni sezoni, in da zaradi tega seveda posledično višji znesek božičnice še kako prav pride predvsem tistim z nižjimi pokojninami, kajti kot sem že uvodoma povedala, stopnja revščine med upokojenci je resnično znatno narasla pod vašo vlado, zato bi bili ti še dejansko toliko bolj veseli oziroma so toliko bolj potrebni vsaj tega dodatka v času, ko so položnice za energente najvišje.

In pa še 3. amandma k 67. členu in sicer, da se tudi tukaj predlagamo, torej, da se tudi pokojnine po prehodnem obdobju, ki ga imate, usklajujejo s formulo 50:50, torej 50 z rastjo plač in 50 procentov s stopnjo inflacije, ker vaš predlog namreč določa, da po prehodnem obdobju bi prišli na sistem usklajevanja 70:30. Kar pa zagotovo pomeni, da bodo pokojnine po tem prehodnem obdobju zaostajale za rast plač, če se bodo usklajevale zgolj za 30 procentov in 70 procentov za stopnjo inflacije, ki pa vemo, da če gledamo neko daljše obdobje, zagotovo ni tako visoka, kot je pa rast plač. In torej želimo to popraviti. in da posledično torej so pokojnine ne bodo realno nižje kot se dvigujejo plače. Torej smo pripravili tudi s spremembo amandmaja k 67. členu. Toliko za enkrat, hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati pri tem členu? Še je interes in vas prosim za prijavo. Imamo osem prijavljenih razpravljavcev, najprej pa moram dati besedo državnemu sekretarju Igorju. Vi imate prvi, zdaj, ko ste se javili, ja, izvolite, imate besedo, za vami pa dobi potem besedo prvi razpravljavec, Aleksander Reberšek, izvolite.

IGOR FEKETIJA (državni sekretar MDDSZEM): Hvala za besedo. Mogoče se na hitro odzovem na dosedanji potek razprave.

Prvič, slišali smo z ene strani, da gre za reformo, ki znižuje pokojnine, ki pomeni varčevanje na plečih delavcev in upokojencev, ki služi samo dobičkom delodajalcev. Znova, da znižuje pokojnine, da bomo delali dlje in za nižje pokojnine, in da tega namesto, da bi plačala država ali kapital, bodo plačali delavci. Na matičnem odboru, ko smo imeli majčkeno. Več časa. Smo zelo podrobno pokazali, da dejansko, ja, bomo delali dlje, zato ker bomo tudi živeli dlje. Želimo, da ohranimo približno zdajšnje razmerje kjer en pa pol aktivni skrbi za enega upokojenca. Ne glede na to v kakšnem sistemu živimo je pomembno, koliko upokojencev, za koliko upokojencev skrbi vsak, vsak posameznik, ki je še delovno aktiven. Če ne spremenimo ničesar, se bo v naslednjih 15 procentih to breme povečalo, v 15 letih to breme povečalo za 16 procentov. torej vsakdo bo moral 16 procentov več prispevati za to, da skrbimo za isto število upokojencev. In zdaj smo približno na stabilnem razmerju. Ne želimo si, da bi se poslabša in če to naredimo, torej ohranimo to razmerje približno takšno kot zdaj, ne bo treba rezati v višine prejemkov. Nasprotno, pokazali smo z zelo jasnimi izračuni, da za 50 procentov zaposlenih bodo zagotovo pokojnine višje, zato ker nanje ima referenčno obdobje minimalen ali pa ničen učinek. To prime šele nekje nad bruto plačo v zdajšnjem denarju 1800 in nekaj evrov. Vemo pa iz razporeditve plač, da ima polovica manj kot to in na to referenčno obdobje nima nobenega vpliva. Na njihovo odmero pokojnine bo vplivalo samo in izključno višji odmerni odstotek. Toliko mogoče glede tega.

Zdaj glede te ideje, da bi morali za višje zneske, torej višje breme pokojnin plačati država in kapital, saj kdo pa je država, kdo pa plačuje v državno blagajno? Saj to se še vedno odmerja od dela, od potrošnje in nekaj od dobičkov, ampak manjši del. Torej to, da plača država, ne pomeni, da se je breme bistveno prerazporedilo. Če pa hočemo, da večji del, kakor je zahteval poslanec Kordiš, konkretno plača kapital, pa to presega pokojninsko reformo. Če zelo poenostavim, lahko sovražite kapitalizem, ampak ne morete pa reči, da je ta reforma na plečih delavcev in da je slaba, svinjska in da samo jemlje. Če ste se pa lotili reformirati kapitalizem, je pa malo premalo dajati amandmaje na predlog pokojninske reforme, ki mogoče po glasovih nekaterih sploh ni reforma. Mogoče je to premalo, da ne rečem prelen odnos do take spremembe. Drugje je treba to reševati. Ko bomo pa to razmerje med bremenom, ki ga prevzema kapital pa delo poravnali, potem lahko pa tudi pokojninsko reformo drugače zapeljemo. Ta čas je pa naša odgovornost, da v okviru družbeno ekonomskega sistema, ki ga imamo in ki ga bomo imeli še ene par let, poskrbimo, da bo ta sistem funkcioniral.

Glede bistvenih sprememb, ki jih z vseh koncev sponašajo starost. Ja, sem povedal, nekoliko kasneje bomo odhajali v pokoj, tako kot že zadnjih deset let. Pred 10, 12 leti so ženske šle tri leta prej v pokoj kot danes, moški približno dve leti. To se bo podaljševalo, zato ker tudi živimo dlje in ker v povprečju kasneje, kot smo nekoč vstopamo na trg dela. Razumemo, da obstajajo posamezne skupine, ki jih to prizadene. Ampak imamo milijon ljudi, ki delajo, 640000 ljudi, ki prejemajo pokojnino trenutno. Absolutno je treba opozarjati na posamezne zgodbe in absolutno so za vsemi temi številkami ljudje in njihove zgodbe, ampak te zgodbe je zopet treba reševati partikularno drugje, skozi zdravstveno oskrbo, skozi invalidsko zavarovanje, skozi poklicno zavarovanje, ki se ga tudi lotevamo prenoviti po 12 letih, ko se ni zgodilo takrat nič. Skratka, tam se rešujejo partikularne stvari. Ne moremo pa splošnih pravil, ki veljajo za 1,65 milijona ljudi, ta trenutek, prilagajati posameznim zgodbam, ker potem bomo pa celoten sistem uničili.

Glede referenčnega obdobja sem povedal, za večino zagotovo, za večino to ne bo pomenilo nižje pokojnine, ampak skupaj z višjim odmernim odstotkom nasprotno višje pokojnine. To smo pokazali. Višji odmerni odstotek, več kot odtehta to podaljšanje. Še več, daljšanje referenčnega obdobja hkrati povečuje korelacijo med plačanimi prispevki in izplačanimi pokojninami. In če se ne motim je gospa Furman rekla, da pokojnine morajo temeljiti na vplačanih prispevkih. Zdaj imamo situacijo, ko imamo dve osebi, ki sta plačala iste prispevke, pa imata različne pokojnine. Imamo osebo A pa B, prva je plačala manj prispevkov in ima višjo pokojnino kot druga oseba. Z daljšanjem referenčnega obdobja večamo to korelacijo, kolikor prispevkov toliko pokojnine. Razen pod tisto mejo, kjer vstopi neki socialni korativ oziroma solidarnost, torej pod najnižjo pokojninsko osnovo. Torej, to se veselim, da se strinjamo in gre natanko to v to smer.

In če še nadaljujem s tem, da morajo pokojnine temeljiti na vplačanih prispevkih. Omenili ste, da imamo, kot ste rekli, 300000 upokojencev pod pragom tveganja revščine. Ampak ljudje, ki imajo pokojnino nižjo od 700 evrov imajo v povprečju 26 let dobe. Ljudje, ki imajo pokojnino nižjo od 800, imajo v povprečju dobrih 32 let dobe. Ljudje, ki imajo pokojnino nižjo od 900 evrov, imajo v povprečju dobrih 34 let dobe. In če vztrajate, da morajo pokojnine odražati plačane prispevke, je to posledica tega. In to so ljudje konec koncev, ki imajo pokojnino odmerjeno od zakona, ki velja od leta 2013, ne od te reforme. Torej, ta reforma bo dejansko šla v to smer, ki jo tudi vi zagovarjate, da morajo pokojnine temeljiti na vplačanih prispevkih.

In potem, če se dotaknem še indeksacije, deset let se ne bo spremenila, praktično ne, torej gremo na 50, 50, na manj kot to pač ni bilo možno pristati, v naslednjih desetih letih je pa zaveza, da se na pet let preverja primernost te indeksacije in se tudi ukrepa po potrebi in če vemo, kar pa ni zapisano v zakonu, torej to preverjanje na pet let je zapisano, vemo pa, da se pokojninske reforme oziroma večje spremembe delajo približno na deset let. Po desetih letih bo jasno, ali je treba glede tega kaj ukreniti, ali je treba zadevo zapeljati v katero drugo smer ali pa stvar dejansko, dejansko funkcionira.

Glede progresivne božičnice sem sicer že na odboru pojasnil, pa naj še enkrat, tu smo se dejansko pogovarjali s tistimi, ki bodo to božičnico prejemali. Dve, dva vidika sta bila, eni so rekli, hočemo božičnico, ki bo sorazmerna s pokojnino, višja pokojnina, višja božičnica, to nekako temelji na prispevkih. Drugi so rekli, ne, obratno, tako kot pravite vi, nižja kot je pokojnina, višjo božičnico rabimo, naj bo to socialni korektiv in v pogovoru z enimi in drugimi in skupaj z vsemi smo prišli do tega kompromisa, da vsi dobijo isti znesek božičnice. To še vedno pomeni, da teh 150 evrov pri nekom za 750 evrov pokojnine pomeni, da dobi 20 procentov k pokojnini, pri nekom, za jurja pa pol, pa deset. Torej, to je kompromis dosežen, s tistimi, ki bodo prejemali to božičnico in kdo sem jaz, da jim rečem, da oni nimajo prav, da se niso zmenili, torej, da grem čez tisto, kar smo se dogovorili z njimi in kar so se oni konec koncev tudi dogovorili med sabo.

Toliko za enkrat, pa se potem še odzovem, če bo treba. Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Kolegica Karmen Furman, izvolite repliko.

MAG. KARMEN FURMAN (PS SDS): Ja, glejte, spoštovani sekretar, jaz zdaj ne vem koga prepričujete, ali svoje koalicijske kolege, ker opozicijo zagotovo ne boste prepričali s takšnimi argumenti. Namreč, pravite, da zasledujete vzdržnost pokojninske blagajne. Torej, to je prva osnova. Zdaj, po drugi strani imamo vedno več upokojencev, ne, pa govorite o višjih pokojninah, zdaj to nekako ne gre skupaj. Zdaj pa, če odkimavate, da ne zasledujete vzdržnost pokojninske blagajne, potem pa mislim, da vas bo kak drug institut malce pocukal za rokav.

Zdaj, kot drugo, strinjamo se očitno, da mora pokojnina v osnovi temeljiti na vplačanih prispevkih. Zdaj vas pa sprašujem, zakaj pa ste tako, bom rekla, z vso ihto zavrnili amandma Slovenske demokratske stranke, s katerim smo predlagali, da se črta oziroma, da se ne bi več omogočilo izplačevanje privilegiranih pokojnin, ki pa nimajo nobene osnove v vplačanih prispevkih, nobene. In danes prejemniki teh pokojnin, dobivajo nekateri tudi višje pokojnine od tistih, ki so 40 let delali, vplačevali prispevke v pokojninsko blagajno, pa so danes za to prikrajšani, napram krogu teh privilegirancev? In kot tretje, govorili ste o pragu tveganja revščine in teh več kot 300 tisoč upokojencev, kot sem, ki sem jih izpostavila.

Zdaj, glejte, ja, nekateri so res imeli delovno dobo nižjo od 40 let, ampak danes je tudi zagotovljena pokojnina za polnih 40 let, 200 evrov nižja od praga tveganja revščine. Torej tudi tisti, ki so delali polnih 40 let, lahko imajo danes pokojnino nižjo od praga tveganja revščine. O tem sem govorila uvodoma v svoji razpravi in spoštovani sekretar, vaša zaveza je bila vseh koalicijskih poslancev, da boste zagotovljeno pokojnino dvignili 10 procentov nad pragom tveganja revščine, to je bila vaša zaveza. Tako da ne se danes sprenevedati, kako tako nizko pokojnino / znak za konec razprave/ prejemajo zgolj tisti, ki niso delali 40 let. Ne, ni res, ne. Vsi vemo, da je ta pokojnina 200 evrov nižja od praga tveganja revščine.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Dobro, hvala.

Kolega Aleksander Reberšek ima besedo in za njim dobi besedo magister Dejan Kaloh, izvolite.

ALEKSANDER REBERŠEK (PS NSi): Ja, hvala lepa za besedo.

Pa saj Levica takoj, ko je vstopila v Državni zbor oziroma, ko so vstopili v vlado, so pozabili na upokojence, poskrbeli pa so najprej zase, pa saj to je vsem ljudem jasno. Zdaj je državni sekretar rekel, da bo ta pokojninska reforma, po desetih letih bo jasno, kakšne učinke bo imela. Ja, zakaj je treba čakati deset let? Če je dobra pokojninska reforma, lahko ima rezultate takoj, ne.

In v Novi Sloveniji menimo, da to ni pokojninska reforma, ampak je dieta za upokojence. Zakaj tako menim? Drobni tisk je tisto, kar je pomembno. Na eni strani se res dviguje odmerni odstotek, ampak na drugi strani pa je precej drobnega tiska. Najprej usklajevanje pokojnin. Pokojnine so se do zdaj usklajevale 60 procentov z rastjo plač, 40 procentov z rastjo inflacije. Po novem, sicer po prehodnem obdobju, pa bo, se bodo pokojnine usklajevale do 80 procentov inflacije in 20 procentov plač. Plače naraščajo hitreje kot inflacija, kar pomeni, da ste vi zdaj rast pokojnin vezali na inflacijo in pomeni, da bodo pokojnine naraščale počasneje kot bi sicer. Tukaj je drobni tisk. In zato smo tudi v Novi Sloveniji vložili amandma, da bi se pokojnine usklajevale tako kot do zdaj in da bi bil glavni faktor, da se pokojnine usklajujejo tako hitro kot se dvigujejo plače in ne na inflacijo, kot ste večinoma to vezali vi. Drugič, referenčno obdobje za izračun pokojnine. Do zdaj je bilo najboljših 24 let, vi ste vzeli, boste zdaj po novem ste dali najboljših 35 let. Se pravi, nekdo je 20 let delal, karikiram, za tisoč evrov, 20 let pa za 2 tisoč evrov, mu boste zdaj vzeli 14 oziroma 15 let slabih let. Se pravi, mu boste slaba leta v pokojnino stlačili, a ne, zato, da ne bo imel previsoke pokojnine. Bodi reven, da si pohleven. Ves čas je treba skrbeti, da bo narod imel čim manj pa da je čim bolj odvisen od sociale, ne. Uvaja se zimski dodatek enak za vse upokojence. Kako prikladno. In to ravno pred volitvami. Kje ste bili konec leta 2022, konec leta 2023, konec leta 2024? Glih pred volitvami pa, glej, en tak zimski dodatek, en tak bombonček. Tukaj jaz tudi mislim osebno, da bi morali tu za socialni korektiv. Če je nekdo vplačeval v pokojninsko blagajno in je nekdo plačeval več kot nekdo drug, je logično, da ima zato in pravilno, da ima nekdo zaradi tega pol višjo pokojnino, ampak če govorimo o enkratnem dodatku, pa se mi zdi, da bi ta enkratni dodatek lahko dobili tisti, ki imajo najmanj najvišji dodatek in ravno obratno. Samo v tem primeru. Mimogrede, iz opozicije je že lansko leto prišel predlog zakona za zimski dodatek. Takrat ste ga v koaliciji zavrnili, iskali vse mogoče razloge, danes ga prinašate v pokojninsko reformo - vse jasno. In veste, kaj si želi narod? Da bi bile volitve vsako leto, da bi bile volitve vsako leto, da jim vsaj nekaj pade z mize, da ljudje vsaj nekaj dobijo. Saj obvezna božičnica pa je ista zgodba. Tisti, ki so šli na, četrtič, tisti, ki so šli na trg dela prej, bodo morali zdaj delati dlje. Preveč se ukvarjamo s tistimi, ki delajo in jim non stop nekaj nalagamo, ne ukvarjamo se recimo z zdravimi posamezniki na socialni pomoči in da bi jih nagnali na trg dela - govorim o zdravih ljudeh. Naprej, nekateri sindikati so bili proti. Zakaj, če pravite, da je pokojninska reforma tako dobra? In kot šestič, dvojni status upokojencev. Ene stvari enostavno ne razumem. Upokojenec, ki se je odločil, da bo še naprej delal in prispeval, je zaradi tega kaznovan. vzame se mu prva tri leta 60 procentov zaslužene pokojnine, kasneje pa 80 procentov zaslužene pokojnine. Dajte mi razložiti, v čem je tu problem. Če je nekdo delal 40 let, si je pokojnino tudi zaslužil. In zdaj reče, jaz bom še naprej delal, super, delodajalec bo plačal vse prispevke. In v čem je zdaj tukaj problem, zakaj mu je treba pokojnino vzeti? Verjamem, da temu nasprotujete, ampak povem vam, da bom vložil vse napore v kolikor bo Nova Slovenija v naslednji vladi, da bomo to področje tudi uredili. Ljudi je treba nagrajevati, ne pa, da če se nekdo odloči, da bo delal, da se mu pa zdaj del penzije vzame. In to velik del, kar je noro, če je 40 let delal. Če je 40 let delal, si je penzijo zaslužil, pika. In tukaj sploh ni treba nobene debate, delo je treba nagrajevati. Odmerni odstotek, tudi tukaj smo vložili amandma v Novi Sloveniji, in sicer ker se je zgodila velika krivica 90 tisoč ljudem, ki so se od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2022 upokojili po znižanem odmernem odstotku, da se ta odmerni odstotek uskladi in da bi vsi prejeli 63,5 odmerni odstotek, da se jim na novo odmeri. Vložili smo ene, v Novi Sloveniji smo vložili ta amandma, zdaj ste na potezi vi, koalicija. Vesel sem pa in se dotaknem samo še tega amandmaja, ki je bil sprejet na odboru, se pravi, da bodo zdaj velike družine, tiste, ki imajo tri ali več oziroma štiri ali več. Otrok, da bodo zdaj tukaj tudi nagrajene. Tukaj moram zelo jasno in glasno povedati, če vzamem nek primer, gospa mama, ki je 40 let delala, se bo lahko upokojila prej oziroma bo dobila višjo pokojnino zaradi tega, ker ima štiri otroke ali več. Do zdaj so se priznali samo trije otroci, tudi če je neka mama imela več otrok. Da bo povsem jasno, o čem govorim, pa je treba jasno povedati, da gre tukaj za več kot 6600 slovenskih družin, se pravi, mama, ki je delala na svojem socialnem omrežju, sem to objavil in sem dobil kup nekih neumnih sporočil, za koga bo to vse velja, velja samo zgolj in samo za tiste, ki so v svojem življenju delali in upam, da sem bil dosti dobro razumljen. Ključen problem pri vsaki pokojninski reformi pa je demografija. In s tem amandmajem, ki je bil sprejet, gremo vsaj malo nasproti velikim družinam, dajemo jim neko spodbudo, ker se bo seveda to obrestovalo tudi pri pokojnini in tukaj vas pa pogrešam, Vlada, koalicija, še več napora bi morali vložiti v to, da bo več veselja do življenja, da se bo rodilo v naši državi več otrok. in ko se bo rodilo več otrok, bomo imeli čez 20 in več let rešen problem, da bodo ljudje delali za nas, ki bomo takrat v pokoju. In to je največji garant, najboljše zagotovilo, da bo pokojninska reforma ostala stabilna, da se bo v naši državi rodilo še več otrok in tukaj je treba vlagati vse napore in pa energijo, kar pri vas, bom rekel, na nek način zelo pogrešam. Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala. Magister Dejan Kaloh ima besedo, za njim dobi besedo kolegica Iva Dimic.

MAG. DEJAN KALOH (NeP): Predsednica, hvala lepa, pozdrav državnemu sekretarju, kolegom, kolegicam. Danes smo slišali to zimzeleno mantro, da je pač pokojninska reforma nujna, ker se kot prebivalstvo staramo, po drugi strani pa imamo manj otrok. Mene je zdaj kot mariborskega poslanca razžalostilo, da leta 2022 je Golobova vlada seveda ukinila Urad za demografijo v Mariboru, kar je dejansko že tu uvodna diskrepanca med tema dvema problemoma. To seveda ni bilo za pohvaliti, je pa za pohvaliti konkretno v tej, jaz pravim, mini pokojninski reformi to, da se bo pa socialni položaj tistih najranljivejših? Skupin vendarle popravil že v letu 2026. Danes smo govorili o dvigu višine družinskih vdovskih pokojnin ter zagotovljene invalidske pokojnine, ki naj bi že bilo v naslednjem letu, kar je, kot sem rekel, za pozdraviti. Zdaj tudi jaz pravim, če je zdaj ta mini pokojninska reforma tako v redu napisana, zakaj bo šele v večinskem delu zaključena leta 2035, v celoti pa 2040. Zakaj tako dolgo čakati? Ker zdaj jaz ocenjujem, da bo 80 procentov tega Državnega zbora, ki sedaj sprejema odločitve, takrat tudi že v svojem lastnem upokojitvenem obdobju. Zdaj pa bodimo iskreni, da pa nihče med nami pa ne more z gotovostjo trditi, če bo zdaj ta pokojninska reforma imela več negativnih ali več pozitivnih učinkov. To bomo videli šele takrat, ko bomo sami, kot rečeno, v pokoju.

Zdaj, kar sem jaz bil ekstra pozoren, je bilo to, da je na bistveni spremembi postopen dvig starostne meje za upokojitev s 60 na 62 let za 40 let pokojninske dobe brez dokupa ali 65 let na 67 let za 15 let zavarovalne dobe. In zdaj naj vam to iskreno povem, da kot sin delavca, vodovodnega inštalaterja sem res, ki je mimogrede 135-krat daroval kri in je vedno bil eden izmed tistih, jaz pravim, ljudi, ki so dosti naredili za skupnost, v katerih je sam oče živel, zato se je postavil na stran tistih delavskih sindikatov, ki pa pravijo, da reforma bolj ali manj temelji ravno na plečih, na ramenih tistih delavcev, ki so res trdno garali za svoje družine in so danes dejansko že, vam iz svojih izkušenj, na primer očeta govorim, že krepko iztrošeni. Zdaj, ti si pa res ne zaslužijo, da bodo delali zdaj še dalje za celi dve leti, ko jim vsak mesec ne dobesedno prihrani zdravje, včasih mogoče tudi življenje. In takih delavcev, kot je moj oče, je seveda na tisoče in tisoče, ki so že krepko pred 60 letom povsem telesno iztrošeni. Zdaj pa vendarle. V upanju, da bo Golobova vlada za tem, za to krilatico, ki gre pravična, solidarna in dostojna pokojninska reforma, da bo vendarle stala potem v samem udejanjenju čez zakonske člene, bom kot suvereni poslanec podprl oziroma ji ne bom nasprotoval, ampak s tem predpogojem, da bodo vsi opozicijski amandmaji. danes sem jih prebral, tako od SDS kot od Nove Slovenije, danes tudi dejansko sprejeti, potem ima sam zakon ta ZPIZ-2 O tudi mojo podporo. Kajti vsak opozicijski trud, ki stremi k temu, da bo standard upokojencev in posledično njihova kupna moč se nekako ne primerjala z delovno aktivnim prebivalstvom je to z vsemi močmi za podpreti. Hvala za vašo pozornost.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa. Kolegica Iva Dimic, imate besedo, za vami kolega Bojan Čebela, izvoli.

IVA DIMIC (PS NSi): Hvala lepa. Spoštovani predstavniki ministrstva. Zdaj, kolega Aleksander je rekel, to je dieta za upokojence, zagotovo je dieta za upokojence, predvsem tiste, ki imajo vdovske pokojnine. Niste izpolnili tistega kar ste obljubljali, da boste vdovske pokojnine popravili. V tem predlogu zakona seveda je zapisano, da je dodatek k vdovski pokojnini 11,2 odstotka od tiste nominalne plače, ki trenutno znaša 1200. Se pravi, da je ta dodatek ne bo presegel, sem šla izračunati, 140 evrov. Se pravi, da dodatek oziroma ta del vdovske pokojnine ne bo presegel 140 evrov. Se pravi, vi ste vdovske pokojnine oziroma te dodatke na nek način omejili, omejili in enostavno ne vidim razloga, ali pa tega, bom rekla, razkoraka med temi obljubami, kako boste rešili vdovske pokojnine. Še vedno je največ je število, bom rekla, ogroženih pod pragom revščine ravno vdov ali vdovcev. In seveda vaša reforma, ki jo tako imenujete, ne gre v to smer. To je eno tako opozorilo, za katere moram reči, da sem pričakovala, da boste šli, da boste dali možnost vsaj 30 odstotnega dodatka k vdovski pokojnini, pa ni tega. Pa računamo, da sta oba oba, bom rekla, tako vdovec kot tisti, vplačevala v sistem.

In drugo, kar moram opozoriti, je bilo veliko, podprla bom amandma SDS k 20. členu. Vi ste se praktično spravili s tem, ko ste izračun pokojninske osnove omejili na celotno obdobje, zavzetim tistim pet let, spravili na predvsem tiste mlade, ki se zaposlujejo v javnem sektorju, ki se zaposlujejo kot učitelji, kot vzgojitelji zato, ker pet let imajo zagotovo najnižjo možno plačo, kar jo je imel v javnih zavodih. In seveda, da pridejo do neke pokojnine ali pa do neke plače, zagotovo potrebujejo 10 do 15 let. Zato podpiram amandma k 20. členu in seveda vam dajem razmislek, da.../izključen mikrofon/

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa. Kolega Bojan Čebela, izvolite, imate besedo, za vami kolegica...

BOJAN ČEBELA (PS Svoboda): Hvala lepa, bom kratek zaradi pomanjkanja časa. Prejšnja vlada se je v okviru načrta za okrevanje in odpornost ob pridobitvi sto milijonov sredstev zavezala h globokem rezu na področju pokojninske zakonodaje. Zdajšnja vlada je na osnovi projekcij dokazala, da ta rez ni potreben v taki meri, ampak bo v nekem sorazmerju s statističnimi podatki, ki jih seveda pogreša kolega, ki je razpravljal pred mano iz Poslanske skupine Nova Slovenija. Ja, minister je res deklarativno ocenil in opisal reformo kot tako. Tukaj imamo pa zdaj državnega sekretarja, ki obvlada vse številke, ampak njega ni, da bi mu odgovoril na katerokoli vprašanje, ki ga tako skrbi. Zelo me veseli, da ta reforma ne odpravlja krivic za nazaj. Zakaj? Ker bi s tem povzročila nove in to je ključno pri vsem tem. Mi smo se lotili tega tako, da bodo ti ukrepi trajni in da ne bodo poglabljali krivic v naprej.

Mogoče me moti samo to, da v okviru pogajanj z Ekonomsko-socialnim svetom ni bila izpogajana višja pokojninska doba. Zaradi dolgožive družbe bo to v prihodnosti nujno. Po letu 2035 se moramo osredotočiti na to, kako opolnomočiti ljudi, da bodo zanimivi na trgu dela, namreč zdaj je stanje tako, da je oseba po 55. letu težko zaposljiva. Zakaj? Ker tako ocenjujejo tisti, ki zaposlujejo in raje zaposlujejo mlade kadre, ki so praktično opolnomočeni, skozi leta smo pa to malo zanemarili. Tisti ljudje, ki so se bližajo 40 let delovni dobi, ostajajo nekako na obrobju tega, te aktualne potrebe, ki jo gospodarstvo rabi.

Tako, pozdravljam pa dvig starostne meje. Ja, sistem je dokaj premišljen in tudi učinkovito odpravlja to, ta problem. In ne nazadnje na koncu, blaginja pokojninske blagajne je odvisna od blaginje plač, tako v zasebnem kot tudi v javnem sektorju.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Kolegica Eva Irgl, izvolite.

EVA IRGL (PS NP): Najlepša hvala za besedo.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Pred seboj imamo torej Zakon o invalidskem in pokojninskem zavarovanju. Gre za, lahko rečemo, nekakšno mini reformo pokojninskega sistema. Vemo tudi, da je pokojninska reforma pač nujna, ampak bi morala biti bistveno bolj celovita. OECD nas že vrsto let opozarja, da moramo iti v spremembe zakonodaje, da je potrebno predvsem podaljšati delovno dobo, izboljšati usklajevanje pokojnin. Vemo kakšni so demografski trendi, vemo, da se prebivalstvo stara, še posebej Slovenija je tukaj hitro se starajoča družba, mislim, da smo celo v svetovnem merilu ena izmed najbolj starajočih se družb. Tako da tukaj imamo precej izzivov, ki jih bomo morali na takšen ali drugačen način torej začeti reševati.

Zdaj, pokojnine, to moramo vedeti, bi morale in morajo temeljiti na vplačanih prispevkih. To potem predstavlja nek pravičen sistem. Ali danes s tem zakonom zagotavljamo pravičen sistem? To je tisto, kar se moramo vsi skupaj vprašati. Jaz mislim, da bi lahko na tem delu bistveno več naredili. Na to so mnogi opozarjali tekom tega postopka, ko je se usklajevalo sam Zakon o invalidski in o, o invalidskem in pokojninskem zavarovanju.

Zdaj, če pogledamo malo podatke, lahko vidimo, da je Slovenija, da v Sloveniji živi približno tretjina upokojencev oziroma tretjina prebivalstva je upokojencev. Kar zadeva njihov gmotni položaj, vemo, da je precej zahteven. Da približno 20 odstotkov upokojencev živi pod pragom tveganja revščine, kar je seveda nesprejemljivo in tudi evropski podatki kažejo, da smo slabši od EU povprečja, tam govorimo o približno 12 odstotkih, torej ta odstotek pri nas je bistveno višji.

Mnogi zaradi nizkih pokojnin, če tako rečem, ne morejo torej pokriti niti osebnih mesečnih, tistih osnovnih stroškov. Govorimo o hrani, sploh, če pogledamo, da je šla tudi inflacija navzgor, o zdravilih, o stroških stanovanja. To so vse izzivi, s katerimi se upokojenci iz meseca v mesec soočajo. In seveda, vsaka odgovorna vlada bi morala najprej nasloviti te segmente, obenem je pa vedno bolj prisotna oziroma še vedno prisotna energetska revščina, zlasti v zimskih časih je to pač pomembno, da zagotovimo neka sredstva, ki potem lahko izboljšajo položaj, bom rekla kar starostnikov.

Poleg tega se mnogi upokojenci soočajo tudi z veliko socialno izključenostjo in to ravno zaradi tega, ker imajo prenizke dohodke. Veste, da če je socialna izključenost, potem ni mreženja, to vpliva na vse, na različne vidike potem kakovosti življenja, tudi na vidik, da seveda se poslabšuje zdravstveno stanje, če nimamo kontaktov, nimamo tistega pristnega stika, seveda to vpliva tudi na počutje in na zdravje posameznikov. Čeprav tukaj moram pohvaliti, da imamo kar nekaj takšnih ustanov, ki za to zelo lepo skrbijo. Zlasti poznamo domove dobre volje oziroma hiše dobre volje, kjer pa posamezniki lahko čez dan preživijo v družbi in lahko krepijo ta občutek, da niso tako osamljeni. Treba je tudi vedeti, da glede na to, da imamo po eni strani že, torej približno 20 odstotkov upokojencev pod pragom tveganja revščine, imamo poleg tega tudi še en segment, torej upokojence, ki dajejo v zadnjem letu več za obvezno, torej dodatno zdravstveno zavarovanje, več dajejo tudi za RTV prispevek, to samo tako mimo omenim, poleg tega pa plačujejo tudi za obvezni prispevek glede dolgotrajne oskrbe. Skratka, to so vse momenti, ki jih moramo imeti pred seboj, ko prenavljamo nekako ta sistem, ki je zagotovo večplasten in tudi potrebuje pač zelo močen vsebinski pogled vanj.

Dejstvo je, da pokojninsko reformo ali pa neko prevetritev reforme nujno potrebujemo. Takšna reforma je nujna za vzdržnost pokojninskega sistema. Seveda se predstavniki stranke demokrati oziroma poslanci Poslanske skupine Socialne demokrati zavedamo demografskih izzivov, ki jih imamo pred seboj. Zato seveda podpiramo prilagoditev pokojninskega sistema, ki pa mora zagotavljati dolgoročno vzdržnost. Predvsem pa se mi zdi, da bi morali pa, to pa moram opozoriti, več delati glede tega, da se na prihodnje generacije ne bi prenašalo toliko nesorazmernih bremen. Predvsem pa se mi zdi nujno opozoriti na to, da bi morali več poudarka dati na močan drugi pokojninski steber. Tukaj, spoštovani državni sekretar, tega napora ni bilo narejenega. Mi moramo krepiti drugi pokojninski steber, dolgoročnost pokojninskega sistema. Vemo, da predstavlja na eni strani kombinacija torej solidarnostnega prvega stebra in pa močnega drugega stebra. Tukaj si demokrati želimo, da bi Vlada naredila več.

Zdaj, kar zadeva socialni dialog, jaz pa moram to pohvaliti, mislim, da ste v tem delu dobro opravili svoje delo. Pohvalim tudi zato, ker veste, da je naš način političnega delovanja sodelovanje in zmernost, mislim, da politika to nujno potrebuje. In če so neke stvari bile dobro izpeljane, potem je to potrebno povedati, torej dosežen je bil nek kompromis. To je dobro za stabilnost, vendar pa, kot rečeno, predvsem bi si želela, da bi več delali na krepitvi drugega pokojninskega sistema. Tukaj mislim, da nam je malo zmanjkalo, ampak upam, da bomo v nadaljevanju lahko še kakšne stvari tudi dodali in še vsebinsko dopolnili. Najlepša hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa. Besedo ima kolega magister Miroslav Gregorič, izvolite.

MAG. MIROSLAV GREGORIČ (PS Svoboda): Hvala lepa, spoštovana podpredsednica. Jaz bom zelo kratek, imam samo štiri točke. Zakon podpiram predvsem zaradi tega, ker je bil dosežen konsenz s socialnimi partnerji, kar ni zanemarljivo. Drugače pa kuvertiram, da bo treba 40 let v bližnji prihodnosti povečevati, mogoče en mesec na leto ali kaj takega. Zagovarjam, kot veste, dvojni status. Jaz bi si želel, da bi bile pokojnine sto procentne in ne tako kot sedaj, ko 2,5 procenta prejema miloščino, 40 procentov pokojnine za tri leta, potem pa še za 20 procentov za naslednji dve leti. To bi bilo cenejše kot pa uvoženi ali pa del uvoženih delavcev, katerih integracija bo draga. V praksi bi to pomenilo, da bi 16000 delavcev, ki sedaj hočejo prejemati teh 40 procentov pokojnine, bi prišli na 30000. Tretjič, seveda sem za drugi steber, ki naj bi se napajal iz državnih podjetij ali ne vem kje, kajti sicer je nemogoče, da bo to dolgoročno vzdržno pretočni sistem. Pred 50 leti je bila rodnost v Sloveniji 32000, lani je bila manj kot 17000. In teh 17000 bo čez 30 let imeli še manj otrok. In zadnji, mislim, da je indeksacija 50: 50 nevtralna, ne vemo v katero smer bo šlo kaj in predlagam, da ostane.

Sicer bom pa zakon po kot dober predstavnik Svobode podprl. Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa. Besedo ima kolega magister Darko Krajnc, izvolite.

MAG. DARKO KRAJNC (PS Svoboda): Hvala za besedo, predsedujoča. Lep pozdrav vsem. Pokojninska reforma ni reforma, ki jo sprejemamo kot en nek dokument, ki bi spremenil vse od nič pa do 100 procentov, če se tako izrazim. Gre za zakon, ki ga prenavljamo. Dogovor o tem je bil širok, dosežen na Ekonomsko-socialnem svetu, poleg tega še z Zvezo društev upokojencev Slovenije z veliko drugimi deležniki predebatirano. Dolgo obdobje je bilo, ki je terjalo, da smo prišli do tega konsenza. In moram pohvaliti prizadevanja ministrstva in vseh v sistemu, da so uspeli doseči ta dogovor.

Zdaj, sprememb je veliko, različnih, uvajajo se postopoma. Nekatere ugodnosti se uvajajo že z začetkom naslednjega leta. Večina teh zaostritev pogojev, o katerih se veliko govori, pa prihaja postopoma, od leta 2028 do 2035, celo 2040. Govorimo o raztegnitvi referenčnega obdobja, pri katerem izvzamemo pet najslabših let. To sigurno pomeni, da bolj odraža plačevanje prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pri nas pokojninski sistem je socialno zavarovanje, ni pa vplačevanje na svoj račun, da od tega dobiš pokojnino iz plačanih prispevkov. Seveda imamo nizke plače, 64 procentov podpovprečnih plač pomeni, da 64 procentov ljudi vplača podpovprečne prispevke v pokojninsko in invalidsko blagajno. Najmanj plačujejo samozaposleni, kjer jih 80 procentov vplača minimalni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, nadomestilo zaradi tega. In ti v recimo povprečni dobi prejemanja 20 do 25 let ženske prejemajo 25 let penzijo, moški pa 20, v desetih letih pokurijo sredstva, ki so jih plačali tokom cele dobe delovne dobe 40 let. Te stvari je potrebno tudi nasloviti. In jaz mislim, da ta sistem bolj pravično odmerja način plačevanja in prejemanja pokojnin. Tam, kjer pa posamezniki niso plačevali dovolj visokih prispevkov, imamo še vedno neke varovalke v sistemu, tudi sistem zagotovljene pokojnine je tak, 40 letne dobe pokojninske, potem nekdo dobi zagotovljeno pokojnino, čeprav ni vplačal takšnih prispevkov, da bi mu le-ta na podlagi prispevkov pripadala.

Zdaj gremo, tudi odmerni odstotek se spreminja postopoma iz 70:30, 50:50 na 30:70, 20:80. Te stvari bo verjetno tudi potrebno še kaj korigirati v bodoče, mogoče. Je pa tako, kot se je slikovito izrazil kolega Jakopovič, to ni neka kaprica, da se je nekdo lotil spreminjati pokojninski zakon, izvajati reformo. Ker bi to želel, pa nekomu želel nagajati, pa nekomu nekaj slabega. Znašli smo se v taki situaciji demografski, živimo v dolgoživi družbi, imamo ta privilegij, da smo v času od osamosvojitve podaljšali življenjsko dobo za deset let v Sloveniji in temu primerno imamo obremenitev na sisteme socialnega zavarovanja, tako zdravstvenega, socialnega, pokojninskega, vse ostalo.

Jaz mislim, da ta reforma, ta predlog zakona, ki smo ga že v deseturni seji na Odboru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti potrdili, je prava stvar in da bo prispeval k dodatni stabilnosti pokojninskega sistema. Veliko govorimo o drugem stebru in o dodatnih zavarovanjih. Sam plačujem v neko naložbeno življenjsko pokojninsko zavarovanje, ki je na trgu in sem razočaran, da po 18 letih nimam niti toliko, kolikor sem v ta sistem plačal. To je dejstvo in zato je ta pokojninski sistem takšen kot je, garant za to, da bo nekdo v prihodnje imel varno in zdravo upajmo starost zagotovljeno iz tega. Seveda moram omeniti še, da smo tudi naslovili vdovske, družinske pokojnine, pokojnine za invalide. Te stvari so vse zajete v tem paketu. In zelo težko razumem nasprotovanje temu, ker smo res dosegli širok družbeni konsenz. In za tem je tudi, sem že rekel, socialni dialog, tako da seveda bom to podprl.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa. Prijavljen je sicer bil še kolega Robert Janev, ampak žal je čas za Poslansko skupino Svoboda iztekel, tako da ne morem dati besede. Želi pri tem amandmaju še kdo razpravljati? Kolega Soniboj. Še kdo drug? V kolikor ne bi danes takoj brez prijave, kolegi Soniboj Knežak besedo, izvolite.

SONIBOJ KNEŽAK (PS SD): Hvala predsedujoči in lep pozdrav spoštovane kolegice, cenjeni kolegi, predstavniki Vlade. Moram reči, da me izredno veseli, da so po dobrem letu teh pogajanj našli kompromis na Ekonomsko-socialnem svetu. za to pokojninsko reformo, če sploh lahko tako rečem, reformo, ker se od predhodnih reform, za katere veste, da sem bil že vedno v svojih razpravah do njih kritičen, ker so v bistvu vedno reševale pa imele v planu finančne zmožnosti blagajne oziroma so jih skrbela sredstva, ki bodo šla iz državnega proračuna, hudičevo malo je bilo pa tu v teh prejšnjih reformah skrbi za upokojence, tu se ta pokojnina, pokojninska reforma. Bistveno dviguje, saj zagotavlja višje pokojnine upokojencem. Bom morda kasneje še kakšno zadevo več na to temo. Bi pa rad rekel, da sem tudi na odboru, kjer so bili prisotni vsi sindikati, jaz mislim, da je prav, da slovensko javnost seznanimo, da v bistvu od sedmih sindikalnih central je šest sindikalnih central podpisalo ta dogovor in ga ocenjuje kot dober. Imamo sindikat, ostali so bili tudi na tej seji odbora in sem poslušal njihove argumente. So šli nekako v tri smeri. Z nekaterimi se celo lahko strinjam. Ena izmed tistih zamer k temu je, ker tudi sam menim, da niso prevzeli dovolj svojega bremena, je to, da nismo uspeli. Se dogovoriti za zvišanje prispevne stopnje delodajalcem. Ampak če je bil to, bi rekel, tisti kamenček v mozaiku, ki je prispeval k temu, da so tudi oni dali soglasje za to pokojninsko reformo. Seveda se s tem ne morem drugega kot strinjati, verjamem pa, da bomo to temo, kar se tiče prispevka delodajalcev, sploh, če primerjaš kako imajo to urejene ostale države, slej ko prej morali tudi na to temo skleniti kak dogovor.

Druga opazka, ki so bile te tako imenovane delavske koalicije, ki naj bi nasprotovala temu, so bila predvsem opozorila o, ne vem, izgorelosti, invalidnosti. skratka, na to temo, ker bi se tudi z njimi lahko strinjal. Imamo še kar bistveno preveč tovarn, ki hkrati poleg svojih proizvodov proizvaja tudi invalide. To mislim, da je tematika, ki bi jo lahko naslovili pa po mojem z nekaterimi, bi rekel, relativno enostavnimi rešitvami. Državnemu sekretarju sem že parkrat omenil obveznost firm, da morajo opravljati obodne zdravniške preglede. To sicer firme opravljajo, hkrati pa, če z dodatnim doplačilom dobiš tudi poročilo o teh medicine, dela, jaz se izhaja iz podjetja, ker smo se resno lotili te bolniške, pa vzrokov za te poškodbe oziroma in smo iz teh poročil točno videli, na katerih delovnih mestih izhaja, da bomo iz leta v leto se nam postavlja na istih delovnih mestih iste poškodbe, skratka, super analiza, na podlagi katere lahko tudi ukrepaš. Morda samo s tem, da bi to bilo obvezno in da je tudi obveznost po zakonu določamo, da medicina dela, ki ugotovi, da na določenih delovnih mestih se to pojavlja, da so leta in leta, ker se proizvajajo invalide, da se pač(?) zahteva neko ukrepanje. To je eden, pa verjetno še kak drug. S tem bi se lahko strinjal. Tisto, kar se pa ne morem strinjati s to delavsko koalicijo, je pa to, da je pa ta pokojninska reforma slaba, da so grožnje z referendumom, to pa mislim, da je preveč napenjanja sindikalnih mišic, pa izredno cenim sindikate, sem vedno zagovarjal socialni dialog, ampak pri tej pokojninski reformi pa jaz upam, da bo prevladala, bi rekel, ta zdrav razum, da te grožnje z referendumom ne bodo, bi rekel, posegli v ta proces, ki so ga dogovorili tisti, ki ga morajo, se pravi, na Ekonomsko-socialnem svetu.

Pozdravljam tudi dogovor z društvi, s temi, ZDUS-om, glede tega, te formule za izračun, mislim, da je, tako kot je kolega pred mano, Gregorič, rekel, 50, 50. Mislim tudi, da je pravična, vsekakor pa ne bo škodljiva ob vseh ostalih ukrepih, ki smo jih pa, ki jih s tem zakonom tudi uvajamo.

Tisto, kar je stvar debate, dvig iz 62 oziroma ta dvig leti, za dve leti, to je prav tudi, da povemo, da sprejemamo ta dvig starostne meje za upokojitev iz 60 do 62, saj je že danes povprečna starost ob upokojitvi pri ženskah 61 let in osem mesecev ter pri moških 62 let in pa devet mesecev. To pomeni v bistvu, da dejansko ta zvišanje starostne meje sledi zgolj zvišanju povprečne starosti, ob kateri se dejansko upokojujemo že danes. Toliko, da ni to ne vem kako velik poseg. Drugo pozdravljam postopnost deset do leta 2035, prehodno obdobje, je pa seveda, jaz upam, da se predlagatelji oziroma tisti, ki razmišljajo o kakršnemkoli referendumu, zavedajo tudi to, da to pomeni, da bomo, da ne bo predvidenega zvišanja, mislim, da že januarja, invalidskih pokojnin, mislim, da je za preko 20 procentov, in skratka še nekaj takih zadev, ki gredo v dobrobit bodočim in pa tudi sedanjim upokojencem. Vse to so tudi razlogi za katerega bom seveda to spremembo podprl. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Želi še…, imate kot repliko ali…, prijava. Želi še kdo poleg kolega Černača?

Besedo ima kolega Zvonko Černač, izvolite.

ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Ja, lep pozdrav vsem!

Zdaj, najprej je potrebno povedati, da seveda ne gre za nobeno reformo, drugače bi danes imeli tukaj na mizi zakon, ki bi se klical ZPIZ-3, imamo pa spremembe zakona iz leta 2012. Drugič je potrebno povedati, da koalicija ne spoštuje lastne koalicijske pogodbe. V koalicijski pogodbi ste se zavezali, da bo najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo za 10 odstotkov presegala prag tveganja revščine, prag tveganja revščine znaša 981 evrov, najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo znaša 782 evrov in v teh spremembah ni nobenega nastavka, postopnega, do kdaj naj bi do tega, za kar ste se v koalicijski pogodbi obvezali, prišli.

Zdaj, upoštevala je koalicija. En predlog Slovenske demokratske stranke v fazi sprejemanja in to je odprava neupravičenih privilegijev glede dedovanja pokojnin in to je pozitivno. Delno ste tudi upoštevali predlog glede nepravičnega usklajevanja, ki ste ga nameravali uzakoniti in sicer iz sedanjih 60 plače, 40 inflacija, na 80 inflacija, 20 plače, kar bi bistveno, bistveno poslabšalo položaj ne samo bodočih, pač pa tudi sedanjih upokojencev. In ste naš predlog oziroma potem je to postal predlog ZDUS-a, povzeli 50, 50, ampak samo do leta 2035. Ni jasno zakaj samo do leta 2035, ne razumemo tega in menimo, da bi bilo potrebno to formulo ohraniti tudi za naprej.

Upoštevani pa niso bili trije dodatni predlogi, glede katerih so tudi vloženi amandmaji. In amandma o katerem zdaj razpravljamo je k 20. členu, kjer govorimo o izvzemu petih najslabših oziroma desetih najslabših let. Mi predlagamo deset najslabših let. Obrazložili smo tudi, zakaj. Menimo, da to ni taka sprememba, ki bi ogrozila nameravane spremembe in ki bi ogrozila vzdržnost pokojninske blagajne. Tako da tudi tukaj ne razumemo zakaj temu nasprotujete. Drug predlog, božičnica, še manj razumemo. Letni dodatek imate uzakonjen tako, da tisti z najnižjimi pokojninami dobijo najvišji dodatek, tisti z najvišjimi pokojninami najnižjega, pri božičnici pa predlagate 150 za vse. Ni prav, ni pošteno. Predlagamo 150 do 250 v prvem letu in postopen dvig v petih letih do med 250 in 350 evri, se pravi, v letošnjem letu 150 do 250 evrov ampak tako, da seveda dobijo najvišjo božičnico tisti z najnižjimi pokojninami in ne obratno. Tudi nobenega argumentiranega razloga ni. Državni sekretar je povedal, da so se za to zavzemali upokojenci, predstavniki upokojencev. Zdaj očitno so ti predstavniki upokojencev, ki so se za to zavzemali, tisti, ki imajo visoke pokojnine in niso slišali dveh tretjin tistih, ki imajo pa nizke pokojnine in to je slabo. Tako da ta predlog je vsebinsko z vidika poštenja in vseh ostalih parametrov, če želite, utemeljen in predlagamo, da se ga akceptira in da se omogoči upokojencem z najnižjimi pokojninami najvišjo božičnico, tistim z najvišjimi pa najnižjo božičnico.

Torej, kaj zagotavlja dostojne pokojnine? Dostojne pokojnine seveda v prvi vrsti zagotavljajo dostojne plače in tudi tukaj je ta Vlada naredila en fiasko na začetku mandata, ko je odpravila dobro davčno reformo prejšnje vlade, ki bi vsakemu zaposlenemu v žepu pustila v letošnjem letu eno plačo več. In na drugi strani, kaj omogoča vzdržnost pokojninskega sistema? Vzdržnost pokojninskega sistema omogoča visoka zaposlenost. Več ljudi kot dela, več ljudi kot plačuje prispevke, bolj polne so vse blagajne, ne samo pokojninska, socialne, zdravstvene in vse ostale. In tukaj smo bili v zadnjih letih priča temu, da smo imeli velikansko srečo, da se je Slovenija pred leti hitro odlepila od covid krize, vendar imamo zdaj žal nesrečo, ker nam ta gospodarska rast usiha. Smo na 0,8 odstotka. Glede na to, da vlada je sprejemala v zadnjih treh letih predvsem ukrepe, ki so dušili to rast, ne pa jo spodbujali, se bodo v prihodnjih letih, v kolikor ne bo drugačnih ukrepov, pojavile velikanske, velikanske težave. Tako da ni pomemben za zagotavljanje dostojnih pokojnin in vzdržnosti pokojninskega sistema samo ta zakon ali pa ta zakon. Predvsem je pomembna ustrezna vladna gospodarska politika, potrebno je zagotavljati dostojne plače in potrebno je zagotavljati visoko zaposlenost. Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa. Želi še kdo pri tem amandmaju razpravljati? Ugotavljam, da nihče, zato zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 65. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da je interes, zato prosim za prijave. Besedo ima kolegica magistrica Karmen Furman, izvolite.

MAG. KARMEN FURMAN (PS SDS): Ja, hvala za besedo. Zdaj torej, kot je že bilo omenjeno v Poslanski skupini SDS, torej smo vložili predlog sprememb k 65. členu, ki uzakonja božičnico. Zdaj, dejstvo je, da v osnovi seveda pozdravljamo, da ste tokrat pa vendarle v sam predlog zakona sami vložili tudi naš predlog že iz leta 2024, Torej uzakonitev božičnice je pa dejstvo, da smo v Slovenski demokratski stranki božičnico predlagali že pred časom, Nazadnje tudi leta 2024, ko smo pripravili sam predlog zakonov, sprememb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. In če bi takrat prisluhnili našemu predlogu, bi že v lanskem letu upokojenci imeli to božičnico tudi zagotovljeno in uzakonjeno v samem zakonu. In naj spomnim, takrat res za eno nesprejemljivo izjavo predsednika Vlade, ki je takrat povedal, da si zimskega dodatka za upokojence ne bo, ker ga v tem trenutku ne potrebujejo. Mislim, resnično žalostno, kaj si lahko vsaj predsednik Vlade privošči povedati glede na resnično slab socialni in finančni položaj upokojencev. Ampak tokrat, torej zimski dodatek, vi predlagate vsem upokojencem enak znesek, ne glede na to kakšno višino pokojnine prejemajo, kar se nam zdi nepošteno. Namreč zimski dodatek je v osnovi namenjen, da se pokrijejo stroški položnic, ki vemo, da so v zimskem času enormno povišajo. Zato torej s tem predlogom amandmaja predlagamo to progresivno lestvico, da se višji zimski dodatek izplača tistim upokojencem z nižjimi pokojninami. Kajti, zagotovo so bolj v neugodnem položaju in v slabšem finančnem izhodišču za pokritje svojih življenjskih stroškov, kot pa tisti z višjo pokojnino. Torej, predlog je, če želite, s stališča pravičnosti in poštenosti bolj pošten kot ta vaš vladni predlog. Hkrati pa tudi predlagamo, da tisti, ki naknadno pridobi pravico do tega, do te božičnice, da se jim izplača še v mesecu februarju naslednje leto, ne pa šele v mesecu aprilu naslednjega leta. Namreč, s tem predlogom zagotovo ne zasledujete tega, da bi se torej pokrivali tisti enormni stroški, ki nastanejo predvsem zaradi ogrevanja v zimskem času. Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa. Besedo ima državni sekretar, izvolite.

IGOR FEKETIJA (državni sekretar MDDSZEM): Hvala. Čisto na kratko. Vidim, da se ponavljamo, mogoče tudi zato, ker samo ljudje pridejo, preberejo, pa gredo. Na vse to sem že odgovoril. Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Želi še kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.

Sedaj dajem v razpravo 67. člen ter amandma Poslanske skupine NSi in amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ja, prosim za prijave. Besedo ima magistrica Karmen Furman, izvolite.

MAG. KARMEN FURMAN (PS SDS): V Poslanski skupini SDS smo pripravili torej tudi spremembo k 67. členu, ki ureja usklajevanje pokojnin. Namreč, glede na vladni predlog bodo po predhodnem obdobju se pokojnine realno usklajevale bistveno slabše in ne bodo sledile rasti plač. Zato predlagamo torej, da formula za usklajevanje 50:50, torej 50 procentov z rastjo plač in 50 procentov s stopnjo inflacije ostane v veljavi tudi po predhodnem obdobju, da bodo tako pokojnine tudi realno ostajale primerljive z rastjo plač tudi po tem prehodnem obdobju, kot ga imate zapisanega v vašem zakonskem predlogu k spremembi pokojninskega zakona. Namreč, treba je gledati celoto, vse upokojence, tudi tiste, ki se bodo upokojevali kasneje. In če bo ostala v veljavi torej vaš predlog takšen kakršen je, bodo po predhodnem obdobju pokojnine začele realno padati, zato smo v Slovenski demokratski stranki torej predlagali ta predlog sprememb, da se torej še naprej usklajuje vseskozi s formulo 50:50. Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa. Besedo ima državni sekretar, izvolite.

IGOR FEKETIJA (državni sekretar MDDSZEM): Hvala za besedo. Glede usklajevanja sem tudi že pojasnil na odboru s konkretnimi izračuni, da pri povprečni starostni pokojnini bodo v kombinaciji z zimskim dodatkom za to sprejet šele zdaj v paketu z vsemi ostalimi ukrepi pokojninske reforme. Ljudje na mesečni ravni na boljšem vsaj do leta 2038, če se bodo seveda rast plač, pa inflacija obnašali tako kot v zadnjih 20 letih, kar je tudi najboljši podatek, ki ga imamo. Ja, imeli smo v zadnjih 20 letih finančne krize, covid, napad na Ukrajino in tako naprej, ampak kdo pravi, da tega ne bo tudi naprej. Torej, če se vprašamo, kaj bo z rastjo plač, pa inflacija v naslednjih 20 letih, najboljši približek je to, kar se dogaja za nazaj. In kot rečeno, pri povprečni starostni pokojnini vpliv spremenjene indeksacije skupaj z zimskim dodatkom so do leta 2038 na boljšem vsak mesec, potem pa še nekaj let neto na boljšem oziroma kumulativno na boljšem. Če vzamemo vse skupaj.

Pa mogoče še eno stvar. Moramo vedeti, da je tudi eden od razlogov, ne bistvenih, ampak eden od razlogov, da izvajamo to reformo in posledično eden bistvenih pogajalskih partnerjev pri tej reformi. tudi Evropska komisija, ki se je prejšnja vlada zavezala, da bomo naredili pokojninsko reformo na ta način, da bo blagajna po kriterijih Evropske komisije vzdržna. Od tega niso odvisna samo sredstva od načrta za okrevanje in odpornost. Tistemu bi se konec koncev lahko tudi odpovedali, če bi morali iti fejst na škodo sami sebi. Od tega je odvisno tudi, koliko bo Slovenija plačala za svoj javni dolg, od tega je odvisno, da se bomo lahko še naprej zadolževali. pa refinancirali javni dolg. Torej ima zadeva konkretne materialne posledice. In ne samo, da se je prejšnja vlada zavezala k temu, zavezala se je k temu tudi na podlagi projekcij, ki so bile zgrešene in za katere smo porabili eno leto prepričevanja - na nekaj let podlage - skupaj s strokovnjaki iz več ministrstev, institucij, da smo pokazali, da niso potrebni taki rezi, na katere je prejšnja vlada pristala. In zdaj je zelo težko poslušati na eni strani, dajte znižati davke, na drugi strani zavezujemo se k reformi, ki bo fejst rezala, na tretji strani dajte boljšo indeksacijo, dajte daljše referenčno obdobje, kar sploh ne gre skupaj potem s tistim, da morajo biti pokojnine odraz plačanih prispevkov, in tako naprej. Skratka malo je nekonsistentna ta pozicija. Seveda si vsi želimo, da bi bila čim boljša indeksacija, po možnosti bodisi inflacija bodisi rast plač, kar je pač ugodnejše v vsakem letu. Seveda bi si želeli še višji odmerni odstotek in še prej v penzijo. Čudovito je, to je civilizacijski dosežek. Ampak delamo znotraj ekonomske in politične realnosti. In ta kompromis, dosežen v zelo širokem soglasju, ste videli sami na odboru, kdo vse je to podprl, verjamem, da je odgovor na to.

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Replika, najprej kolegica Furman, nato kolega Černač. Izvolite, kolegica Furman.

MAG. KARMEN FURMAN (PS SDS): Ja, glejte, jaz težko poslušam, sekretar, tole vaše izvajanje danes, ker v bistvu zavajate. Lepo ste povedali, da boste to nižjo oziroma slabše usklajevanje lepo pokrili z zimskim dodatkom, ne. Zdaj, glede soglasja, ki naj bi bil, ne, glejte, točno vemo, da ste imeli celo 80:20 predvideno, pa vam potem ZDUS tega ni soglašal in ste potem s tem, da ste se dogovorili z ZDUS prišli na procent 70:30, kar ste pa danes neposredno priznali, da bo zagotovo po tem usklajevanju slabše za pokojnine kot pa po tem predlogu, ki ga torej pripravlja oziroma smo ga vložili v Slovenski demokratski stranki po 50:50, kajti vi pokrijete ta manko z zimskim dodatkom, kar ste tudi povedali. Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa. Želi še kdo razpravo? Replika kolega Černač, izvolite.

ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Marsikaj, kar je povedal državni sekretar, seveda ne drži. To glede tega usklajevanja sploh ne drži. Če pogledamo zadnjih deset let, je popolnoma jasno, da so plače bistveno bolj rasle kot inflacija, izjema je bilo samo leto 2022. In v takem primeru, kot je bilo tisto leto, ko ste upokojence prikrajšali za uskladitev, pri 10,3 odstotni inflaciji je bila uskladitev samo 5,2, bi moralo biti v zakon vgrajena izjemna izredna uskladitev, kar je predlagala ZDUS takrat, vendar vlada tega ni potrdila. In v takem primeru bi lahko mogoče celo pristali na drugačno formulo pri usklajevanju. V primeru, ko pa ga imamo zdaj v zakonodaji, ko takih ekscesov na ustrezen način ne obravnava, pa tega ni mogoče pristati. Ne glede na vse, sami ste priznali, da ta uskladitev, ki ste jo predlagali, 80 inflacija, 20 plače ni ustrezna, drugače ne bi popustili na 50:50. In ni argumentiranega odgovora na vprašanje, zakaj samo do leta 2035 50:50. Tisto, kar ste govorili o teh višjih pokojninah v tem letu in tako naprej, seveda ne drži.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Želi še kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 73. člen ter amandma Poslanske skupine NSi. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zaključujem razpravo.

V razpravo dajem amandma Poslanske skupine NSi za novi 152. člen. Želi kdo razpravljati? Ne, zaključujem razpravo.

O amandmajih bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora odločali danes v okviru glasovanj in s tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VRTCIH V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. / nemir v dvorani/ Bomo počakali 30 sekund.

Sedaj pa za dopolnilno obrazložitev predloga dajem besedo predstavniku Vlade, in sicer ministru za vzgojo in izobraževanje doktorju Vinku Logaju, izvolite.

DR. VINKO LOGAJ (minister za vzgojo in izobraževanje): Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.

Pred vami je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih, ki prinaša spremembe in dopolnitve s katerimi želimo tudi v prihodnje spodbujati in zagotavljati nadaljnji razvoj in kakovost sistema predšolske vzgoje v naši državi.

Dovolite, da izpostavim nekaj ključnih novosti, ki jih prinaša predlog novele zakona. Prvič, vzpostavitev sistema za pravočasno brezplačno vključitev otrok v predšolsko vzgojo iz ranljivih skupin oziroma s posebnimi vzgojno izobraževalnimi potrebami, pri čemer je kot skrajni ukrep predvidena tudi njihova vključitev na podlagi mnenja centra..., / kašljanje/ se opravičujem, Centra za socialno delo v krajši program v trajanju 240 ur letno in to eno leto pred vstopom v šolo. Drugič, opredelitev nove pristojnosti občine, na področju katere se nahaja evidentirano romsko naselje, da spremlja in spodbuja vključevanje otrok iz romskih naselij v vrtec. Tretjič, zakon omogoča izjemo, ki v primeru nasilja v družini lahko otroka v vrtec vpiše ali izpiše na podlagi mnenja centra za socialno delo le eden od staršev. Določeno je, da se iz državnega proračuna vrtcem zagotavljajo stroški dela za zaposlene na delovnem mestu romski pomočnik, vzgojitelj in vzgojitelj v prilagojenem programu, sredstva za informacijsko komunikacijsko tehnologijo ter sredstva za izplačilo nagrade dijakom in za malico dijakom za čas praktičnega usposabljanja. Do 31. avgusta 2030, zakon ohranja možnost, da občina glede na razmere in položaj dejavnosti, poveča število otrok v oddelkih za največ plus 2 otroka. Zakon natančneje določa tudi koncesijo na področju predšolske vzgoje.

Predlog novele zakona spreminja sedanjo določbo 34. člena, in sicer tako, da na podlagi sprememb v noveli, ki so se oblikovale tudi na osnovi usklajevanj in parlamentarnih procedur, predvideva še nadaljnje 85 procentno financiranje za obstoječe vrtce do leta 2030. Od 1. septembra 2030 pa le, če bodo ti imeli priznano javno veljavnost lastnega programa. Novonastalim vrtcem po veljavnosti tega, po začetku veljavnosti tega zakona, pa bo lahko občina zavrnila financiranje, če bo na podlagi demografskih podatkov ugotovila, da bo občina imela dovolj prostih mest v javnih vrtcih. Do sedaj je bila trenutna ureditev takšna, da so, da je bila občina in država sta bili zavezani, da financirata zasebne vrtce v 85 procentih, ne glede na to, ali obstajajo potrebe ali ne in ne glede na to, da zasebniki izvajajo enak program kot javni vrtci.

Rešitve, ki jih prinaša novela Zakona o vrtcih in s katerimi se spreminja in dopolnjuje ureditev področja predšolske vzgoje, omogočajo kakovostno in sistemsko urejeno izvajanje javne službe ter prinašajo nove možnosti za popestritev in povečano raznolikost ponudbe programov za predšolske otroke v slovenskih vrtcih.

Zato vas, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, / znak za konec razprave/ prosim, da predlog zakona podprete. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za izobraževanje, znanost in mladino. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici kolegici doktorici Mirjam Bon Klanjšček, izvolite.

DR. MIRJAM BON KLANJŠČEK (PS Svoboda): Hvala lepa.

Hvala lepa za besedo. Vsi lepo pozdravljeni!

Odbor za izobraževanje, znanost in mladino je na 38. nujni seji obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje predložila Vlada. Članicam in članom so bila predhodno posredovana številna gradiva v zvezi s predlogom zakona, ki so objavljene na spletnih straneh Državnega zbora. Poslanske skupine so k predlogu zakona vložile tudi več amandmajev. Minister za vzgojo in izobraževanje je uvodoma predstavil ključne spremembe, ki jih prinaša predlog zakona in poudaril, da novela naslavlja ključne izzive in omogoča sistemske izboljšave na področju predšolske vzgoje. Predstavnik Zakonodajno-pravne službe je na seji povedal, da so bile pri pripravi amandmajev upoštevane nekatere vsebinske in nomotehnične pripombe Zakonodajno-pravne službe. V zvezi s pripombami, ki niso bile upoštevane, a je predlagatelj zanje podal dodatna pojasnila, je izpostavil očitek glede ustavne spornosti ureditve zagotavljanja vključevanja otrok iz evidentiranih romskih naselij v vrtec. Povedal je tudi, da v predlogu zakona na več mestih manjkajo merila in kriteriji. Predstavnik Državnega sveta je povedal, da Komisija za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino predloga zakona ni podprla. Pri tem pa je poudaril, da so člani komisije podprli predlog Sviza, da se fleksibilni normativ postopoma odpravi. Predstavniki občin so poudarjali izvirno pristojnost občin pri organizaciji predšolske vzgoje in opozarjali, da bi morala biti normativ ter razpis koncesij stvar občinske odločitve. Opozarjali so tudi na visoke dodatne finančne obremenitve v primeru uveljavitve predstavljenih sprememb. Predstavniki zasebnih vrtcev in staršev so opozarjali, da predlog omejuje svobodo izbire ter na tveganje zapiranje vrtcev in odpuščanje zaposlenih. Zavzeli so se za ohranitev 85 odstotnega avtomatskega financiranja za vse otroke v zasebnih vrtcih z javnim programom. Poudarili so še, da so zasebni vrtci pogosto neprofitni. Predstavniki javnih vrtcev, Sviza in stroke pa so močno podprli ukinitev fleksibilnega normativa, kar bo omogočilo zagotavljanje kakovosti in bolj individualno obravnavo otrok, ki jo ti dandanes potrebujejo. V razpravi so poslanke in poslanci opozicijskih poslanskih skupin v predlogu očitali ideološko motiviran napad na zasebno pobudo: omejevanje pravic staršev, ogrožanje pluralnosti in kvalitete, centralizacijo odločanja ter ustvarjanje nestabilnosti za starše in zaposlene v zasebnih vrtcih. Poudarili so pomen zasebnih vrtcev kot obogatitve sistema, njihovo vlogo pri reševanju prostorskih stisk in nujnost ohranitve možnosti izbire za starše. Na drugi strani so poslanke in poslanci koalicijskih poslanskih skupin podprli predlog zakona in poudarili pomen kakovosti strokovnih normativov, transparentnosti in racionalne porabe javnih sredstev. Zavzeli so se za postopno odpravo fleksibilnega normativa in poudarili razliko med pravico do izbire in pravico do državnega financiranja. Ob tem so zasebne vrtce pozvali k oblikovanju raznolike programske ponudbe, ki bo podlaga za prejemanje javnih sredstev. Odbor je sprejel amandmaje Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica ter amandma Poslanskih skupin Svoboda in SD. Ni pa sprejel amandmaja Poslanske skupine Levica, amandmaja Poslanske skupine SD ter amandmajev, ki sta jih predlagali Poslanska skupina SDS, Poslanska skupina NSi. Ob koncu je odbor glasoval o vseh členih predloga zakona in jih sprejel. Za nadaljnjo obravnavo je pripravljen dopolnjen predlog zakona. Hvala za pozornost.

PODPREDSEDNICA MEIRA HOT: Hvala lepa. Ker je Državni zbor na 33. seji opravil splošno razpravo o predlogu zakona, predstavitev stališč poslanskih skupin ni možna.

Prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih. Najprej dajem v razpravo 1. člen ter amandma Poslanske skupine SDS in amandma Poslanske skupine NSi. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da je interes. Prosim za prijavo. Najprej ima besedo kolegica Alenka Helbl, izvolite.

ALENKA HELBL (PS SDS): Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem. Bi nekako začela s tem, kaj je bilo pravzaprav zapisano v obrazložitvi sklica izredne seje, torej današnje izredne seje s Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih. Zapisano je, da so ključne rešitve, ki jih prinaša novela so del celovitega urejanja problematike ranljivih skupin, še posebej otrok iz romskih skupnosti na področju vzgoje, izobraževanja in socialne politike. Ukrepi naslavljajo vključitev ranljivih skupin otrok v vrtec pred vstopom v šolo z namenom, da bodo njihove možnosti nadaljnjega izobraževanja izenačene z možnostmi ostalih otrok, ki v vrtec že obiskujejo. Torej, v tej obrazložitvi ste zapisali torej kaj so ključne rešitve, hkrati ste pa s tem predlogom posegli tudi v urejanje oziroma v samo preživetje tudi zasebnih vrtcev, ki so očitno trdno peti tej vladi. Tudi na samem odboru smo povedali oziroma so predstavniki teh vrtcev povedali in bili tudi začudeni nad posameznimi argumenti čemu. Gospod minister, vi ste na sami seji tudi povedali, da v bistvu rešujete sistem predšolske vzgoje, zaradi padca rodnosti. In zdaj imamo na eni strani torej to skrb zmanjšanje števila otrok, na drugi strani pa ste se na račun tega lotili zasebnih vrtcev tudi, torej zasebnih vrtcev. Namreč, mislim, da jih ima samo trije, štirje nimajo javno priznanih programov, ostali pa so vsi vključeni v sistem in ko smo poslušali tudi predstavnike zasebnih vrtcev, združenja, kako ste pravzaprav vodili ta dialog, o katerem tako, ki ga tako ponovno, vedno znova in znova poudarjate, kako je pomemben in da ste z vsemi deležniki vedno v dialogu, kako so pravzaprav zapuščali pogovore z vami z občutki in torej po vaših besedah tudi zagotovitev, da ne bo z njimi težav, da ne bodo imeli težav. Zdaj pa je seveda zakon takšen kot je in pravzaprav prinaša zanje veliko težav. Ampak če pustimo zdaj samo, če rečem, okej, zasebni vrtci, javni vrtci, ampak mi imamo tukaj otroke in njihove starše, ki se imajo pravico odločiti, kako bodo poskrbeli za svojega otroka in v kateri vrtec bodo pač dali svojega otroka. In prav ta pluralnost, ta raznolikost, vi ste to v zasebne vrtce poimenovali, da so programska popestritev, na odboru ste tako rekli, je pravzaprav srž problema. Odločitev starša, po kakšnih načelih vzgoje, po kakšnem pristopu bodo torej vzgajali svojega otroka? In zato so se odločali tudi za zasebne vrtce. Pravzaprav prav ta pluralnost, ki jo vi tako zelo po besedah, zgolj po besedah sodeč podpirate, govorite o tej pluralnosti, jo pravzaprav omejujete, omejujete to pluralnost, omejujete. Odločitev staršev tudi po besedah, da bo skupnost poskrbela za otroke, je seveda napačna trditev, iz katere izhajajo torej tako imenovane vaše izjemne rešitve. Namreč, za svoje otroke poskrbijo starši, so tudi dolžni. In v bistvu gre tukaj samo za odločitev staršev, po kakšnih metodah, pristopih bodo torej njihovi otroci odraščali. In da ne ponavljam vse začudenosti in vseh besed, ki so jih nekateri kolegi poslanci namenjali ljudem, ki skrbijo tudi za tako imenovano programsko popestritev, torej za raznolikost, pluralnost v naši državi tudi na področju predšolske vzgoje ne omenjam. Vprašljivost o strokovnosti. Kako delajo, da pobirajo denar, da zaračunavajo, da smo mi dolžni skrbeti za javne finance, da ne vemo, kam gredo in tako naprej. To so bile kar hude žalitve. In z našim amandmajem, ki smo ga vložili v poslanski skupini želimo samo to dolgoletno, torej 30 let trajajočo delovanje. tudi teh vrtcev, ki so bili včasih v nekaterih okoljih izjemno dobrodošli. Zdaj pač zaradi vsega, vsega tega padca rodnosti, pač očitno več niso, ker ni pomembno, ker ni očitno pomemben otrok, ampak je pomembno, so pomembne finance, so pomembne, je pomembna ta finančna, torej, kam gre denar, ne, kaj naredimo dobrega za otroka oziroma za odločitvami, da stojimo za odločitvami staršev in da to dobro prakso pravzaprav zdaj s tem uničujete, pa četudi ne vem kolikokrat ponovite, da temu ni tako, da ne želite tega, ampak vendarle pod vprašaj postavljate preživetje teh vrtcev in hkrati že kar verjetno v naslednjem letu se bo to poznalo, postavljate tudi pod velike stiske mnogih staršev, ki se za takšno obliko tudi odločajo. Zato se mi zdi, da je pravzaprav tak amandma, ki rešuje, ki pravzaprav vzdržuje še naprej in v demokratični državi je pomembno, da spoštujemo vse načine, vse pristope in tudi predvsem v vzgoji, ker če ponovim besede Maria Montessori, otroci so upanje človeštva, dovolimo, da tudi v tej družbi prav zaradi tega, ker si želimo ustvarjalnosti, kreativnosti, kritičnega razmišljanja in prav predšolska vzgoja postavlja temelje marsičemu, kar potem lahko gradimo še naprej v izobraževalnem sistemu, pomeni tudi velika pomoč staršem in prav ta raznolikost, ta pluralnost je, je pravzaprav toliko barvita, da je pomembna za našo celotno družbo, zato je ta naš člen na mestu in prinaša prav to, kar sem povedala. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala, besedo ima kolega Zoran Mojškerc, izvolite.

ZORAN MOJŠKERC (PS SDS): Predsedujoča, hvala za besedo. Seveda bom tudi sam podprl amandma naše poslanske skupine, ki predlaga, da se ta 1. člen črta. Namreč iz tega člena je jasen, jasno viden namen samega zakona in sicer še eden izmed napadov aktualne koalicije na vse, kar diši po zasebnem in na čemer država nima neposredne kontrole.

Lahko bi sicer razumel, da želi država najprej zapolniti javne kapacitete v vrtcih, ampak mislim, da se ne zavedate oziroma ne razumete vzrokov problema, zakaj se vrtci praznijo. Prvi razlog je seveda v zmanjšanju števila rojstev v naši državi in posledično upad povpraševanja za varstvo otrok. Ampak kolikor se sam spomnim kaj je naredila koalicija v enem izmed prvih korakov v tem mandatu, ko je prevzela oblast, ukinila je urad za mladino oziroma za demografijo. Če bi ta urad še danes deloval, tukaj v parlamentu, pa bi se sprejemali zakoni, ki bi mladim družinam olajšali finančno breme, ki ga prinese starševstvo, bi se ta krivulja postopoma začela obračati navzgor in verjetno tudi potrebe po današnjem zakonu niti ne bi bilo. Tako pa se z raznoraznimi zakoni, ki jih tukaj sprejemamo, nalagajo nove davščine in mladim družinam prinašajo še večje breme. Pa samo za primer, da povem. Na primer dva starša s povprečno neto plačo, ki je v naši državi okrog 1600 evrov na mesec in enim otrokom, spadata v osmi dohodkovni razred, kar pomeni, da 66 procentov. Cene vrtca nosita sama, to glede na povprečne cene v naši državi znaša med 450 in 550 evrov na mesec. Zdaj za nadaljnje otroke sicer priskoči na pomoč tudi država in ta znesek pokrije za vse nadaljnje otroke, vendar ne vem, če se vsi tu zavedamo, kaj tak strošek za prvega otroka pomeni za tako družino - eno šestino celotnih njihovih mesečnih prihodkov. Če dodamo pa zraven še kakšen kredit za stanovanje ali pa avtomobil, se lahko upravičeno vprašamo oziroma se ta družina lahko upravičeno vpraša ali morajo otroka dati v vrtec. In s tem otroka prikrajšajo tudi za tisto socializacijo, ki jo vrtec sam kot tak prinese. Poznam sam kar nekaj primerov, ko so starši otroka vzeli iz vrtca ali ga pa v vrtec sploh niso vpisali in ga varujejo pri starih starših. Se pravi, se ponavlja zgodovina za časa iz časov bivše države, ko pa prostora v vrtcih ni bilo dovolj, pa so se vrtci gradili s samoprispevki in podobno. Cene se pa še kar povečujejo. Posledično zaradi manjšega vpisa otrok je treba ukinjati oddelke. In mislim, da je tukaj sam srž problema in vzrok, zakaj danes ta zakon tukaj sprejemamo. Verjetno se je na Vladi oglasil tudi kakšen predstavnik Sviza v skrbi za vojsko svojih zaposlenih, ki bi lahko na tak način obdržali zaposlitev, če zasebne vrtce izvzamemo iz te enačbe. In v tej svoji ideološki zaslepljenosti ali pa mržnji ali kakorkoli hočete do vsega zasebnega ste naredili kratko analizo in prišli ravno do tega, da boste javne uslužbence obdržali v javnih vrtcih, hkrati pa zmanjševali zasebno pobudo. Zdaj, tu imamo potem še predlog za zmanjšanje normativov v oddelkih in če se bo to seveda sprejelo, se bodo cene zopet povišale, ker manj otrok, medtem ko fiksni stroški ostanejo enaki. Ampak ne vem, vsaj meni se zdi ta zadeva izredno kratkovidna, ker smo v neki spirali, iz katere pač ven ne moremo. Namesto, da bi delali na to, da bi mladim družinam pomagali ohraniti, ohraniti oziroma olajšati to finančno breme, ki ga prinese prvi otrok v vrtcu, imamo zdaj na plani to, da se ohranja samo status zaposlenih v javnem sektorju. Jaz bi vam predlagal, da razmišljate predvsem v smeri, kako bi zagotovili brezplačno, brezplačno ceno vrtca za vse otroke, tudi prvega, pa se bomo lahko verjetno čez nekaj let pogovarjali, da bo treba ponovno graditi vrtce v Sloveniji.

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima kolega Jožef Lenart, izvolite.

JOŽEF LENART (PS SDS): Hvala lepa za besedo, spoštovana predsednica. Lep pozdrav gostom, ministru, kolegice in kolegi.

Torej v Slovenski demokratski stranki vlagamo amandma k Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih, in sicer, da se črta člen, ki pravi, če se število otrok na območju občine zmanjšuje, kar ima za posledico, da se v javnem vrtcu zmanjšuje število oddelkov, občina koncesije ne razpiše. In naš argumentiran razlog, zakaj predlagamo, da se tretji odstavek črta, je, da imamo seveda v Slovenski demokratski stranki čut za raznolikost v vzgoji. To pa pomeni, da seveda, če bi v gozdu rastle samo bukve, ne bi bil tako lep kot je danes, ko rastejo več vrst dreves. In tudi menim, da imajo starši pravico, da svojega otroka dejansko vključijo v vrtec, v katerem oni menijo, da so nekako tisti, ki tam vzgajajo njihovega otroka v isti smeri, da imajo neke iste cilje in seveda tudi motivacijo, da se otroka vzgoji v, če tako rečem, poštenega državljana in z nekimi moralnimi kvalitetami. In če seveda starš danes ima minimalno možnost skozi teh nekaj mest v zasebnih vrtcih pri koncesionarjih, se sčasoma iz tega zakona kaže, da se bo to počasi ukinilo. In seveda tudi moram reči, da ni lepo, da takrat, ko so imeli javni vrtci v naših občinah seveda premalo mest, so bili zelo navdušeni nad tem, da so se odpirali koncesionarski vrtci in ti vrtci dejansko še danes niso financirani, če tako rečem, pošteno, ampak so pač financirani delno in tudi ti vrtci, nekako, se pokriva samo program, za katerega tako ali tako je koncesionar moral pridobiti dokumentacijo, dovoljenje. In sedaj, žal moram reči, da je tukaj priokus, da seveda gremo nazaj v neki enosistemski ali pa, če tako rečemo, stari socialistični sistem, ko se zasebno pobudo poskuša zatirati na vseh področjih in tudi naši sogovorniki, torej predstavniki zasebnih vrtcev koncesionarjev, so odšli, če tako rečem, z dolgimi nosovi, stran od pogajanj in od ministra, zato, ker so se cel čas pogovarjali, da bomo našli nek kompromis, na koncu pa seveda je tisto, kar je obljubil naš minister, vse, po domače rečeno to pozabil ali pa požrl svojo besedo. Zaradi tega moram pač reči, da naš amandma bomo podprli in apeliramo, da se ga podpre tudi s strani kolegov, zakona pa seveda ni mogoče podpreti, zaradi tega, ker se nagibamo k temu, da bomo imeli slabšo izbiro in potem tudi, če ne bo nobene konkurence, slabši vzgojno izobraževalni sistem oziroma slabšo ponudbo vrtcev. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima kolegica doktorica Tatjana Greif, izvolite.

DR. TATJANA GREIF (PS Levica): Hvala za besedo.

Lep pozdrav vsem!

Torej, Predlog zakona o vrtcih, spremembe Zakona o vrtcih, nosi dobre rešitve in naj takoj povem, da ga v Levici podpiramo. Od tega, da se koncesije ne razpiše, če je, če se v javnih vrtcih zmanjšuje število oddelkov, do tega, da se dodaja mehanizem za spodbujanje vključevanja romskih otrok v vrtce in da romskega pomočnika in vzgojitelja v prilagojenem programu financira Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, do tega, da v primeru družinskega nasilja se izpis iz vrtca lahko izvrši tudi brez soglasja starša, ki to nasilje izvaja.

Sporen pa je za nas fleksibilni normativ, in sicer v vsaki obliki. Včasih je veljalo, da za prvo starostno obdobje je 12 otrok na oddelek, za drugo starostno obdobje pa 22. Nato se je zgodil dvig na 14 oziroma 24 otrok na oddelek in nekaj, torej nekaj, kar je bil začasen, mišljeno kot začasen ukrep, se stalno podaljšuje. In celotna stroka nasprotuje fleksibilnemu normativu. SVIZ je zbral 36 tisoč podpisov za ukinitev tega normativa, kajti ta normativ obremenjuje pedagoške delavce in tudi ni v prid otrokom in občinam, pa je zgolj za izgovor, zaradi česa ne rabijo vlagati v infrastrukturo za vrtce.

Fleksibilni normativ škoduje predšolski vzgoji in zanj ni v bistvu nobene strokovne podlage in edina podlaga zanj je ekonomska podlaga. Se pravi, treba je šparati, treba je šparati na prostoru, treba je šparati na delavcih, na zaposlenih in na občinskih proračunih in nenazadnje, treba je šparati na otrocih, v bistvu se s tem špara na otrocih. Medtem, ko na drugi strani država pa vlaga ogromna sredstva, recimo za področje obrambe in orožja.

Torej financiranje zasebnih, druga stvar pa je financiranje zasebnih vrtcev brez koncesije. To je za Levico torej popolnoma nesprejemljivo in takšna ureditev omogoča financiranje čistih zasebnikov, ne da bi ti imeli kakršnekoli obveznosti, kot jih imajo recimo vrtci s koncesijo in gre za nek netransparenten privesek ali prisesek zasebnih interesov na javne jasli, če hočete. Javni vrtci imajo že zdaj vse več prostih mest, vse več prostih mest in zakaj bi potem dodatno financirali čiste zasebnike? In zato smo na odboru tudi vložili amandma, v Levici vložili amandma, naj se črta 34. člen, ki pa žal ni bil sprejet. V Levici smo za strogo ločitev javnega in zasebnega in tudi se zavzemamo za brezplačno šolstvo, javno šolstvo in tudi za brezplačne vrtce. Pa to ni komunistični manifest, kot sem bila označena zadnjič na odboru. Pravzaprav oznaka komunistični manifest zame pomeni lahko kvečjemu kompliment. Tudi famozna pravica do zasebne gospodarske pobude. Ta velika pridobitev prostega trga ni ogrožena, ni ogrožena. Še vedno lahko kdorkoli ustanovi zasebni vrtec, ampak če dobi koncesijo. In mislim pa, da otroški vrtec ni podjetje oziroma ne bi smel biti podjetje in ni prav, da javni denar gre za zasebna podjetja. Ne glede na to, da naš amandma za črtanje 34. člena ni bil sprejet, bom predlog zakona podprla. Do leta 2030 pa ostaja cilj, da bomo imeli brezplačne javne vrtce za vse otroke.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Besedo ima kolegica Alenka Jeraj, izvolite.

ALENKA JERAJ (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Torej, novela Zakona o vrtcih je izrazito nenaklonjena zasebnim vrtcem. Seveda, nič čudnega, pri vseh levih vladah smo tega navajeni in se kar naprej pogovarjamo o tem: enkrat o šolah, enkrat o vrtcih. Ta vlada ima pa še posebej težave s tem, kar je zasebno, čeprav vemo, da zasebnik s svojim denarjem vstopi v javni prostor, sofinancira investicijo, torej investira v vrtec in tako naprej in teh sredstev ni treba dati občini. Mi predlagamo črtanje 1. člena, ker kot rečeno, cela novela je uperjena proti zasebnim vrtcem in 1. člen, ki je bil amandmiran, potem na odboru pravi, da če se število otrok na območju občine zmanjšuje, kar ima za posledico, da se v kraju, naselju ali ožjem delu te občine, v katerem deluje javni vrtec ali njegova enota, zmanjšuje število oddelkov, občina ne podeli koncesije zasebnemu vrtcu v tem kraju, naselju ali posameznem delu občine. Zdaj, mi moramo malo poznati zgodovino in se spomniti, da so zasebni vrtci velikokrat reševali prostorsko stisko, ko smo imeli več otrok, kot je bilo kapacitet v javnih vrtcih. Ne samo, zaradi posebnih programov, pogosto zaradi tega, torej Montessori vrtec, katoliški vrtec, Valdorfski vrtec ali kaj podobnega. Ustanovljenih je bilo tudi več zasebnih vrtcev z javnim kurikulum. Zakaj so starši vpisovali otroke tja, torej ali so želeli, da se otrok izobražuje po nekih drugih metodah ali pa zato, ker so morda v tem vrtcu imeli več športa kot v javnem vrtcu ali karkoli drugega, ne vem, je bližje staršem, bližje službi, da so lažje otroka zjutraj oddali in popoldan prevzeli? In seveda, kaj je še zelo pomemben razlog, da v javni vrtec ti otroka med letom ne moreš vključiti. Prvega septembra oni vzamejo otroke, vmes pa pač ne. In veliko staršev, ker seveda nimajo vsi tako rojenih otrok, da so 11, torej 1. septembra stari 11 mesecev, so morali ali celo poletje si podajati otroka od enih do drugih babic, če seveda babice niso več v službi in so si to lahko privoščili ali pa so otroka vključili v zasebni vrtec, tam spoznali, da pač je otrok zadovoljen in je otrok ostal v tem vrtcu. Zdaj, razlog, zaradi katerega ste napisali, da delate, torej, da ste pripravili novelo ranljive skupine, Romsko problematiko bomo reševali in to je tudi razlog, zaradi katerega to obravnavamo danes na izredni seji namesto naslednji teden na redni seji kot bi se spodobilo in bi bilo normalno, ker nismo v nekih izrednih razmerah, ampak seveda, vi pač operirate in vse delate na izrednih sejah in na ta način sprejemamo slabe rešitve, ki jih je potem treba popravljati. Eden od razlogov, ki ga zapišete, je tudi slaba demografska slika, torej, da imamo čedalje manjše število rojenih otrok, kar drži, ampak zakaj drži. Kolega je že povedal, najprej, kar ste naredili, ste ukinili Urad za demografijo in rekli, mi demografskega problema nimamo, čeprav nas Evropa že tri desetletja opozarja na to, pa tudi marsikdo, ki se v naši državi ukvarja s tem, recimo profesor Gams. No, ampak da se da trende tudi spremeniti, smo dokazali mi v naših vladah, predvsem bom omenila vlado od 2004 do 2008, ko je bila dejansko cel mandat štiriletna vlada, ko smo iz tudi takrat namreč je padalo število rojstev otrok, ne 17900 smo imeli v tistem letu, potem pa smo z raznimi ukrepi, med drugim drugi otrok brezplačno v vrtcu, pa potem subvencije za prvo reševanje stanovanjskega problema za mlade družine. Ta trend obrnili in že leta 2015 smo imeli 18100 rojstev, potem 18900, potem 19800, 21800, potem 22300 in tako naprej in kar nekaj let je število rojstev raslo, zaradi teh ukrepov, sem prepričana, tudi zaradi teh ukrepov, ne samo seveda, ampak tudi zaradi ukrepov, ki so bili prijazni do družin, povečali smo tudi sredstva za velike družine, omogočili mislim, da cenejši nakup avta za večje družine, skratka, cel kup ukrepov, ki jih ne bom zdaj vseh naštevala in se je ta trend obrnil in je ta trend tudi nekako rastel oziroma približno do leta 2014, ko je potem zopet začel padati in smo zdaj na res katastrofalnih številkah. Torej se da stvari popraviti, če se izvede neka pametna politika in neka pametna družinska politika, bom rekla. Torej, mi, naša filozofija je, da moramo narediti čim več za to, da bo več rojstev, da bo več otrok, ne samo zaradi vrtcev in tako naprej, ampak predvsem za to, da bo nekdo vplačeval potem kot delavec v proračun in kasneje tudi za naše pokojnine. In Slovenija se je odločila, ko je pač postavila sistem predšolske vzgoje, da poskrbi za večjo vključenost otrok v vrtce. To se je tudi zgodilo. Temu seveda v mnogih letih niso sledile, sledila investicijska sredstva, do naše vlade je bilo, je bil razpis za investicije v vzgojo in izobraževanje, torej v vrtce in šole, mislim, da na vsakih pet let en razpis za okoli 10, 15 milijonov, kar veste, da je nič, če vemo, da je najcenejši vrtec dva milijona pa pol ali pa recimo povprečni vrtci tri milijone pa pol. Šele v zadnji naši vladi 2020 do 2022 smo že v osnovi dali, to je spet ukrep, ki gre, se pravi, pozitiven družinski ukrep, ki skrbi za več otrok, torej, da smo dali najprej 70 milijonov za investicije v vrtce in šole, potem pa glede na potrebe to povečali na 140 milijonov. In v zadnjih treh letih se je zgradilo cel kup vrtcev ali pa prizidkov ali pa šol obnovilo in tako naprej, ker takega, bomo rekli, finančne injekcije dotlej občine niso dobile. Morate vedeti, da imajo ene občine pet milijonov proračuna, kako naj zgradijo vrtec za tri pa pol. To so tako dolgoročni, dolgoročne stvari, občina se ne more več kot toliko zadolžiti in to je bilo zelo pomembno. In mi podpiramo, da tudi ministrstvo zdaj bo namenila 160 milijonov za investicije v vrtce in šole, ampak se ob tem sprašujemo, če minister pravi, da imamo že sedaj prazna mesta v vrtcih, v javnih vrtcih, zakaj bomo potem izvedli nove vrtce, če pravite in trdite, da bo čedalje manj otrok, Zdaj pa poglejmo te številke, ki ste jih sami zapisali. Pri, govorimo pri plus 2 normativu. Ministrstvo napiše oziroma koalicija v svojih amandmajih v obrazložitvi, da je bilo v preteklem šolskem letu v vrtcih organiziranih 5293 oddelkov, od tega jih je imelo povečan normativ, torej +2, 3594 oddelkov, to je 67 odstotkov. Minister istočasno reče, da je bilo v vseh vrtcih maja letos prostih 3000 mest in 980 otrok na čakalnem seznamu. In zdaj spet podatki ministrstva, če opustimo normativ +2, bi to pomenilo, da bi morali 6875 otrok razporediti v nove oddelke. To pomeni 430 novih oddelkov oziroma novih igralnic. Kje? Ali jih imamo? Nimamo jih. Koliko pa to pomeni novih zaposlenih? Ali jih imamo? Nimamo jih. Kaj bomo potem jutri se spet pogovarjali ni učiteljev, ni zdravnikov in zdaj ne bo še vzgojiteljev, ker bomo z eno neumno potezo, jaz se zavedam, da je bil normativ +2 takrat sprejet kot začasen ukrep, ampak zakaj se je potem zgodilo, da so praktično v večini občin morali uporabiti ta sistem, torej +2? Zato, ker niso imeli kapacitet. Saj ne bi oni dali +2, če bi imeli še eno učilnico, še en oddelek lahko, zato ker ni bilo prostora. Zdaj smo nekaj dogradili, pa nekaj še bomo, ampak povejte mi, kje boste dobili v naslednjih petih letih, kar ste dali leta 2030, to je še manj kot pet let, če smo realni, ker smo konec leta 2025, se pravi, leto 2026, 2027, 2028, 2029. 1. septembra 2030 bomo mi morali imeti 430 novih oddelkov krat na oddelek tri vzgojiteljice oziroma kje bomo dobili te ljudi? In se bomo ukvarjali z nečim, česar sploh ne bi imeli, če ne bi vi v tej noveli to sprejeli. In spet bo takrat ena druga vlada in potem bomo tako kakor rečemo za, ne vem, za probleme v zdravstvu, da jih je povzročila ministrica Kolar Celarc, bomo rekli, gospod Logaj je leta 2025 z novelo povzročil to, da imamo mi leta 2030 primanjkljaj v vrtcih, nimamo vzgojiteljic, nimamo prostora, vse je narobe. In kaj bomo takrat rekli, ali bi kakšen zasebni vrtec bil kje, da bi vzel te otroke, ker jih v javne vrtce. Ne bomo uspeli, ker ne bomo imeli vseh teh kapacitet. Recimo, da bomo pol od tega zgradili, ker bomo dali več denarja, ampak 430 novih oddelkov pa sto procentno ne bomo zgradili. In poleg tega 3000 prostih mest, kje? Občine so zelo različne. Jaz sem že na odboru povedala, jaz prihajam iz Iga, Ig, Škofljica, Brezovica, tukaj se ogromno gradi. Mi imamo stalno, bom rekla, primanjkljaj oziroma nam manjka prostorov. Mi nimamo zasebnega vrtca na Igu. K sreči imamo Valdorfsko šolo na Golem, da vsaj ta šolski del nekaj pobere, zasebnik. Drugače pa smo pred parimi leti zgradili nov vrtec, potem smo morali takoj zgraditi prizidek k šoli, seveda, ker so vsi ti otroci iz vrtca prišli v šolo, prizidek k šoli in dve leti nazaj smo že delali spet prizidek vrtcu in podobno se dogaja v vseh primestnih občinah. Ljubljana nima teh težav. So imeli v enem trenutku prazne vrtce in so vzeli tudi otroke z Iga, ker jih pač niso mogli pri nas vključiti, ker ni bilo mest. Potem je bilo v ljubljanskih vrtcih dovolj otrok, naši več niso bili dobrodošli. Zdaj ima pa gospod Janković spet težave, ker ima spet malo prostora. In zdaj bi on 13 zasebnih vrtcev, ki so v Ljubljani, se jih pač najraje znebil za to, da bi ti otroci prišli v njihove javne vrtce, kjer ima seveda toliko zaposlenih in tako naprej. Tako da jaz sem te stvari spraševala tudi na odboru. Minister je nekaj odgovoril, večino pa ne. Ampak spet se sprašujem, po eni strani rečemo, da bomo zdaj prosta mesta, zraven bomo namenili 140 milijonov za investicije. Zakaj, če so prosta mesta? Ampak seveda vemo, zakaj jih bomo potrebovali, kar sem povedala, ker se ukinja normativ +2. Pri nas na Igu imamo ves čas normativ +2, ker sicer bi kar nekaj naših otrok ostalo izven vrtca. Starši jih ne bi mogli vključiti v vrtec. In gospod minister, ko starši nimajo kam otroka dati v vrtec, ne bodo prišli k vam na ministrstvo, ampak bodo prišli k županu in rekli, ti si dolžan, jaz plačujem tukaj davke v tej občini in ti si dolžan meni zagotoviti vrtec. To smo imeli tudi takrat, ko eni pravijo, da smo mi krivi, ker smo pač dali drugi in tretji otrok, mislim, drugi, naslednji otrok brezplačno v vrtec, da so se vsi vključili in smo zdaj mi krivi, da so naenkrat, da je toliko otrok bilo v vrtcih in ni bilo mesta, ne. Ampak filozofija te države je bila, da imamo čim večjo vključenost v vrtce za to, da otroci, preden gredo v šolo, se malo socializirajo in tako naprej. In poleg tega imamo enostavno visoko vključenost tudi zato, ker pri nas so mame praktično po 8 ur v službi, zelo malo jih je po 4 ure ali pa da so celo doma in skrbijo za otroke. Tako da, kot sem rekla, a ne, da si ne bomo naredili problem, ki ga ta trenutek nimamo, jutri ga bomo pa imeli zaradi enih takih, bom rekla, hitrih rešitev. Zdaj, tiste občine, ki imajo zasebne vrtce, zasebni vrtci so v približno 50 občinah, niti ne povsod, večinoma nimajo težav s tem. Kakšna občina bo rekla, da ima, predvsem mestne, zato ker, kot sem povedala, ki imajo zdaj težave v svojih javnih vrtcih in imajo premalo otrok, ampak bi se morali malo vprašati tudi zakaj ne dajo rajši otroka v zasebni vrtec. Logika je enostavna: zasebni vrtci imajo večinoma dva, tri oddelke. To je bistveno manj, to je kot ena familija malo večja in se lahko več ukvarjajo z otrokom, drugačen pristop je, več imajo starši mogoče kontakta kot pa v enem vrtcu, ki ima deset oddelkov ali pa 14 oddelkov in, ne vem, nekaj sto otrok, a ne. Je najbrž velika razlika.

Skratka mi ocenjujemo, da je bila novela narejena res samo za to, da se, da se uniči ali pa torej na kratki rok onemogoči zasebne vrtce, ki jih je mimogrede v Sloveniji 5 odstotkov, evropsko povprečje je pa 30 odstotkov. 5 odstotkov vas moti. In to je itak, vedno je enako pri šolah, je enako zdaj pri vrtcih. Torej več kot 81 tisoč 600 otrok hodi v javne vrtce, 5 tisoč jih hodi v zasebne vrtce. In to je problem in ogrožajo ti zasebni vrtci oziroma ti otroci. In še enkrat naj povem kolegico, povem, ko je kolegica rekla, da se financira zasebnika. Torej država se je odločila, da bo sofinancirala vzgojo, predšolsko vzgojo otroka, otroka, ne glede na to v kateri vrtec hodi. In ne financira zasebnika, ker s tistim denarjem, ki ga občina plača za tega otroka oziroma država, občina, ta ne bo kupil jahte, ampak bo plačal vzgojiteljico, kupil hrano v vrtcu, ki jo bo ta otrok imel, ne, ker igrišče, ki ga bo mogoče naredil zasebni vrtec, ga bo moral investitor, torej lastnik narediti sam. Za to ne bo dobil nobenih občinskih sredstev, tako kot jih dobi javni vrtec. In še enkrat, financira se otroka, ne pa lastnika. Ker tisti denar, ki ga vrtec dobi za otroka, ga porabi za otroka. Sem povedala za vzgojiteljico. Vzgojiteljice so tako kot v javnih vrtcih končale vzgojiteljsko šolo, pedagoško fakulteto in tako, ne. In v zasebnih vrtcih jih je približno 800. Ali računamo, da bodo vsi ti šli potem v javne vrtce, da vam tam ne bo manjkalo, ne, kot sem prej povedala? Skratka mi bomo podprli, da se ta člen črta in mislimo, da so vsi členi, ki so, ki zadevajo zasebne vrtce, in še to, a ne, zraven minister reče, da se ne bo za večino nič spremenilo - ja, kako se ne bo nič spremenilo, zakaj pa potem sprejemamo novelo, zakaj potem dajemo te člene notri? Potem pustimo vse tako kot je, pa bo tako kot je bilo do zdaj. Torej se bo spremenilo in zelo se bo spremenilo in kot sem rekla, ne, posledice se potem pokažejo čez toliko časa, ko bo gospod Logaj že v penziji in se ne bo več s tem ukvarjal, ena druga vlada, ena druga koalicija, ena druga parlamentarna sestava se bo pa ukvarjala s posledicami, ki jih bo to povzročilo.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Želi še kdo razpravljati? Ugotavljam, da je interes in prosim za prijave. Besedo ima kolegica Eva Irgl, izvolite.

EVA IGRL (PS NP): Najlepša hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.

Zdaj, pred seboj imamo torej novelo Zakona o vrtcih. Dejstvo je, da ta novela zakona je zelo nenaklonjena zasebnim vrtcem. Čeprav bi moralo biti prav vsem v interesu, še posebej pa državi, da je tudi na tem področju čim večja pluralnost in pa raznolikost. Zdaj, Vlada je začela podobne stvari najprej na področju zdravstvenega sistema. Vidimo, kaj se je zaradi Zakona o zdravstveni dejavnosti potem tudi zgodilo. Imamo odhode zdravnikov iz zdravstvenega sistema, poslabšanje stanja na urgenci in tako naprej. Sedaj ste torej oziroma želite poseči tudi v sistem vzgoje in izobraževanja. Zdaj, zavedati se moramo, da starši imajo vsekakor pravico, da sami odločajo oziroma sami izberejo, kako bodo vzgajali svoje otroke. Tako kot sami seveda menijo, da je najbolj prav in najbolje za njihove otroke. Mi smo večkrat opozorili, da temu zakonu nasprotujemo, tako bomo ravnali tudi danes ob glasovanju. Treba je vedeti, da ne govorimo o financiranju zasebnih vrtcev, ampak govorimo o zagotavljanju sredstev za vzgojo otrok. Tisti, ki delujejo znotraj sistema vzgoje in izobraževanja oziroma tisti, ki delujejo v zasebnih vrtcih, opozarjajo, da delujejo na povsem enak način kot javni vrtci, po enakih pravilih. To pomeni, da imajo povsem enak kurikulum in pa tudi enake normative. In seveda si želijo, da se potem ohrani takšen sistem, kot ga imamo danes glede financiranja zasebnih vrtcev. Zdaj, Zakon o vrtcih. Tukaj si moramo naliti čistega vina. Na nek način lahko rečemo, da ogroža obstoj zasebnih vrtcev. Sami starši pravijo, da jim omejuje svobodno izbiro kako želijo torej oziroma kako želijo, da se vzgaja njihove otroke. In na nek način prihaja tudi do posega v ustavne pravice, ko govorimo o pluralnosti same vzgoje. Zdaj, jaz bi si želela kot Poslanka stranke Demokrati, pa tudi sicer poslanci stranke Demokrati si želimo, da se nekako ohrani 85 odstotno financiranje za vse zasebne vrtce z javno veljavnim programom. Da dosežemo določene spremembe na način, da ravnamo nediskriminatorno do otrok ne glede na to torej, kateri vrtec obiskujejo oziroma kakšno obliko vrtca obiskujejo. Želimo si tudi, da bi bila tukaj jasna in pregledna merila za podeljevanje koncesij. Menimo namreč, da je v tem trenutku ta sistem precej dobro postavljen. In zakaj bi zdaj vnašali nek nemir, sploh če vemo, da je zelo nizek odstotek otrok v Sloveniji, ki obiskuje zasebne vrtce? Zelo nizek. Če pogledamo evropske primerjave oziroma druge evropske države, lahko vidimo, da je delež otrok, ki obiskujejo zasebne vrtce, bistveno večji v drugih evropskih državah kot pa v Sloveniji. In zdaj spreminjamo ta sistem, ponovno vnašamo neko zmedo tudi med starše, tudi dvom v to, ali bo, kaj se bo potem zaradi te spremembe zakonodaje na način, kot vi želite, dejansko spremenilo. Tako da jaz bi vas tukaj prosila, da vendarle vsi skupaj še enkrat pregledamo te možnosti, ki ste jih vpeljali znotraj Zakona o vrtcih, torej o noveli Zakona o vrtcih in da nekako prisluhnemo predvsem tudi staršem, ki imajo otroke v zasebnih vrtcih. To se mi zdi zelo pomembno. In lahko povem, da bomo poslanci stranke Demokrati še naprej na to opozarjali in tudi še enkrat povem, da zakona ne bomo podprli. Najlepša hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa. Besedo ima kolega Damijan Bezjak Zrim, izvolite.

DAMIJAN BEZJAK ZRIM (PS SD): Spoštovana predsedujoča, hvala za besedo. Spoštovani minister, kolegice in kolegi.

Tekom te razprave in na odboru je bilo v samem zakonu oziroma v predlogu zakona veliko povedano, ampak tudi danes se ta razprava nadaljuje in Socialni demokrati smo takrat na odboru vložili amandma, ki bi delno rešil ta problem. Ampak žal naš amandma ni bil uslišan. Zgolj ena poslanska skupina nam je namenila glas in to je Poslanska skupina Nove Slovenije, ki je ta rak, takrat podprla, da bi vsaj v tistem delu prisluhnili oziroma šli nasproti pri ukinitvi normativa, da bi lahko v manjših vrtcih tudi otroci, ki se kasneje vpišejo, prišli do mesta in žal nismo bili upoštevani.

Ampak, da se vrnem. Zakaj 160 milijonov investicij s strani ministrstva? Zaradi tega, ker tudi določene občine še zdaj nimajo zgrajenih vrtcev. Jaz prihajam iz Goričkega, jaz sem vrtec obiskoval v osnovni šoli in še zdaj je vrtec v teh prostorih in upam, da bomo na razpisu uspešni, da bomo lahko pridobili šele vrtec, zato se gradijo in obnavljajo vrtci, seveda javni, ker lahko si priznamo, imamo zelo, zelo dobre javne vrtce v Republiki Sloveniji in zame so vsi enaki. Nekateri se morajo dograditi, nekje moramo zazidati nove, do kjer pa moramo seveda vlagati v obnovo.

Kar zadeva teh normativov, bi seveda z našim amandmajem lahko to uredili. Mi smo danes imeli enak amandma vložen, ampak smo ga po posvetovanju s koalicijo umaknili. Zaradi tega, ker se zavedamo, da po letu 2030 žal bo to obdobje mimo in takrat bodo nastale finančne težave, tako na eni strani za starše in tudi v manjši meri za občine. In zato je edino sprejemljiv predlog, ki ga bomo mogli uvesti v nadalje, da bo država postopoma začela prevzemati bremena nase. Ne moremo vsega pustiti staršem, bodisi občinam, v kolikor to ni sprejeto na občinskih svetih in tako dalje. To je edino, kar lahko naredimo na tem področju, je, da država samo ne nalaga nova bremena. Mi se popolnoma strinjamo, da moramo upoštevati določene normative, saj imamo tudi podatke o izgorelosti vzgojiteljic in vzgojiteljev, pomočnic, in tako dalje, a hkrati moramo tudi razumeti, da bomo morali postopoma iti v smeri, da država tudi začne financirati iz državnega proračuna postopoma vrtce.

Meni se to zdi, da če bomo to uspeli narediti, je to največ, kar lahko naredimo, da bomo na koncu imeli tisto, kar si mislim. da tu smo vsi enotni, da bi morali biti vrtci brezplačni in to je tisto, kar strmimo., Socialni demokrati, to je edino tisto pravilno kar moramo narediti in jaz mislim, ne kot koalicija, ampak kot Državni zbor in s temi ukrepi lahko gremo nasproti politiki, katero zagovarjajo danes na drugi strani te dvorane. To je tista prava politika, da bomo lahko imeli več otrok in tako dalje.

Jaz sem zelo dobro poslušal, da imate vedno v občini Ig plus 2 normativ. To se strinjam, ampak edino kar lahko naredimo na dolgi rok je, da če že nalagamo nova bremena, da to ne prenesemo na pleča staršev ali občin, ampak da to pokrije država. Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima kolega Janez Cigler Kralj, izvolite.

JANEZ CIGLER KRALJ (PS NSi): Hvala podpredsednica.

Gospod minister s kolegico, kolegice in kolegi!

Bom kar oster v svoji razpravi napovem naprej, ne bom žaljiv, ne bom zmerjal in tako naprej, vem, da podpredsednica je posebej občutljiva za to, ampak napovem pa, da bom oster.

Ta zakon ima dva glavna vzroka in sicer, župan glavnega mesta ima prosta mesta v vrtcih, javnih, in se je odločil, da svoj vpliv na predsednika Vlade in na Vlado izkoristi tako, da vas prisili k temu, da pač sprejmete zakonodajo, kjer boste pač mu omogočili, seveda pod krinko pač za vse občine, z veljavo za vse občine, da se zaščiti ta njegov interes, ki je legitimen, lahko rečemo, da je legitimen, da se zaščiti njegov interes, da pač ne bo financiral tam zasebnih vrtcev, ampak da bi rad pač usmeril denar, otroke in posledično tudi denar za njihovo predšolsko vzgojo v svoje javne vrtce. Zato, ker tam ima pač nadzor nad izvajalci, bomo rekli, gradbenih del, obnov in vsega drugega, naročila hrane in tako naprej, materiala in tako naprej. To je en razlog, drugi razlog, ki je pa veliko hujši, že ta je kar hud, ta drugi del razloga, ki ga pa vidimo, je zelo prozoren, tu zadaj je pa spoštovani gospod minister in tu ste najbolj odgovorni vi, pa celotna Vlada, ideološki boj. Gre za radikalno levi aktivistični pristop k temu, da se mora omejiti možnost izbire, možnost uporabe zdravega razuma, možnost tega, da bi se lahko starši, da bi starši ohranili čim večji vpliv na to v kakšnih vrednotah, na kakšen način, v kakšnih okoljih se bodo vzgajali njihovi otroci. Da ne bo pomote, za otroka. Vrtec ni potreba, za otroka je najboljše v tistih najzgodnejših letih, da bi bil doma. To je jasno po vseh znanstvenih študijah. In vsaka čast tistim družinam, niso samo mamice, ampak večinoma so, kjer se tudi očetje ali mame odločijo biti doma v prvih, najzgodnejših letih svojega življenja. Zaradi naše organiziranosti družbe in napredka seveda to ni več mogoče, vsaj ne v velikem delu naših družin in zato je vrtec tam za to, da nam pomaga, da nam pomaga. Vrtec je v pomoč staršem, družini, da lahko, če želijo, ali mož ali žena, so aktivni na trgu dela, hkrati se odločijo za družino in tako naprej. In moram reči, da imamo v Sloveniji zelo kvalitetne vrtce. Mi imamo, bomo rekli, toliko sem imel vpogleda v evropsko primerljivem smislu, bomo rekli, zelo na visokem nivoju predšolsko vzgojo, tako v občinskih kot v zasebnih, tako v tistih s koncesijo kot tistih brez koncesije. To je bogastvo, gospe in gospodje, to je bogastvo. In kaj dela pametni gospodar z bogastvom, ki ga ima, kaj dela pametna država ali vlada z bogastvom, z, bomo rekli, nesnovnim bogastvom, ki ga ima, ponavadi ga varuje, vzdržuje in plemeniti. In raznolikost, ki smo jo uspeli v kratkih 30 letih doseči na področju predšolske vzgoje, je veliko bogastvo. Minister, vi lahko, vi in Vlada in Robert Golob in Janković, lahko lomastite po tem sistemu, kakor hočete, ampak vrtci sami na ravni predšolske vzgoje so veliko pametnejši. so modri, so odprti, so dialoški, so strpni, nediskriminatorni in sodelujejo. In ko so se pojavili prvi zasebni vrtci, bodisi z drugačnimi pedagoškimi pristopi, bodisi z ne drugimi pedagoškimi načeli, ampak z drugačnimi pristopi in tako naprej, so začeli vrtci med sabo sodelovati. Nebroj je občinskih vrtcev, ki uporabljajo elemente Montessori, nebroj je verjetno takih, ki uporabljajo elemente Waldorf, nebroj verjetno še kakšnih drugih vrtcev. Poglejte, oni so veliko pametnejši kot vi, oni se ne gredo ideološkega boja. To so ljudje, večinoma ženske, hvala jim, premalo je vzgojiteljev v vrtcih, premalo, ki so odprte, ki ljubijo svoje delo, ki imajo rade otroke in so za njih pripravljeni delati. Tudi za velikokrat, žal, to smo pa vsi soodgovorni, mizerno plačilo in to je resnica in to je realnost in tega ne boste ubili, minister. Sprejmite zdaj karkoli, tlačite jih, omejujte, preprečite ustanavljanje novih. Bo težko, bo težko, ampak verjemite mi, vsaka palica ima dva konca, kolo se obrača. Ne boste večno na oblasti. Ne boste večno na oblasti. In jaz upam, da prej kot v desetih letih, prej kot v petih letih pride neka vlada, ki bo te ideološko motivirane napade na raznolikost, na možnost vzgoje otrok v skladu z lastnimi vrednotami, na to, da lahko imajo starši odločilen vpliv na to, v kakšnih okoljih in v kakšnem, na kakšen način se bodo njihovi otroci vzgajali bomo to spremenili pa mu dali nazaj to možnost. Še bolj jo bomo odprli, smo pokazali že do zdaj.

Tamle kolegica ena na levi ima prav, bomo rekli, žaljivo je do staršev in do teh otrok, ko reče, do 2030 je pa naš plan, da bo brezplačen vrtec za vse otroke. Čakajte no, čakajte no, nič niste naredili za to, nič. V hudi covid krizi smo šli nasproti s to, bomo rekli, potezo družinske politike, da smo drugemu otroku, ki je hkrati s svojim sorojencem v vrtcu, dali brezplačno, vsakemu tretjemu, četrtemu in naslednjemu pa brezpogojno brezplačno. Če bi bili mi še na oblasti, bi zdaj imeli vsi otroci brezplačni vrtec. In če ne bo kakšne katastrofe, javno finančne in tako naprej, bomo to naredili, bomo to naredili. Otrok je tako malo, da žal bo to vedno manjši strošek, pa to sploh ni strošek, to je investicija. To je investicija. Ne pa, ko se flečka na stotine milijonov evrov, bomo rekli, kar povprek. Niti malo se ni potrudil minister ali pa njegova sodelavka, da bi ustavila leve aktivistične klevete o tem, kaj pomeni zasebni vrtec. Jaz nimam več vrtčevskih otrok, nimam jih več, imam pa štiri otroke in vsi štirje so obiskovali vrtec po posebnih pedagoških načelih. To ni res, da gre za financiranje zasebnikov, ni res minister in niste povedali, niste fer, pa veste. Nekdo, ki ve, pa ne zaščiti teh zasebnih zavodov, ki so pravna oblika zavod, ne pa zasebna firma, mislim, da opusti dolžno ravnanje. Vi ste dolžni to laž, to sprenevedanje ustaviti, pa niste. Zelo vam to zamerim. Zato sem hvaležen kolegicam in kolegom, ki so pred mano že govorili in jaz bom še enkrat ponovil. Denar dobi otrok. Občina ga da temu zavodu, pa ne 100 procentov, ne toliko, kot bi ga dala, če bi bil otrok v občinskem vrtcu, tudi to niste povedali. Koliko pa ga da? 85 odstotkov. Torej so to drugorazredni otroci. In mi moramo zdaj tu skupaj z zasebnimi vrtci in s temi starši moledovati, dajte, bodite vi leva, levo, leva Vlada, minister Logaj, bodite tako prijazni, pa pustite vsaj teh 85 odstotkov. Sramota. Sramota. Zakaj pa je moj otrok manj vreden ali pa od nekoga, ki ima v zasebnem vrtcu? Zakaj pa on dobi samo 85 odstotkov? Zato ker pač mogoče smo vsi skupaj se odločili, takih zgodb je ogromno, da pač rabi nek drug pedagoški pristop, Waldorf recimo. Zakaj pa je on manj vreden? Zakaj pa dobi samo 85 odstotkov tega, kar njegov vrstnik, ki pa hodi v občinski vrtec. In vi pustite, da vas ti starši, pa to ni nič politično motivirano. Ali ste bili v petek na shodu? Niste bili, škoda, da niste bili. Ker so tam govorili tudi ljudje, ki so javno rekli, da se levo deklarirajo, da so leve provenience. In da gre tu za napad na otroke in starše, ne glede na politično usmerjenost. In ni prav, minister, da niste ustavili teh laži in teh zavajanj. In če bo treba, bomo v Novi Sloveniji in verjetno kolegi v opoziciji še deset tisočkrat vstali pa to povedali. Ni res, da se financira zasebnike, no, ni res, ta denar gre za otroka in je manjši delež kot če je v občinskem vrtcu. In župani in župani slovenskih občin vedo, da jih takšen otrok manj stane, investicija je manjša v otroka, v enoto, če hočemo, v osebo, ki bo pa nekoč odrasla in bo, ko se bo zaposlila, začela preko dohodnine v občino prispevati. Toliko, da razjasnimo nekatera dejstva. Da ne bomo govorili tu o, da ne bomo pristali na tale skrajno levo vsiljeni ideološki boj, ne, toliko, da bo jasno. Nekateri, ki so se levo, bi rekel, deklari..., nekateri starši, ki imajo otroke v kakem od teh zasebnih vrtcev ali s posebnimi pedagoškimi pristopi, načeli in tako naprej ali pa tudi ne, so tudi postavili na tem protestu, kjer vas ni bilo, minister, tudi nobenega iz koalicije ni bilo, sam sem bil tam, ker sem pač kot starš teh otrok, podpiram vsak boj za ohranjanje raznolikosti in možnosti svobode, izbire, svobode z malo seveda, so rekli, zakaj uničevati sistem, ki deluje. Podobno ste naredili pri normirancih. Zdaj pa kar naenkrat predsednik Vlade bo car, ker bo pa zdaj kao razbremenil. Ja. Zakaj drezate v sistem, ki dobro deluje, ki pripomore k bogatenju naše predšolske vzgoje, ki bogati vse? Zakaj? Je cenejše za državo oziroma za občine. Zakaj razsuvati tak sistem, da bomo mogli tisti, če bodo volivci to dali, ko bomo prišli na odgovornosti za vami, enkrat bomo, verjemite, da bomo, bomo morali še s tem se ukvarjati pa popravljati spet te neumnosti. Poglejte, še ena stvar, ki je povezana s tem glede neresnic o financiranju zasebnikov. Sedanji sistem morda ni idealen, morda ni idealen zame kot starša, ki je imel otroke ali pa za številne starše, ki imajo otroke v zasebnem vrtcu, pa recimo s posebnimi pedagoškimi načeli, tudi zaradi mogoče tega, ker otrok potrebuje malo bolj individualen pristop, malo drugačne pristope in tako naprej zaradi mogoče svoje, svoje potrebe v razvoju neke posebne, tak otrok, starši za takega otroka doplačujejo že razliko do 100 odstotkov, potem pa še kolikor je pač tisti zasebni zavod, določi ekonomsko ceno. Zdaj pa pazite. Nekateri v svoji ideološki zaslepljenosti in vsiljevanju tega ideološkega boja pravijo: vrtci za vse, ne le za peščico. Večina staršev, ki ima danes otroke v zasebnih vrtcih z javno veljavnimi programi, si tega ne bi mogla privoščiti, če ne bi imeli sistema sofinanciranja. Če ga boste pa ukinili, minister, boste pa povzročili zasebne vrtce za peščico, ne več za vse. Ja, ironija je, ampak to je dejstvo. Povzročili boste vi, ki ste zagovorniki levega socialističnega sistema, enakost vsem, boste povzročili totalni elitizem, ker si bodo samo peščica najbogatejših lahko privoščili te vrtce. In seveda se bodo tudi ti zavodi, to so zavodi, ne zasebne firme, zavodi, pravna oblika, ki je jasna in se ve, kako mora delovati neprofitno, tudi če je zasebni zavod, se bodo prisiljeni ukinjati, ker pač Slovenija žal nima glih veliko bogate elite, ki bi si lahko to privoščila. Torej levi ideološki boj, zaslepljenost pripelje do tega, da se ljudem odvzame ena možnost izbire. 5 procentov otrok v Sloveniji je v zasebnih vrtcih, 5 odstotkov. To je kaj? To je taka množica, spoštovane kolegice in kolegi, ki se jo je treba bati? Se je treba bati, da bi ta odstotek narastel na 7 mogoče? Ker ustanoviti zasebni vrtec in začeti pridobivati vsa dovoljenja, potrditev programa in tako naprej, gospe in gospodje, to ni mačji kašelj in to ni nekaj, v kar bi ljudje drli, to zahteva, bomo rekli, deset let garaškega pristopa, kjer se ti lahko uniči zdravje, da ne govorim zakon in še kaj drugega. Ampak glejte, nekateri gredo v to iz ljubezni do otrok, iz ljubezni do nekega pedagoškega pristopa, do načel in tako naprej. Predvsem pa zato, ker verjamejo v raznolikost. Raznolikost je treba spodbujati, ne pa jo omejevati, gospe in gospodje. Vi se ne bojite otrok, minister, pa leva koalicija, vi se ne bojite otrok. Vi se bojite tega, da bi ti otroci, če bodo v teh zasebnih vrtcih, ko bodo odrasli in dobili volilno pravico in se začeli odločati o svojih podporah naprej in odločitvah, da bodo mislili s svojo glavo. Tega se bojite, saj to je jasno. Ampak verjemite mi, ne boste ustavili tega, ne boste. Če boste zdaj, kot želite pač vi prav evidentno želite blokirati ustanavljanje novih zasebnih vrtcev, ga želite blokirati. To je dejstvo. Bo prišla naslednja vlada, ki bo to odprla, kot sem že rekel, in bo poskrbela za to, da gremo z zdravo razumskim pristopom k temu, da se različnost bogati, ne pa omejuje. V Novi Sloveniji smo vložili kar nekaj amandmajev k temu zakonu, da bi probali vsaj največjo škodo preprečiti. Jaz priporočam in prosim, da bi se ti amandmaji podprli, mi jih bomo seveda podprli. Z žalostjo pa ugotavljam, da se je tudi minister Logaj odločil iti po poti, kot jo je začrtal predsednik vlade: ljudi stiskati, vznemiriti, strašiti, spravljati v negotovost in potem na koncu nekaj, bomo rekli, mazaško popravljati. Minister, to ni prava pot. Ta zakon je slab, ta zakon je ideološki napad na raznolikost, na razmišljanje s svojo glavo. Tudi če bomo zdaj v manjšini, ko bomo glasovali proti, verjemite mi, ta večina in manjšina ne bo večno proti takšnemu zakonu.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa. Besedo ima kolega Franci Kepa, izvolite.

FRANCI KEPA (PS SDS): Hvala za besedo, predsedujoča. Lep pozdrav ministru, kolegice, kolegi. Tudi sam bom podprl črtanje tega 1. člena, ga bom še enkrat prebral: "Če se število otrok na območju občine zmanjšuje, kar ima posledico, da se v kraju, v naselju ali v ožjem delu te občine, v katerem deluje javni vrtec ali njegova enota, zmanjšuje število oddelkov občina ne podeli koncesije zasebnemu vrtcu v tem kraju, naselju ali posameznem delu občine." Tudi sam se strinjam z večino govori predhodnikov, da je to glavna zadeva, da je napad na zasebni vrtec. Mislim, da, prepričan sem, da bi morali omogočiti zadevo tako, kakor je sedaj, ali še obogatiti še iti v drugo smer, omogočiti pestrost vzgoje predšolske vzgoje otrok. Je pa žalostno res, da se rojstvo otrok zmanjšuje vsako leto. Lansko leto je bilo nekaj več kot 16000 rojstev, kar je najmanj v zgodovini Slovenije. Na tem bi se morali zamisliti, Vlada trenutna, ne pa, da je prva stvar, kar je naredila, ukinila Urad za, ki je bil v Mariboru, demografijo. Ravno obratno, mislim, da bi pa tam morali pojačati ekipo. Da bi se našli neke rešitve, neke zadeve, ki bi mogoče povečale število rojstev. Tudi neke druge države so to delale, nekatere so uspele, nekatere ne, lep primer je Madžarska. Njim je uspelo in so povečali rojstvo s sprejemi, boljšimi pogoji nudenja stanovanja mladim družinam, finančnimi ugodnostmi preko bank in tudi drugim zadevam. Mislim, da bi se dalo narediti mnogo več kakor nekaj ukiniti. Že sedaj se v zasebnih vrtcih plačuje samo 85 procentov programa. Tudi sam se strinjam, ne vem zakaj je to, mislim, da bi moralo biti izenačeno, ne vem, zakaj se da delati to razliko, kakor da je nekaj, ne vem, ali nekaj boljšega, da si v zasebnem vrtcu ali nekaj slabšega. To je pač odločitev vsakega posameznika. Če je to omogočeno v tistem kraju ali v bližnji okolici, zakaj se ne bi svobodno odločil, odločila družina, Da da otroka v neko drugo obliko, kakor v narekovajih, če rečemo institucionalno, kakor je sedaj javni vrtec, v obliko montessorijako, neki vrtec z večjim poudarkom religije ali neko drugo obliko. Prav je, da se omogoči pestrost vrtcev, to, kar sedaj delamo, je je z izgovorom zaradi manjšega števila otrok je to napačna, napačna smer, v katero gremo.

Samo 5 procentov, kakor je bilo rečeno, je dobrih 5 procentov je zasebnih vrtcev, kar je minimalno ali skoraj nič. To je nekaj, podobno ustvarjamo neko, neko strašenje, famo kakor pri šolstvu, tudi tam je odstotek zelo majhen, pa tudi nekatere to zelo moti. Mislim, da v tujini, kakor, kakor pri nas zdravstvo javno, javno poudarjamo. Evo, lep primer je sedaj na Hrvaškem, bodo delali zasebno zasebni onkološki, onkološko kliniko z veliko podporo tudi, tudi države, pa tam ni nobenih teh problemov, tam podpirajo ravno obratno, kakor mi delamo. Ni prav, da gledamo vse samo skozi denar. Prav je, lahko bi se pri povečevanju rojstev, kakor sem dejal, da naredimo nekaj več. Tudi sam se strinjam, da v bližnji bodočnosti bi bila vzgoja, predšolska, zastonj, da bi bili vsi otroci zastonj in tudi sedaj ima imela Vlada štiri leta mogoče možnost, da bi to naredila, pa ni naredila nekega koraka naprej, čeprav je že sedaj večina, imajo predšolski otroci zastonj vrtec, kar je tudi prav, ko bo, ko bo povsem zastonj, bo pa bo pa to še boljše. Toliko, hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa, besedo ima kolegica Iva Dimic, izvolite.

IVA DIMIC (PS NSi): Hvala lepa, spoštovana predsednica, spoštovani minister. Tri dni nazaj Smo sedeli skupaj v teh prostorih Državnega zbora in glede na takratno izvajanje in izvajanje danes lahko rečem, da je to res ideološki zakon. To ni zakon, ki bi pomagal k boljšemu predšolskemu izobraževanju in vzgoji otrok, ampak je to ideološki boj, ideološki boj proti zasebni pobudi, proti, proti, bom rekla, verjetno tistemu, kar mogoče na levi strani ne razumejo, da se financira otroka. Tukaj govorimo mi o denarju, ki je namenjen za vzgojo in izobraževanje otrok. Takrat, pred tolikimi leti smo se odločili, da bo država omogočala predšolsko vzgojo in sofinancirala predšolsko vzgojo otrok. Ne pa stavb, ne pa, bom rekla, pravne oblike. In žal mi je res povsem na mestu očitek kolega Ciglerja, da takrat tudi niste se odzvali in tudi danes upam, da se boste odzvali., ker vas bom tudi seveda nekaj vprašala povsem vezane na določene amandmaje. V Nosi Sloveniji smo ponovno vložili amandmaje k 1., 2., 3., 11., 17., 18. in 19. členu. Zakaj? Zato, ker želimo, da sistem, ki deluje, ostane. Vi, bom rekla, kot koalicija vse prevečkrat posegate v sisteme, ki delujejo. v teh treh letih ste praktično razsuli celoten sistem javne uprave. Celoten sistem javne uprave in seveda na koncu so ostali, bom rekla, samo še vrtci. Zadeve ste spreminjali v Zakonu o osnovni šoli, zadeve ste spreminjali na visokošolskem področju in seveda zdaj so ostali samo še vrtci. Zakaj tak intenziven boj proti zasebnemu? Zaradi slabe demografske slike? V 11. členu ste celo danes zapisali, da če ima občina na podlagi ocene o demografskih gibanjih na njenem območju za obdobje petih let v vrtcih, ki izvajajo javno službo, dovolj prostih mest za vključitev vseh otrok, ki jih starši želijo vpisati v vrtec, lahko odloči, da v zasebnem vrtcu iz drugega odstavka tega člena za otroke, ki jih bodo seveda starši vpisali, seveda v naslednjih petih letih ne bo več nekega sofinanciranja. Kako mi vemo, koliko otrok bo čez pet let v vrtcu? Kako mi vemo, kdo čez pet let bo otroka kam vpisal? Na podlagi katerih podatkov zajemate trenutno zakonodajo? To kaže, da gre za ideološki boj. To kaže, da gre za ideološki boj.

In še nekaj, če bi starši v vseh teh letih imeli stabilno družinsko politiko, da bi vedeli kaj jih čaka drugo leto, pa nenazadnje kaj jih čaka čez pet let, bi bilo stanje demografije v Sloveniji drugačno. Tako pa imamo enkrat brezplačne vrtce, drugič jih nimamo, potem imamo za enega otroka in tako naprej. Skratka, starši so ves čas na udaru.

In še nekaj, javni denar ne sme iti za zasebna podjetja. Jaz ne morem pomagati, to so zelo izobraženi ljudje, ki so danes to povedali in da ne ločijo zasebno podjetje od zavoda. Jaz se bojim, da bo treba narediti eno osnovo, kaj kakšna pravna oblika pomeni in kako deluje. Ali lahko zavod deluje profitno ali ne sme delovati profitno? To so osnove in se pričakuje od poslanca, ki pride v Državni zbor, da to pozna. Ni časa se učiti, potem pa take traparije vam pridejo.

Spoštovani minister, jaz sem na hitro šla skozi predloge vaših novih amandmajev za današnjo sejo. Moram povedati, da amandma k 17. a členu mi ni jasen in pričakujem, da mi boste tukaj odgovoril. Seveda me zanima, kako je s koncesijskimi vrtci, ki jim koncesija poteče po letu 2031? Predvidevam, da seveda 17. Amandma k 17.a členu poznate in me seveda zanima kaj, kaj sledi oziroma ali bo tem vrtcem potem, ki jim poteče koncesija v letu 2031, ki mi rešujemo do leta 2030, pomeni, da ne bodo več dobili koncesije?

Tudi ta 11. člen, amandma k 11. členu, ki smo ga, bom rekla, v Novi Sloveniji ali pa v opoziciji močno problematizirali, ste mogoče zapisali drugače, kot ste na sami seji dejali. Želela sem vam danes citirati kaj ste dejali, kako boste rešili, bom rekla, tudi tiste vrtce s posebnimi pedagoškimi prijemi. Pa žal sem ugotovila, ko sem hotela potegniti ven magnetogram, da magnetograma še ni prepisanega, da bi lahko dobesedno uporabila besede, kar se mi zdi, da je potem seveda tudi težko, če nimaš magnetograma seje, je tudi težko se pripraviti na kvalitetno in tudi na kvalitetno razpravo za samo sejo.

Težko je za starše, ki ne vejo, kam bodo otroka vpisali v vrtec in ne moremo vplivati na starše, da bodo vsi rodili v poletnem času za to, da bodo septembra dobili vrtec. Seveda govorim tudi o normativu, o fleksibilnem normativu. Prihajam iz občine Cerknica, pod nas spada tudi občina Bloke, Loška dolina in tudi Logatec in pri nas se že vrsto let sprejema otroke v vrtec, v javni vrtec samo rojene v septembru, maksimalno v oktobru, do oktobra. In je veliko staršev se tudi obrnilo name, ki imajo otroke rojene v januarju letos, v februarju, marcu, kam naj otroke vpišejo. Zasebnega vrtca mi nimamo. Zasebnega vrtca mi nimamo. Kam naj otroke vpišejo? Se pravi, če gremo še za ukinitev fleksibilnega normativa, pomeni, da pri 12-oddelčnem vrtcu še 24 otrok ne bo dobilo vrtca. Če je to rešitev, ki bo rešila javne finance, ki bo rešila vrtce, ki bo rešila starše te stiske, potem verjetno boste vi šli s tem naprej. Če pa pogledate, da bo nenazadnje potrebno več oddelkov in posledično več vzgojiteljev, pa kolikor sem pregledala malo portal zaposlovanja, že zdaj iščejo pomočnike vzgojiteljev, se sprašujem, kje boste vi našli dovolj kadra. To je zelo podobno, bom rekla, tudi na področju zdravstva, na področju dolgotrajne oskrbe, nenazadnje tudi na področju osebne asistence, kjer enostavno kadra ni. In kam naj se obrnejo zdaj nenazadnje tudi ravnatelji, kje bodo dobili dober, kvaliteten kader? Ta zakon nima samo učinka na zasebne vrtce, čeprav je večina govora o zasebnih vrtcih, ampak tudi nenazadnje na javne vrtce, ki enostavno ne bodo imeli dovolj kadra in nenazadnje tudi dovolj oddelkov. Ker če je 12-oddelčni vrtec že zdaj poln, pomeni pri 12 oddelkih, pomeni še dva dodatna oddelka, če ukinemo normativ. To pomeni, da bodo vrtci, ki so bili zgrajeni pred petimi leti, ponovno šli v neko prezidavo, dozidavo, ampak glej ga zlomka, spet ne vemo, kakšna bodo demografska gibanja na tistem področju. Tako da res posegate na področje, ki je bilo do zdaj dobro urejeno, delovalo seveda tudi s pomočjo zasebnih vrtcev, ker nenazadnje zasebni vrtci so v preteklosti reševali vse te stiske. In se mi zdi, da, da je na nek način nerazumno in ne in ne fair play, ne, da se jim kar na eni točki reče, zdaj vas pa bomo ukinili.

Samo še malo podatkov. Zasebnih vrtcev je v Sloveniji približno, so po 50 občinah in so desetletja reševali prostorsko stisko, bogatili vzgojne pristope in tudi načela. In še nekaj, ne, kar je tudi mogoče, pa boste povedali, spoštovani minister, kako boste to rešili. Zakonodajno-pravna služba je na odboru jasno opozorila, da skrajšani program, kot je 240 ur obveznega varčevskega programa za določene skupine, tudi omenjali so se Romi, nima podlage v Ustavi in je ustavno sporna zato, ker je v Sloveniji po Ustavi obvezna samo osnovna šola, devet razredov osnovne šole. Kako boste to reševali? Seveda pričakujem vaše odgovore. Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Ponovno sprašujem, če želi še kdo razpravljati pri 1. členu in amandmaju Poslanske skupine SDS in Poslanske skupine Nova Slovenija. Vidim, da je še želja, zato odpiram prijavo. Prosim za prijavo. Najprej dobi besedo gospod Tomaž Lisec, izvoli.

TOMAŽ LISEC (PS SDS): Ja, hvala za besedo, spoštovani podpredsednik. Spoštovani minister, vsem skupaj lep pozdrav.

Glede na razpravo na sami seji matičnega delovnega telesa lahko še bolj jasno povem, da zakon je slab zakon, je ideološko skrpucalo. In namesto, da bi ga na sami seji odbora pomagali izboljšati ste ga z amandmaji tako poslanskih skupin koalicije kot tudi s predlogi Poslanske skupine Levice in SD naredili še manj prebavljivega. In da je zakon v osnovi slab ne rabiš biti strokovnjak, predvsem pa je fino, če prebereš mnenje Zakonodajno-pravne službe. Zakon ima sedem strani členov. Mnenje Zakonodajno-pravne službe pa je na 16 straneh, kjer brutalno obračuna z novelo Zakona o vrtcih. Ampak še enkrat, namesto da bi Vlada in vladna koalicija sledili problemov, ki jih je izpostavila Zakonodajno-pravna služba, greste vi še bolj proti mnenju Zakonodajno-pravne službe, predvsem pa, kar je najbolj zaskrbljujoče, proti tistim dogovorom, ki ste jih sklenili tako z zasebnimi vrtci kot pa tudi s samimi občinami. In verjamem, da se bo že v tem mandatu našel ali kak vrtec ali pa morda celo kakšna občina, ki bo na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe sprožila ustavno presojo tega zakona. Kajti ta zakon sledi poleg pravne katastrofe eni rdeči niti te Vlade, to pa je vse, kar je zasebno, je potrebno. Ne morda uničiti, ampak vsaj ukiniti v doglednem času. Pa če pustimo ob strani debate o tem, kaj počnete o zasebništvu na področju gospodarstva, o zasebnikih na področju zdravstva. Po celi šolski vertikali vas moti ali procent ali 2 procenta ali v tem primeru 5 procentov zasebnih vrtcev. In potem si izmišljujete razne nebuloze. Predstavniki Levice celo javno lažejo o dobičkih zasebnih vrtcev v svoji mantri, češ, kako je zasebno slabo. Prej je kolegica iz Levice rekla, da komunistični manifest je bil super. Spoštovana kolegica severna Koreja in Venezuela so tipičen prikaz, kam pripelje ideologijo, ki jo vi spravljate tudi v ta zakon, ki je škodljiv. In ta zakon bo prej kot v petih letih naredil prostorske in kadrovske probleme eni vladi, kjer sem prepričan, da dve tretjini poslancev sedanje koalicije ne bo niti od zunaj videlo državnega zbora, ker bodo pozabili, da so sploh bili poslanci kaj šele, da bi odgovarjali za svoje neumnosti, ki jih sprejemajo v zakonih kot je danes tudi pred nami Zakon o vrtcih. Skratka, napad na zasebne vrtce, po drugi strani pa danes mantra, pa verjetno bo tudi v nadaljevanju Poslanska skupina Svoboda rekla brezplačni javni vrtci. A bežite no, tri leta počnete z različnimi ukrepi vse, da se dogaja kaj na terenu? Da se povečujejo cene vrtcev, katere pa plačujejo potem višje zneske kdo: starši ali pa občine? In to govorim kot nekdo, ki je občinski svetnik v eni solidni občini kaj se je dogajalo v zadnjih treh letih. Vsak tretji, četrti zakon, napad na lokalno samoupravo. In kaj mi dvigujemo? Cene vrtcev. In zato nas boli, ko danes vehementno govorite, ah, normativi, ne bo problemov, seveda bodo problemi. Šole in vrtci si kradejo kadre, ker jih ni in čez pet let bo kaj? Bodo imeli spet vrtci probleme? Kljub razpisu ministrstva za izobraževanje bodo potrebe po novih prostorih v teh vrtcih. Skratka, v tem zakonu so slovenski vrtci v prvi vrsti zasebni, v roku parih let pa tudi javni. Talci župana Ljubljane, šefa Sviza in pa ideologije, ki jo prinaša v slovenski pravni red Komunistični manifest in mu na žalost tudi ostale tri četrtine poslancev koalicije zvesto trdijo. In zaključil bom s tem, spoštovani, to bo eden izmed tistih zakonov, ki ga bo normalna vlada, ki ne bo imela za podlago svojega delovanja komunistični manifest, v naslednjem mandatu anulirala vsaj na področju zasebnih vrtcev. Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala. Naslednji dobi besedo gospod Robert Janev, izvoli.

Predsedujoči, hvala za besedo, spoštovani minister, spoštovani vsi ostali. Za razliko od mojega predhodnika bom jaz v moji razpravi spoštljiv, ne nazadnje prihajam iz pedagoške stroke, za razliko od mojega predhodnika in v pedagoški stroki smo se nekako zavezali, da je naše poslanstvo na spoštljiv način deliti vrednote in učiti otroke na ta način, da bodo zrasli v osebe, ki bodo lahko živeli v tem, lahko rečemo zdaj že skorajda norem svetu, ki ga na nek način trenutno opozicija želi samo še potencirati svojo retoriko. Zamislite si, da vas ustavi policija, ker ste vozili, kjer je omejitev 50 kilometrov na uro, vozili 65, prekoračili ste za 15 kilometrov na uro ste prekoračili, torej omejitev. Vaš izgovor, glejte, mudi se mi v službo, zjutraj mi ura ni zbudila, pozno sem vstal, sem mudil službo. In potem reče policist, ja, verjamem, ja, služba je pomembna, dajmo uporabiti ta fleksibilni normativ, pa dajmo to spustiti, ampak dajte prosim voziti pazljivo naprej. Ali pa še slabše, omejitev 05 promila pri alkoholiziranosti v prometu, pa na pihaš 06, 07, pa reče policist, bomo ta fleksibilni normativ uporabili, ker vem, da ste bili na dobrem žuru, to nekako tako, da ne rečem pri kakšnem ravnatelju. Čemu sploh služijo normativi Kdo jih postavlja? Ja, postavlja jih stroka, v tem primeru pedagoška stroka in postavljeni so bili že davnega leta 1990 plus. Od leta 2003, torej 20 let nazaj se uporablja v narekovajih, bom rekel fleksibilen normativ plus 2. Jaz se sprašujem, kaj pomeni fleksibilen in zakaj plus 2. Vemo, da se oddelek v vrtcih tvori pri najnižji skupini od 6 do 12, torej v prvi starostni kategoriji, zakaj ni normativ plus 5, zakaj ni normativ plus 1? In ko sem šel preverjati ni niti ene tehtne pedagoške podlage za to, da bi se odločili, da je normativ lahko večji, ga ni, zato se normativi postavljajo od do. Normativ v vrtcu ni eksakten, ni deset, ampak je od 6 do 12 za prvo starostno kategorijo, od 12 do 22 za drugo starostno kategorijo in od 12 do 17 za kombiniran oddelek. In tu znotraj, bi jaz rekel, to je normativ in tu noter je ta fleksibilnost, vse ostalo, kar je, je zloraba. Jaz razumem, da je v določenem trenutku nastal problem zaradi pomanjkanja prostora, morebiti tudi zaradi pomanjkanja kadra. Vendar to je bilo pred 20 leti. In fleksibilen motiv je bil sprejet kot nek prehodni ukrep. Danes je to že zdrava za gotovost, če rečem tako v žargonu. 68 procentov oddelkov imamo takšnih, ki izkoriščajo ta fleksibilni normativ plus2, 68 procentov. Jaz se vprašam kaj smo v 20 letih naredili za to, da ta fleksibilni normativ ukinemo, ker če nismo naredili nič, potem bi jaz pričakoval novelacijo tega zakona o vrtcih že zdavnaj. Na kakšen način? Na ta način, da bi določili, da se v podzakonskem aktu spreminja normativ na 2 plus, ne 2 plus, ampak eksaktno številko, ki je za dva večja, kakor ga imamo zdaj in potem se ne bi pogovarjali več o fleksibilnem normativu. Pa ko veste, zakaj do tega ni prišlo, zato ker stroka tega ni podprla. Stroka, ni podprla. In kje je danes stroka? Stroka že več kot 20 let tuli na ves glas, da ne zmorejo na ta način delovati znotraj predšolske vzgoje. Problematika otrok se vleče torej že desetletja. Težavnost predšolske vzgoje, ki jo imajo naši vzgojitelji in vzgojiteljice, je pa bistveno večja kakor tista pred 20. leti. Otrok s posebnimi potrebami imamo vedno več, ampak mi se požvižgamo na to, kajti nam je pomemben samo en argument, nam je pomemben, argument financ, denarja, to je edino, kar šteje. Če bi vse vlade do zdaj, ne bom kazal s prstom samo na opozicijo, glede na demografsko sliko, ki so jo takrat imeli, prej je bilo namreč vprašanje, na podlagi katerih podatkov, OECD je izdalo poročilo, dajte si ga pogledati, boste videli, kjer kaže demografsko sliko, kaj nas čaka v bodoče glede na te podatke, ki jih ima za nazaj. In da niso glih ne vem kako pozitivni, žal. Upal bi si upal, želel bi si, da je mogoče slika malo lepša, ampak na podlagi teh podatkov.

Zdaj, kar se tiče normativov, včasih so bile igralnice delane pod določenimi normativi z določeno velikostjo. Danes imamo drugačne normative in so te igralnice premajhne. In ko govorimo o teh 160 milijonih, ki jih Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje torej zdaj plasira v sistem vzgoje in izobraževanja, govorimo o tem, da pri nekaterih ne bo treba novega vrtca narediti, ampak morebiti samo dograditi, povečati kapacitete. Verjamem, da bo marsikaj potrebno tudi na novo narediti. In prav v sled tega smo poslanci Gibanja Svoboda dali pobudo, poslansko pobudo, da se razpisni pogoji nekoliko spremenijo v bodoče, kajti namreč v tem trenutku so razpisni pogoji takšni, da lahko na eno občino prijaviš zgolj en projekt. In za večje občine, nenazadnje sodim tudi jaz v eno od teh večjih občin s približno 16000 prebivalci, kjer imamo več vrtcev, seveda je to malo sporno, ker potem ne uspeš realizirati vsega tistega, kar bi morebiti želel. Da ne govorim o mestnih občinah, ker imajo pa teh vrtcev še bistveno več. Zato se mi zdi pomembno, da se v naslednjih razpisih na nek način tudi naslovi, da lahko kandidirajo občine z več projekti. In nenazadnje verjamem, da bi bilo tudi prav, v kolikor seveda bodo to razpoložljiva sredstva omogočala, da se tudi povečajo sredstva za to.

Zdaj pa mogoče še zadeva vezana tudi ne nazadnje na amandma, o katerem poteka pravkar razprava in o zasebnih vrtcih, jasno in glasno, prosta izbira ni pravica do financiranja, torej pravica do financiranja ni enako pravici do financiranja. Če nekdo vstopa na trg dela kot zasebnik, ve že takrat, da obstajajo določena pravila in se z njimi seveda mora sprijazniti. Prepričan sem in to ni samo moje prepričanje, ampak prepričanje tudi zunanjih strokovnjakov, da imamo v Sloveniji enega boljših, bom rekel, vzgojnih, prevzgojnih sistemov. Naš vrtec, javni je zelo dober. In mi kot koalicija smo se zavezali, da bomo javni. Sistem ojačali in ga ohranili. Tako danes poslušati s strani opozicije, češ, kako mi nekoga zapiramo, ne drži. Smo pa za to, da se pravila na kakšen način bomo ta javni denar delili, zelo jasno opredeli. In danes se o tem pogovarjamo.

O teh 5 procentih, o katerih je govora, jaz sem zadnjič tudi na matičnem delovnem telesu bil zelo jasen, da od zasebnikov, ki so trenutno na trgu, pričakujem tisto, kar je bilo ne nazadnje tudi s sprejetjem prvega zakona o vrtcih kot zasebniki mišljeno, da naj bi bili zasebniki tisti, ki oplemenitijo ali pa dodajo raznolikost, pluralnost v sistemu. Jaz mislim, da je ta zadeva zelo jasna. To ne pomeni, da oni izvajajo javni kurikulum, ampak - imajo kaj? - imajo svoj lasten program, ki je različen od tega in temu primerno imamo seveda Valdorfsko šolo pa Montessori, ki izvajajo po posebnih pedagoških načelih in to mednarodno priznane programe. Zato meni to ni sporno, da za njih, kar se tiče financiranja vsega ostalega, ostaja tako kot je bilo do zdaj. Tudi na matičnem delovnem telesu sem povedal jasno, da v kolikor bi bil kakšen amandma morebiti nedopolnjen, je prav, da ga to do te oziroma do tretje obravnave na nek način tudi dopolnimo zato, da bo zelo jasno zapisano, da se za njih nič ne spreminja. Tisto, kar se pa spreminja in kar je po moji oceni prav, da se spreminja je pa to, da se zasebne vrtce na nek način v bistvu opolnomoči s tem, da pripravijo programe, ki jih bo potrdil strokovni svet za splošno izobraževanje, seveda v kolikor želijo biti financirani iz javnih sredstev. Ves čas se manipulira z besedami, češ ukinjamo vrtce. Ni res, vrtci lahko prosto delujejo naprej, to bo njihova odločitev. Tudi izpostavil sem primer vrtca Zavoda G-Rega, ki izvaja, bom rekel, nekako športni vrtec, športni program, jaz sem tudi pač športnik in mi je zelo blizu ta ideja o tem, ne. Res pa je, da je kar dostikrat zelo jasno povedal, češ kako je apolitičen - zdaj, če se nekdo ponudi za snemati video za SDS stranko, pa sodeluje na SDS tiskovni konferenci, zelo težko jaz opredelim, da bi bil nekdo tako apolitičen, ampak pustimo to na stran. Jaz verjamem, da nekdo, ki bo izvajal takšen program in ga bo znal prirediti znotraj tistih pravil, ki je potrebno, bo dobil s strani strokovnega sveta za splošno izobraževanje pozitivno mnenje. In to je v zakonu napisano. Torej pogoj za to, da ti lahko sodeluješ v tem javnem, ne bom rekel natečaju, ampak v tistem ki sufrira javna sredstva, je najprej, da zadovoljiš seveda vpis v razvid, kar je pogojeno z infrastrukturo, s kadrom, opremo in nenazadnje s programom, ki ga mora potrditi strokovni svet za splošno izobraževanje. Zdaj, strokovni svet za splošno izobraževanje ni kar nekdo tako v tri dni, 27 članov ima in prihajajo z različnih področij, s področja predšolske vzgoje, osnovnošolske vzgoje in iz univerzitetnega izobraževanja. Tako da jaz mislim, da tu, kar se tiče stroke, je zadeva pokrita in v to ne bi vstopal. Tako da vsi tisti vrtci zasebni, ki želijo zdaj nas prepričati, kako jih hočemo uničiti, ni res. Mi jim dajemo možnost, da svoje programe uredijo do te mere, da bodo šli skozi strokovni svet. In potem seveda bo tudi marsikaj odvisno od koncesij, ki so tudi opredeljene znotraj tega zakona, kjer je tudi opredeljeno, da se koncesije podeljujejo od 7 do 15 let. Prej je bilo vprašanje s strani Dimičeve, kaj pa s tistimi, ki jim konča koncesija pri letu 2031; seveda, če bodo zadostili pogojem in ki jih bo strokovni svet potrjeval in bodo dobili pozitivno mnenje potem, če bo potreba, seveda se bo razpisala koncesija. S tem ne vidim nobenih težav, vendar, oprostite, če ne bodo zadostili pogojem, ki jih bo strokovni svet zahteval, potem se nimamo o čem pogovarjati, ker potem so dejansko čisti zasebniki, ne. In kakor sem iz razprave sam tudi dojel, to ste poudarjali popolnoma vsi poslanci iz opozicije na matičnem delovnem telesu, češ kako imajo oni dobre programe, potem sploh ne vidim jaz nekih težav, ker potemtakem verjamem, da bodo njihovi programi šli skozi strokovni svet, dobili pozitivno mnenje in bo to podlaga za to, da lahko eventuelno kasneje tudi kandidirajo za prejemanje javnih sredstev. Opazka s strani poslanca Lisca, češ komunistični manifest pa ne vem kaj še zraven. Sam nisem bil nikoli član komunistične partije, nisem ne zdaj in tudi ne bom, tako da če me želite s tem povezati, pomeni, da želite zavajati javnost, kar nenazadnje ni korektno, sploh pa v enem hramu demokracije, v katerem smo. Pravite, da trenutno sistem deluje. Da, ampak potem se vprašam jaz, glede na to, da ste vi večkrat sklicevali seje na temo v bistvu nasilja v šoli in tako dalje, veste, temelji se postavljajo v vrtcu, temelji razvoj otrok se postavljajo v vrtcu zato je pomembno, da so tam trdni temelji. Trdni temelji bodo pa takrat, kadar bomo vzgojiteljicam, pomočnicam vzgojiteljicam in vsem strokovnim kadrom zagotovili adekvatne pogoje za to, da bodo lahko se oni dejansko ukvarjali s svojimi otroci, ki jih imajo tam. In opazka je bila, češ glede na demografsko sliko pa vse, saj de facto, kar se tiče normativa fleksibilnega, ni nikoli teh otrok toliko, kolikor je normativ, zaradi tega, ker so kar precej bolani, ampak mislim, da je takrat predstavnica vrtcev Slovenije zelo jasno povedala, da, ampak če so bolani otroci, so bolani tudi vzgojiteljice in vzgojitelji in strokovni kader, ker to je čisto nekaj normalnega - otroka, ki je bolan, seveda stisneš k sebi, ne, ga ne pustiš kar tam nekje na strani in počakaš, da pridejo starši. In če imaš kontakt, je velika verjetnost, da boš tudi ti seveda zbolel. Tako da če gre zadeva v minus na eni strani, gre zagotovo v minus tudi v drugi strani. Mislim, da je čas, da kar se tiče stvari javnega sistema predšolskega uredimo na ta način, da bodo zelo jasna pravila. Ta zakon pelje v tej smeri. Morebiti je kakšno stvar še za amandmirati za tretje branje, drugače pa jaz ne vidim težav, jaz bom ta zakon seveda podprl. Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Naslednja dobi besedo gospa Vera Granfol.

VERA GRANFOL (PS Svoboda): Hvala lepa za besedo.

Moram reči, da sem pozorno poslušala razprave na strani opozicije, jaz tako rada rečem, na desni tribuni. Precej dramatičnih nastopov je bilo, me je kar mikalo, da bi vzela abonma za prvo vrsto. Torej kar nekaj retoričnih piruet in škoda, da pred parlamentom ne delijo kokic.

Toliko, toliko dramatiziranja pri tako resni temi, kot je Zakon o vrtcih, se mi zdi nedopustno. Ko sem poslušala opozicijo se mi je zdelo, kot da so javni vrtci nekaj drugotnega. Kar tako zelo, ne vem, če ste se zavedali ob tem, ko ste razpravljali, tako zelo ste favorizirali zasebne vrtce. In potem, bilo je nekaj metafor, bom jaz tole zdaj žogico malo vrnila. Namreč, v javnih vrtcih ne rastejo le bukve.

Javni vrtci imajo zelo bogat kurikulum in niti pod razno niso odraz socialističnega sistema, ampak gredo zelo, zelo v korak s časom. Dajali ste vtis, kot da javni vrtci niso naložba v prihodnost. Pa da ne bi mislili narobe, nič, popolnoma nič nimam proti zasebnim vrtcem. Nasprotno, zdijo se mi vsekakor obogatitev v tem sistemu predšolske vzgoje.

Zdaj takole, zasebnim vrtcem, ki delujejo skladno s standardi javno veljavnega kurikuluma, se daje možnost, da možnost financiranja še pet let, se pravi do leta 2030. Hkrati pa se jim omogoča, da lahko poleg tega nacionalnega kurikuluma in pa seveda visokih standardov, ki jih pričakujemo od vseh vrtcev, da dajo tudi dodano vrednost in ponudijo lastne vsebine, kot so na primer, ne vem, raznorazna, inovativni pedagoški pristopi ali pa več gibalnih dejavnosti ali pa bilingvalnost, več poudarka na jezik, umetnost in tako dalje. In potem res ne vidim zadržkov, da ne bi bili ponovno potrjeni. Seveda se pričakuje torej visoka kakovost in pa dovoljenja za redne inšpekcijske preglede. Program mora pridobiti pozitivno mnenje Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje.

Vemo pa, da merila in kriterije oblikuje minister, pristojen za predšolsko vzgojo. Zdi se mi prav, ko govorimo o zasebnih vrtcih, da bi se vanje vključevalo, vključevalo tudi otroke iz ranljivih skupin, da bi se omogočila socialna pravičnost. Res pa je, da lahko občina zavrne financiranje na podlagi ocene o demografskih gibanjih, če se pojavi dovolj prostih mest v javnih vrtcih za otroke, ki imajo stalno bivališče v tej občini.

Torej sama, kot smo danes tudi že nekajkrat slišali, osebno podpiram možnost izbire. Starši lahko izberejo programe, ki najbolj ustrezajo razvojni, razvojnim potrebam otroka. Hkrati se strinjam tudi, da so zasebni vrtci tisti, ki dopolnjujejo javni sistem in hkrati spodbujajo tudi konkurenčnost, kar je seveda za razvoj in napredek sleherne družbe pomembno. Ja, v prvi vrsti podpiram javne vrtce, torej podpiram pa tudi kvalitetne zasebne vrtce, ki poleg že naštetega spodbujajo dobre odnose, prijateljstvo, odgovornost, spoštljivost, ki navajajo otroke na reševanje problemov, na kritičnost, ne na kritizerstvo - tega je namreč v naši družbi vse preveč. Zavedamo se ali pa se moramo zavedati, da tako vrtec, kjer se odvija sekundarna socializacija, kakor tudi družina, kjer se odvija primarna socializacija postavljata temelje za celostni razvoj otroka tako na socialnem, čustvenem, kognitivnem, ustvarjalnem, gibalnem in seveda še kakšnem področju. Otrok v vrtcu pridobiva tudi osnovne veščine, ki ga spremljajo, potem skozi celo življenje. Torej, vrtci v naši družbi, predšolska vzgoja v naši družbi je zelo pomembna in zato je zelo pomemben tudi odnos družbe, s tem seveda tudi odnos odločevalcev do predšolske vzgoje. Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala. Sprašujem, če želi še kdo pri 1. členu in amandmaju razpravljati? Minister? Izvolite, doktor Vinko Logaj, imate besedo.

DR. VINKO LOGAJ (minister za vzgojo in izobraževanje): Hvala lepa. Spoštovane poslanke in poslanci.

Najprej želim povedati, da očitkov, ki so bili usmerjeni neposredno vame in nimajo povezave s točko dnevnega reda, nikakor ne morem sprejeti. Ne bom se pa tudi do njih opredeljeval. Ne bom zahajal v razpravo o ideologiji. Bi pa želel navesti nekaj dejstev v zvezi s predlogom novele zakona. In dejstev tudi, ki izhajajo iz usklajenih koalicijskih predlogov.

Najprej bi rad še zanikal očitke o neresničnem navajanju podatkov in o boju proti zasebnikom. Nikakor ne gre pri tej noveli zakona za drugo kot za jasno urejanje predšolske vzgoje, tako na področju javnega kot tudi na področju zasebnega. Pa morda najprej nekaj besed o koncesiji. Za to, da ne bi prišlo do tega, da bi starši na kakšnem delu občine ali v kraju ali naselju ali v ožjem delu občine, ostali brez možnosti predšolske vzgoje oziroma brez prostora za izvajanje predšolske vzgoje, je v zakonu predvideno, na kakšen način se podeljujejo koncesije, kdaj se javna mreža dopolni s koncesijo. Takrat zasebnik koncesionar torej vstopi v izvajanje javne mreže z javnim kurikulum, ki je sprejet na nacionalni ravni. In sicer kadar gre za negativne demografske trende, takrat ni možnosti razpisa koncesije na posameznih področjih, torej v kraju naselje ali ožjem delu občine ali za ožji del občine. Kadar pa gre za demografsko rast in kažejo podatki torej, da bi bilo treba dopolniti javno mrežo z oddajo koncesije, ki je mimogrede tudi za zasebnika, potem sto procentno financirana, takrat pa je to možno storiti. Nekaj besed o tem znamenitem, to se je sedaj razširilo v javnosti fleksibilnem normativu. Namreč tisto, kar želim povedati, da prosta mesta resnično niso enakomerno porazdeljena po slovenskem prostoru. Številke, ki jih največkrat uporabljamo, so povprečja. Povprečja na ravni države pa marsikdaj tudi povprečja na ravni regije in od 15. 9. 2024 do zadnjega zajema podatkov 15. 9. 2025 se je v vrtcih zmanjšalo število otrok za 5881 in trende poznamo. To je tudi razlog, zaradi katerega je potrebno določene stvari tudi urejati. Če je bilo 2003, ko je začel začela veljati izjema v zakonu za odstopanje od normativa plus 2, potem je po več kot 20, po 22 letih utemeljen razmislek, da se po 27 letih zaradi reagiranja tudi na dejansko stanje tako pri številu otrok kot na drugi strani na reagiranje na zahtevnost dela v vrtcih in tudi zahteve staršev, ki vključujejo otroke v vrtcu vrnemo na sprejeti normativ, na sprejeti normativ od leta 1995 naprej in na osnovi tega gradiva so bili zgrajeni tudi predšolski objekti za predšolsko vzgojo. Seveda pa to ni možno ravno zaradi številk, ki sem jih prej navajal storiti. Letos ali 1. 9. 2026, ampak je to v noveli zakona predvideno za 1. september 2030.

Naslednja zadeva, ki bi jo želel pojasniti v zvezi z diskusijo in vprašanji, da ima 67 procentov zasebnih vrtcev, ki trenutno izvajajo svojo dejavnost, višjo ceno kot javni vrtci med 10 in 29 procenti v povprečju. Da je struktura staršev glede v zasebnih vrtcih, glede na strukturo v javnih vrtcih v povprečju za en dohodkovni razred boljše. In zdaj, če pogledamo v relaciji ali pa do pravičnosti v sistemu, če gre za višje cene, hkrati pa za izvajanje enakega programa, kot se izvaja v javnih vrtcih, potem smo najbrž dolžni odreagirati. In sicer na način, da lahko vsi tisti, ki danes izvajajo dejavnost zasebnih vrtcev, svojo dejavnost dopolnijo oziroma svoj program dopolnijo, spremenijo. pripravijo, da bodo lahko čez pet let vstopili s širšo programsko ponudbo, s svojim programom, ki bo imel javno veljavnost, ki jo bo pridobil na strokovnem svetu. Kar pomeni, da izpolni določena merila in kriterije, ki so že v noveli zakona določena in dodatna merila znotraj okvirja, ki ga sam zakon določa. Takšnih vrtcev je v tem trenutku 58. 58 vrtcev od 94 zasebnih vrtcev izvaja javni kurikulum. Zato urejamo sistem. Torej, da zagotovimo, da tisti vrtci, ki bodo izvajali zasebni program z javno veljavnostjo resnično participirajo k programski popestritvi in večji raznolikosti programske ponudbe v slovenskem predšolskem prostoru.

In če mi dovolite, da ne bi vnašali dvoma staršem v okolje in širši javnosti želim na zelo preprost način povzeti, kaj je tisto, kar ureja novela zakona v relaciji do financiranja, do delovanja javnih vrtcev in delovanja zasebnih vrtcev. Vsi zasebni vrtci bodo po predlogu, ki je spremenjen tudi z amandmajem, lahko svojo dejavnost izvajali do 31. avgusta 2030 brez vsake spremembe. Če bodo v tem času od začetka veljavnosti novele zakona do 31. avgusta 2030 vseh teh 58 vrtcev pridobilo na strokovnem svetu javno veljavnost svojega programa, ne nacionalnega kurikula, s čimer bodo popestrili ponudbo v mreži vrtcev, potem bodo ta svoj program z javno veljavnostjo lahko izvajali nemoteno naprej, tako kot danes izvajajo javni kurikul, vendar po letu 2030 svoj program z javno veljavnostjo. Pri tem lahko povem, da vrtci, ki že izvajajo program po pedagoško posebnih pedagoških načelih, ki jim je priznana javna veljavnost, ne bodo doživeli nobene spremembe. Gre vse naprej, torej do 2030 in po letu 2030 naprej tudi. Novonastalim vrtcem, tu pa gre za spremembo, tisti, ki bodo po veljavnosti zakona želeli ustanoviti zasebni vrtec in z njim vstopiti na predšolski, z dejavnostjo vstopiti v predšolski prostor bodo to lahko storili, če bodo izpolnili pogoje za vpis v razvid in če bodo pridobili javno veljavnost svojega programa. Do 85 procentnega financiranja bodo pa upravičeni takrat, če občina ne bo sprejela sklepa za obdobje petih let glede ne financiranja 85 procentnega ne financiranja. Torej še enkrat, za 58 znotraj vseh zasebnih vrtcev, ki izvajajo javni kurikul, če izpolnijo procedure, se ničesar ne spremeni. Za tiste, ki bodo vstopili v sistem. Bo pa imela lokalna skupnost skladno z izvirno pristojnostjo možnost tudi sprejeti sklep, da zaradi demografije, to tudi piše, zaradi negativnih demografskih trendov ne bo dodatno 85 procentno financiranja novonastalih zasebnih vrtcev s svojim programom in pa javno veljavnostjo. Na ta način verjamem, da so v čistopisu predloga novele, če bo tudi sprejeta, sistemsko urejene stvari za izvajanje javnega kurikula, kurikuluma za vrtce, ki je nacionalni kurikul v javnih vrtcih in za izvajanje programov, zasebnih programov javnih vrtcev, ki bodo pridobili javno veljavnost. Pridobitev javne veljavnosti je pa potrebna zato, da se postavijo določeni kriteriji za zagotavljanje kakovosti predšolske vzgoje, s tem pa za zaščito otrok in staršev.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Sprašujem, če želi pri 1. členu ... Postopkovno, gospa Alenka Jeraj, izvolite.

ALENKA JERAJ (PS SDS): Saj to je tisto, kar mi očitamo, a ne. Sistem zdaj funkcionira. Zakaj nove procedure, zakaj novo kompliciranje? Ker vi ste zasebnim vrtcem enkrat že podelili možnost, da izvajajo svojo dejavnost.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: To ni bilo postopkovno.

Sprašujem, če želi še kdo pri 1. členu in amandmaju razpravljati. Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo pri tem členu.

V razpravo dajem 2. člen ter amandma Poslanske skupine Nove Slovenije. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.

Amandma Poslanske skupine Nova Slovenija k 3. členu je vsebinsko povezan z amandmajem istega predlagatelja k 19. členu, zato bomo o vseh amandmajih k tema členoma razpravljali skupaj. V razpravo torej dajem 3. in 19. člen ter amandma Poslanske skupine Nove Slovenije. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ni želje po razpravi, zato zaključujem razpravo.

Amandma Poslanske skupine Nova Slovenija k 11. členu je vsebinsko povezan z amandmajem istega predlagatelja k 18.a členu, zato bomo o vseh amandmajih k tema členoma razpravljali skupaj. V razpravo torej dajem 11. in 18.a člen ter amandma Poslanske skupine Nove Slovenije in amandma poslanskih skupin Svoboda in SD k 11. členu. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ni želje po razpravi, zato zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 17. člen ter amandma Poslanske skupine Nova Slovenija in amandma poslanskih skupin Svoboda in SD. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ni želje po razpravi, zato zaključujem razpravo.

V razpravo dajem amandma poslanskih skupin Svoboda in SD za novi, 17.a člen. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ni želje po razpravi, zato zaključujem razpravo.

O amandmajih bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora odločali danes v okviru glasovanj. S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UREJANJU PROSTORA V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade, gospodu Jožetu Novaku, ministru za naravne vire in prostor. Izvolite. Prosim za mir v dvorani.

JOŽE NOVAK (minister za naravne vire in prostor): Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci.

Novela Zakona o urejanju prostora je pripravljena z namenom, da bomo bolj učinkovito upravljali s prostorom, da bomo bolj optimizirali in poenostavili pripravo državnih in občinskih prostorskih načrtov, urejali in izboljšali ureditev na področju urejanja stavbnih zemljišč ter odpravili nekatere druge probleme, ki jih imajo ljudje in investitorji v zvezi z urejanjem prostora in graditvi. Današnje stanje, tako smo ugotovili na ministrstvu pa tudi z zbornicami in poslanci, ko smo govorili na odboru za infrastrukturo, je zelo zapleteno zaradi različnih dogodkov v preteklosti in ni učinkovito in zaradi tega terja veliko spremembe. Iz tega naslova sem napovedal, da bi dejansko morali tudi po tem, ko smo dobili nekatera priporočila Ustavnega sodišča in to, dejansko na novo pripraviti skupen zakon o urejanju prostora in graditvi, kjer bi seveda morali urediti ne dvojnega, ampak samo enoten postopek in omogočiti ljudem, da bodo hitreje prišli do odločitev pri svojih, bom rekel, namerah za gradnjo ali kako drugače. Tako celovita ureditev seveda terja cel mandat, zato predlagam in napovedujem, da bo to potrebno iti v prihodnjem letu, v prihodnjem mandatu. Zlasti pa tudi razmislek, ki ga je Ustavno sodišče dalo na misel, da na področju urejanja prostora naredimo tudi možnost varstva na, posameznih pritožb na prostorske akte, ne samo na Ustavno sodišče, pa bolj učinkovito. To pa terja tudi razmislek o tem, ali bodo gradbeno dovoljenje ostalo na upravnih enotah ali na občinah, kako drugače, kar seveda moramo povezati, tako kot je Ustavno sodišče reklo, tudi ta del. O tem celovitem urejanju za danes zadosti.

Kaj pa smo pripravili v tem delu? Najprej, omogočili smo protestne sanacije stavb in prilagoditev zahtevam glede univerzalne dostopnosti zlasti gibalno oviranim skupinam. Ni treba spreminjati občinskega načrta, če se bo nekateri objekti statično okrepili, ojačali zidovi na bruto površinah.

S tem smo olajšali predvsem tistim, ki so na potresu nevarnem območju Ljubljane, Posočja in še kje drugje, zlasti pa v mestih, ker so seveda večje stavbe. Na ta način bomo praktično omogočili. Tam, kjer pa bodo morali zaradi tega razširiti posamezne površine, dodatne, pa smo uvedli en princip tako imenovane ciljne spremembe občinskega plana, ki ga lahko sprejmejo po bistveno krajšem postopku.

Pri teh učinkovitejšem postopku priprave prostorskih načrtov so trije ključni elementi, ki jih postavljamo v zakon. V 30 dneh morajo nosilci urejanja prostora dat soglasja, mnenja ali karkoli že imamo predpisano, če ne, se šteje, da je dano. Ta presunkcija je seveda ključnega pomena, zato ker so zdaj čakali mesece in leta, da so nekateri dobili in seveda nikamor nismo prišli do tega. Seveda, k temu bo seveda pomembno pripomogla tudi uvajanje medresorske skupine, ki jo po novem vodi minister za prostor in ima tudi določeno odgovornost in moč, da pomaga občinam in ostalim, da hitreje sprejmejo. Če rečemo o prostorskem načrtu, bo zakon zdaj omogočil, da lahko občinski plan sprejmemo v enem do dveh letih in ne deset let ali več let, kot ga nekatere občine opravljajo, zaradi težav s posameznimi nosilci urejanja prostora ali pa tudi sami.

Nadalje, imamo dobre izkušnje iz Zakona o obnovi po poplavah, zato smo to ciljno spremembo občinskih planov dali tukaj in do 5 tisoč m2 lahko na občinah spremenijo, brez, da bodo celovito urejali prostor, ampak samo tiste dele, ki so postavljeni. Drugo, dali smo možnost, da tam, kjer se pripravljajo OPPN-ji, ti podrobnejši prostorski načrti, se istočasno ta idejni projekt smatra tudi kot dokumentacija za gradbeno dovoljenje / znak za konec razprave/ in je sočasno eno mnenje za vse.

Nadalje, izboljšali smo rešitve v zvezi s komunalnim opremljanjem, je lahko sestavni del program tudi OPPN-ja in nekatere objekte lahko občina določi za oprostitev komunalnega prispevka, kot so na javna najemna stanovanja, gasilski objekti, objekti za zaščito in reševanje. Učinkovitejša bo tudi lahko ta zemljiška politika občin. Obvezno se pripravi načrt preskrbe z zemljišči, obvezen je tudi obračun takse za / znak za konec razprave/ / nerazumljivo/ najbolj opremljena stavbna zemljišča. Lažja bo tudi zaposlitev nekaterih urbanistov, ki nimajo, bom rekel, opravljenih nalog. Iz vsega tega je, če povzamem, je za ljudi pomembno to, da bomo lahko v bistveno krajšem času in z večjo odgovornostjo in tudi pripravili posamezne stvari. Glede na samo obravnavo, tudi na odborih se zahvaljujem za konstruktivno sodelovanje vseh poslancev in smo prišli tudi z določenimi rešitvami, ki so amandmaji vključeni, odbora in predlagam, da če bodo o dopolnjenem predlogu zakona sprejeti amandmaji v manj kot desetini členov dopolnjenega predloga zakona, da Državni zbor v skladu z 138. členom Poslovnika na isti seji opravi tudi tretjo obravnavo predloga zakona. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor.

Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku, gospodu Tomažu Lahu.

Hvala za besedo, predsedujoči. Spoštovani gospod minister, spoštovane kolegice in kolegi!

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju prostora. Predstavnik predlagatelja je v uvodni obrazložitvi poudaril, da predlog zakona prinaša bolj učinkovito in hitrejšo pripravo občinskih prostorskih načrtov ter omogoča, da bodo državni prostorski načrti potekali hitreje. Med drugim predlog zakona določa, da se roki za izdajo mnenj pri prostorskem načrtovanju časovno omejijo na 30 dni. Uvaja se možnost začasne lokacijske obravnave ciljnih sprememb OPN, občinskega podrobnega prostorskega načrta ali lokacijske preveritve in dokumentacije za gradnjo, s čimer se lahko sočasno pridobijo mnenja k prostorskemu aktu in mnenja k projektni dokumentaciji. Da bosta ministrstvo, pristojno za prostor, in medresorska skupina, kadar bo to treba koordinatorja državnih nosilcev urejanja prostora in bosta opravljala torej vlogo koordinatorja in mediatorja. mnenj ne le pri pripravi DPN, ampak tudi pri pripravi OPN. Tako da če bo, če občina ne bo mogla uskladiti OPN z državnimi nosilci urejanja prostora, bo isto ministrstvo lahko opravilo vlogo koordinatorja. Predlog zakona med drugim tudi na novo določa status in naloge občinskega urbanista, ponovno uvaja komunalno opremljanje zemljišč, ki je lahko tudi vključeno v OPN, določa dodatne občinske oprostitve plačila komunalnega prispevka in da se komunalni prispevek odmerja pred izdajo gradbenega dovoljenja. Predstavnik Zakonodajno-pravne službe je poudaril, da je ZPS v mnenju izpostavila dve splošni pripombi in podala večje število pripomb k posameznim členom predloga zakona. Splošni pripombi sta se nanašali na velik obseg sprememb in na to, da ni predlagana sprememba in dopolnitev 61. člena zakona, ki bi odpravila neskladje tega člena z Ustavo, kot ga je ugotovilo Ustavno sodišče v odločbi z dne 20. 3. 2025. Pripombe k posameznim členom so se zlasti nanašale na razmerje do drugih zakonov, nejasnosti besedila in na pomanjkljivo nomotehniko. Velika večina pripomb ZPS je upoštevana s predlaganimi amandmaji, na nekatere pa je predlagatelj podal dodatna pojasnila. V daljši razpravi je bilo s strani opozicijskih poslancev med drugim izpostavljeno, da sicer pozdravljajo namero predlagatelja zakona, da se pospeši postopke izvedbe prostorskih aktov, saj so ti res nenormalno dolgi in povzročajo škodo pri reševanju stanovanjske problematike na gospodarskem področju in drugo. Z namenom zmanjšanja birokratskih bremen pa predlagajo črtanje členov, ki se nanašajo na regionalne prostorske plane. Predlagajo tudi črtanje določb glede ustanavljanja medresorske skupine in glede novih nalog urbanista glede komunalnega prispevka se jim ne zdi smiselno, da se plačuje za enostavne, nezahtevne objekte, razen če imajo samostojne priključke. Prav tako ne podpirajo, da bi se komunalni prispevek plačal pred gradbenim dovoljenjem, saj je obstoječa ureditev po njihovem mnenju ustrezna. Koalicijski poslanci so med drugim pohvalili delo ministrstva pri pripravi zakonodaje, ki bo omogočila poenostavljanje kompliciranih postopkov. Izpostavljeno je bilo tudi delo ministrstva na področju izdelave hidrološko hidravličnih študij, kar je pomembno v povezavi s poplavno ogroženostjo Slovenije. Za predlagan način novega obveznega komunalnega prispevka, torej glede na vložene amandmaje, pa se jim seveda zdi primeren in utemeljen. V zvezi z nekaterimi v razpravi izpostavljenimi pripombami o vsebini predloga zakona je dodatna pojasnila podal predstavnik predlagatelja. Med drugim je poudaril, da se zaveda nerealnosti regionalnih prostorskih načrtov, dokler ne bodo ustanovljene pokrajine, ne vidi pa potrebe po njihovem črtanju v tem zakonu trenutno. Glede plačila komunalnega prispevka je poudaril, da je nesmiselno, da bi se ga plačevalo za objekte, kot so garaže in drugi pomožni objekti, za katere se uporablja priključek iz lastne hiše. Na ministrstvu se zavedajo prenormiranosti prostorskega načrtovanja, za to gredo vsi njihovi predlogi v smeri deregulacije. Odbor je sprejel večje število amandmajev Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica ter štiri svoje amandmaje torej amandmaje odbora. Odbor je nato glasoval še o vseh členih predloga zakona skupaj in jih sprejel. Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin, magister Janez Žakelj bo predstavil stališče Poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati. Izvoli.

MAG. JANEZ ŽAKELJ (PS NSi): Najlepša hvala predsedujoči za besedo. Spoštovani minister, kolegice in kolegi. Postopki prostorskega načrtovanja so v Sloveniji prezapleteni. Nosilci urejanja prostora imajo največkrat različne interese. Vse to nas duši in odganja, tudi potencialne investitorje, ki želijo hitro zaključiti postopke umeščanja v prostor in pridobiti gradbeno dovoljenje. Na tem področju nam res ne gre, stvari se ne premaknejo kljub želji, da se ti postopki skrajšajo in poenostavijo. Tudi današnja novela v praksi ne bo prinesla večje dodane vrednosti, bo pa lastnike neizkoriščenih stavbnih zemljišč obremenila z obveznim plačevanjem takse na neizkoriščena stavbna zemljišča. S tem bi se sicer lahko strinjali, če bi bil edini vzrok za to namera lastnikov, da zemljišča hranijo za svoje otroke in vnuke. Dejstvo pa je, da pridobivanje gradbenega dovoljenja zaradi zapletenih birokratskih postopkov pri nas traja nerazumno dolgo in je krivično, da bodo lastniki v tem času, ko čakajo na dovoljenje, morali plačevati takso, ker stavbnega zemljišča niso pozidali. Pri tem bi morali izvzeti vsaj tista stavbna zemljišča, ki so integralni del kmetijskega gospodarstva, kot so dvorišča. In prostori za skladiščenje pridelkov.

Vlada je želela uvesti tudi obvezno plačilo komunalnega prispevka za enostavne objekte in morebitne oprostitve prepustiti občinam. Bilo bi nesprejemljivo, da bi lastniki komunalni prispevek plačevali tudi za vrtne ute, nadstrešnice in podobne pomožne objekte. Zaradi velikega nasprotovanja je koalicija predlog le spremenila, tako da se za pomožne objekte, ki so eno stavne stavbe, komunalni prispevek ne bo odmerjal. Občine bodo lahko določile dodatne oprostitve plačila komunalnega prispevka za obstoječo ali novo komunalno infrastrukturo. Med drugim ta možnost velja tudi za stavbe, namenjena izvajanju javne gasilske službe, skladi v skladu s predpisi, ki urejajo gasilstvo. Sicer so občine večinoma naklonjene gasilskim društvom, pa vendar je nerazumljivo, da oprostitve plačila komunalnega prispevka ne določa zakon, temveč to prepušča občinam.

Plačilo komunalnega prispevka za legalizacijo objektov, zgrajenih po 31. decembru 1967 in pred 1. januarjem 1995, to legalizacijo prinaša predlog novele Gradbenega zakona, ki ga bomo obravnavali po tej točki morajo lastniki plačati, kar je pravično. Pa vendar se postavlja vprašanje, ali bomo vedno znova oproščali črnograditeljem in jim omogočali legalizacijo. Bo naslednja novela prinesla to možnost tudi za objekte, ki se gradijo danes? Kaj s tem sporočamo graditeljem?

Predlog novele izenačuje razlastitveni postopek glede plačila odškodnine ne glede na to, ali gre za območje državnih ali občinskih prostorskih načrtov. V obeh primerih bodo razlaščenci upravičeni do odškodnine za namensko rabo, ki je veljala pred uveljavitvijo akta o razlastitvi. Sprašujemo se, v čigavem interesu je to.

Predlog prinaša tudi obveznost občin, da zaposlijo vsaj enega občinskega urbanista ali pa morajo imeti zagotovljeno njegovo sodelovanje. Če občina tudi po več izvedenih razpisih ne uspe kot občinskega urbanista zaposliti osebe, ki izpolnjuje pogoje, lahko občina na to delovno mesto zaposli tudi osebo, ki še ni izpolnila pogojev. Tudi na tem področju rahljamo izobrazbene pogoje, čeprav gre za zelo zahtevno delo.

V Novi Sloveniji bomo predlogu sprememb in dopolnitev zakona nasprotovali. Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Gospod Jani Prednik bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov, izvolite.

JANI PREDNIK (PS SD): Podpredsednik, spoštovani minister, kolegice in kolegi, en lep dober dan želim. Novela novega zakona o urejanju prostora, ki prinaša pomembne spremembe v sistem, ki se dotika prav vsakega prebivalca. Prostor je omejen vir, ki ga moramo urejati skrbno in premišljeno z mislijo na prihodnje rodove in na naravo v kateri živimo in katere smo tudi sestavni del. Prav zato je dolžnost Državnega zbora, da poskrbi za zakonodajo, ki bo jasna, ki bo izvedljiva, in ki bo usmerjena v javni interes. Obstoječe stanje na področju prostorskega urejanja v Sloveniji ne moremo oceniti kot dobrega. Postopki so pogosto dolgotrajni, so pogosto zapleteni in ujeti v postopkovne zanke. Občine in investitorji se soočajo z nejasnostmi, državni organi so preobremenjeni, ljudje pa imajo občutek, da sistem preprosto ne deluje v njihovo korist. Ta občutek žal ni neutemeljen. Mnogi projekti stojijo leta in leta, ker postopki niso usklajeni ali ker pravila niso dovolj jasna. To vodi do nezadovoljstva in pogosto tudi do poskusov zasilnih vbodov, ki dolgoročno ne koristijo nikomur. V Poslanski skupini Socialnih demokratov razumemo in se strinjamo s trditvijo, da novela zakona prinaša določene izboljšave, med njimi digitalizacijo, krajše roke in večjo preglednost postopka. Vse to so koraki v pravo smer. Tukaj moram posebej poudariti našo pobudo glede komunalnega prispevka, ki smo jo uspeli uskladiti z ministrstvom in s koalicijskimi partnerji. Med usklajevanjem zakona je bila prisotna ideja, da se vanj umesti določilo, da bi ljudje morali plačevati prispevek tudi za enostavne objekte, kot so vrtne lope, nadstreški ali manjši pomožni objekti. V SD menimo, da ni prav, da se plačuje prispevek za objekte, ki v resnici ne povzroča nobenih dodatnih stroškov za komunalno infrastrukturo. S tem samo dodatno obremenjujemo gospodinjstva in povečujemo občutek, da se iz vsake malenkosti dela nova dajatev. Vse večja draginja okoli nas in obeti morebitne svetovne recesije, ki se bo dotaknila seveda tudi Slovenije. Za nas pomenijo, da to ni korak v pravo smer. Veseli nas, da smo skupaj s koalicijskimi partnerji in ministrstvom to uspeli odstraniti. V SD smo se dotaknili tudi zemljiške politike, predlagali smo in podprli predkupne pravice občin pri odkupih zemljišč, kadar gre za stanovanjske in javne namene, saj je to ključni inštrument, da se občinam omogoči bolj aktivno upravljanje prostora in načrtovanje njihovega razvoja. s takšnimi mehanizmi bomo lahko poskrbeli za dovolj zemljišč za javna najemna stanovanja, za šole, za vrtce in drugo javno infrastrukturo. V SD razumemo, da zakon sam po sebi ne bo odpravil vseh težav v prostorskem načrtovanju, in da je v večini svojih določil tako koristen kot potreben. Zato ne bomo ovirali njegovega sprejetja, vendar, ker nas namesto formalnih rešitev zanimajo ljudje, občine in kakovost bivanja, ne moremo biti tiho in jih v tem času ne poskusiti zaščititi pred novimi dajatvami. Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala. Naslednji bo predstavil stališče gospod Tine Novak, stališče Poslanske skupine Nepovezanih poslancev, izvolite.

TINE NOVAK (PS NP): Hvala za besedo, lep pozdrav spoštovani minister. Torej, zakon oziroma Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju prostora je predlog, ki ureja eno ključnih ovir za razvoj naše države, to so dolgotrajni in zapleteni postopki na področju prostorskega načrtovanja. Vsi vemo, da je ena ključnih nalog države zagotavljanje stabilnega in predvidljivega pravnega okolja. Na področju urejanja okolja in gradenj smo bili v preteklosti žal priča številnim spremembam zakonodaje, kar je vneslo negotovost, tako za državljane, ki rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje, kot za gospodarstvo. V naši poslanski skupini se zavedamo, da je obstoječe stanje nevzdržno, prostorsko načrtovanje namreč ujeto v krču birokratskih postopkov. Ki seveda zavirajo tako javne kot zasebne investicije povzročajo negotovost in nesorazmerno podaljšujejo čas. Od pobude do realizacije. Namen zakona, da bi optimiziral, pospešil in izboljšal postopke ter zemljiško politiko je cilj, ki ga seveda načeloma podpiramo.

Vendar predlog zakona predvideva nekatere rešitve, ki nas navdajajo s pomisleki.

Prvič, ustanovitev medresorske skupine za usklajevanje mnenj je ambiciozen poskus reševanja problema neusklajenosti med nosilci urejanja prostora. Razumemo potrebo po mehanizmu, ki preprečuje blokade, hkrati pa moramo poudariti, da bo ključnega pomena zagotoviti, da bo delovanje te skupine ostalo strogo strokovno in transparentno. Saj s tem se bomo izognili tveganju politizacije odločitev, ki morajo temeljiti predvsem na strokovnih argumentih. Nadalje pozdravljamo uvedbo novih, hitrejših postopkov kot je ciljna sprememba OPN. Gre za pragmatičen odgovor na potrebe po večji prožnosti, ki so jih izražale zlasti občine. Ampak hkrati pa so številni deležniki vključno z združenji občin izrazili legitimne pomisleke glede možnih tveganj za stihijsko in parcialno urejanje prostora. Nadalje, nekateri ukrepi zemljiške politike so sprožili precejšen odziv javnosti. Razumemo namen spodbujanja gradnje preko obvezne takse za neizkoriščena stavbna zemljišča, vendar pa je Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije tehtno opozorila na specifičen položaj kmetij, kjer ta zemljišča pogosto služijo funkcionalnim potrebam in ne špekulacijam. Podobno velja za nekatere nove določbe o katastrskih postopkih, kjer so strokovne organizacije opozorile na potencialne administrativne ovire. Predlog zakona bi torej naj stremel k zastavljenemu cilju odprave administrativnih ovir. Smer je sicer prava, vendar so orodja, ki jih predvideva, na določenih mestih toga in ne upoštevajo realnih razmer na terenu oziroma ignorirajo realnost.

Kljub navedenim pomislekom se v naši poslanski skupini zavedamo nujnosti izboljšav na področju urejanja prostora. Ker predlog v svojem jedru prinaša nekatere ukrepe za pospešitev postopkov in ker so bili v zakonodajnem postopku s sprejetimi amandmaji nekateri ključni problemi vsaj delno naslovljeni, predlogu zakona ne bomo nasprotovali. Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Gospod Miha Lamut bo predstavil stališče Poslanske skupine Svoboda, izvolite.

MIHA LAMUT (PS Svoboda): Spoštovani.

Prostor je omejena naravna dobrina, s katero smo dolžni ravnati izjemno odgovorno, premišljeno, predvsem pa z zavedanjem, da lahko gre pri posegih v prostor za nepovratne procese. To je ena izmed ključnih premis, ki jih moramo imeti v mislih, ko se dotikamo prostorske zakonodaje. Odločanje o posegih v prostor mora potekati v funkciji spoštovanja strokovnih in zakonskih normativov, ki zagotavljajo varstvo prostora ter uravnavajo javni in zasebni interes, nujna usklajenost pa je ključna za razvoj in splošno blaginjo skupnosti. Zadnja leta smo vse pogosteje poslušali, kako se prostorsko načrtovanje in urejanje naselij giblje v začaranem krogu uradniških postopkov, ki vse prevečkrat delujejo po načelu postopek zaradi postopka samega. Seveda je prav, da je za vsakim umeščanjem v prostor transparenten normativni okvir, vendar mora dopuščati prožnosti, ki so podprte s strokovnimi in kakovostnimi rešitvami, ki prostoru ne samo jemljejo, ampak prinašajo tudi nove elemente, ki ga varujejo in so vsesplošno družbeno koristni.

Izpolnjevanje pravkar povedanega je ključen razlog, da je danes pred nami obsežna novela Zakona o urejanju prostora. Ena izmed težav, ki se že dolgo pojavlja, je razlika v hitrosti med pripravami in sprejemanjem prostorskih načrtov tako na lokalni, občinski ravni kot na državni ravni. Cilj ukrepov je bolj uravnotežiti časovnico priprave prostorskih načrtov z njihovim sprejemanjem, torej da priprava občinskega prostorskega načrta ne traja več kot eno in priprava državnega ne več kot dve leti. Ukrepi gredo tako v smeri, da se državne nosilce urejanja prostora pri lokalnih prostorskih politikah razbremeni zadev, kjer njihovo mnenje ni potrebno, ter v smeri hitrejših postopkov na lokalni ravni, saj se roki za izdajo mnenj pri prostorskem načrtovanju časovno omejijo na 30 dni. Nosilec urejanja prostora se po oddaji mnenja lahko odreče in s tem privoli v načrtovano rešitev brez posredovanja svojega stališča. Predlog zakona uvaja tudi pomembne novosti na področju zemljiške politike. Občine bodo morale v dveh letih sprejeti načrt preskrbe s stavbnimi zemljišči, ki bo razdeljen na kratkoročni, srednjeročni in dolgoročni del. Uvaja se obvezna taksa za neizkoriščena stavbna zemljišča, ki bo po letu 2026 namenjena spodbujanju racionalne rabe prostora. Ciljne spremembe občinskih prostorskih načrtov omogočajo hitrejše postopke za manjše posege. To je sila pomembno za širjenje kmetijskih gospodarstev, dograjevanje proizvodnih hal ali razširitve drugih javno pomembnih objektov. Večji poudarek se daje tudi krepitvi strokovnega prostorskega načrtovanja na lokalni ravni, saj občinski urbanist postaja osrednja strokovna oseba v občini z jasno določenimi nalogami in odgovornostmi, vključno s sodelovanjem v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj. V Poslanski skupini Svoboda smo prepričani, da predlogi sprememb Zakona o urejanju prostora odpravljajo nekatera ozka grla prostorskega načrtovanja v Sloveniji, ki so se kopičila skozi leta. Predvsem pa to, da je pred nami predlog strokovno utemeljenih sprememb, ki prinašajo pozitivne učinke, tako na kratek kot tudi daljši rok, zato jih bomo soglasno podprli. Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Gospod Zvonko Černač bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, izvoli.

ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Lep pozdrav vsem še enkrat, še posebej ministru!

Tako v Državnem zboru kot v javnosti velja dokaj enotno mnenje, da je neustrezna zakonodaja s področja urejanja prostora in graditve glavna ovira za hitrejše postopke na področju umeščanja v prostor in pridobivanja gradbenih dovoljenj. Kljub temu, da je imel vsak minister, ki je pokrival področje prostora, doslej ambicijo, da se postopki poenostavijo in hitreje, je stanje iz leta v leto slabše. Vsaka sprememba je postopke podaljšala, skrajšala in tako bo tudi z novelo, ki jo obravnavamo danes.

Pred dvema letoma, po ujmi, ki je prizadela velik del Slovenije, smo v Slovenski demokratski stranki naivno verjeli, da bodo razmere takrat omogočile potrebne spremembe na področju prostorskega načrtovanja in pridobivanja dovoljenj, pa se to ni zgodilo. V SDS smo takrat predlagali številne dopolnitve zakonov, ki so šle v smer poenostavitve postopkov in hitrejšega pridobivanja dovoljenj. Golobova koalicija je vse naše predloge zavrnila. Danes obravnavamo spremembe Zakona o urejanju prostora, ki vsebinsko ne pomenijo bistvenih izboljšav. Kljub temu smo vložili številne dopolnitve. Ki pa jih je tudi včeraj koalicija na odboru vse zavrnila.

Naj povzamem nekaj naših bistvenih predlogov. V SDS smo predlagali odpravo regionalnih planov, dokler ni razmejitve pristojnosti med državo, občinami in regijami, ki jih formalno ni, gre za dodatno birokratsko oviro in za podvajanje postopkov. V Slovenski demokratski stranki smo predlagali odpravo obveznosti izdelave načrta preskrbe z zemljišči v postopku občinskega planiranja, ker je to ena od strokovnih podlag, ker podaljšuje čas sprejemanja OPN za najmanj pol do enega leta. Poleg tega gre za dokument brez vsebinske vrednosti, celo več, občine blokira pri njihovem razvoju, ker so v večini primerov ugotovitve v teh dokumentih, da imajo občine stavbnih zemljišč dovolj, seveda jih ne morejo zaradi različnih razlogov uporabiti oziroma na njih opravljati graditve in to potem seveda preprečuje razvojne načrte občin oziroma širitev zazidljivosti.

Najprej je vlada predlagala zaračunavanje komunalnega prispevka tudi za enostavne in nezahtevne objekte, torej za vrtne in pasje ute, senike, senike, kozolce in tako naprej. Ta določba je sedaj s spremembo omiljena. V Slovenski demokratski stranki smo predlagali odpravo številnih administrativnih postopkov, ki po nepotrebnem in s podvajanjem obremenjujejo postopke in podaljšujejo čas sprejemanja prostorskih aktov, tako na državnem kot na lokalnem nivoju. Kot sem povedal so bili vsi naši predlogi, torej predlogi Slovenske demokratske stranke, zavrnjeni.

Danes je v uvodu minister dejal, da ta sprememba pomeni, da se bo občinski načrt lahko sprejel v roku leta dni, državni pa v roku dveh let. Tole je objavljeno na spletni strani ministrstva, pristojnega za prostor. To je časovnica sprejemanja občinskih prostorskih načrtov po veljavnem zakonu, torej ne po tej spremembi. Iz te časovnice izhaja, da je postopek sprejemanja OPN SPO(?) 186 dni, če pa je vmes še prevlada interesa, dodatnih 45 dni. Torej po sedanji ureditvi sedem mesecev in pol. Kaj zdaj to pomeni, da po novi noveli podaljšujemo na eno leto? Seveda ne. Ta časovnica je popolnoma nerealna, noben OPN ni bil sprejet v letu dni, tudi ne v roku dveh let, tudi ne v šestih mesecih, tako kot je to napisano na spletni strani ministrstva, pač pa vemo, da so srečne tiste občine, ki lahko prostorski načrt sprejmejo v treh ali štirih letih. Večinoma postopki trajajo pet do deset let. V moji občini se sprememba OPN ne na OPN(?) sprememba sprejema že osmo leto. Že osmo leto. Zakaj? Zaradi tega, ker so vmes prihajale te spremembe, med drugim tudi nova strokovna podlaga, načrt preskrbe z zemljišči, ki je sam sebi namen, ki je postopek dodatno podaljšal za leto dni. Pa po osmih letih niti javne razgrnitve sprememb še ni bilo. In žal ta novela, ta novela ne bo prinesla popolnoma nobenega skrajšanja teh postopkov, žal ne bo. Ker v kolikor bi bilo temu tako, potem bi danes imeli neko drugo shemo. Ne te, ki jo imamo na spletni strani ministrstva in ki za veljavni zakon govori, da je OPN mogoče sprejeti v 186 dneh.

Torej, postopki, kot sem povedal, trajajo absolutno predolgo, žal jih to, ta novela tudi ne bo skrajšala, po našem mnenju se bo zgodilo ravno nasprotno - postopki se bodo še podaljšali. v Slovenski demokratski stranki menimo, da je potrebno področje umeščanja v prostor resetirati in postaviti popolnoma na novo, zaradi tega novelo Zakona o urejanju prostora zavračamo, ker je slaba, po našem mnenju tudi škodljiva in že obstoječe postopke bo samo podaljšala, ne pa skrajšala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin, Prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih. V razpravo dajem 9. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? Odpiram prijavo. Prosim za prijavo! Imamo enega prijavljenega, gospod Andrej Kosi ima besedo, izvolite.

ANDREJ KOSI (PS SDS): Ja, hvala za besedo. Lep pozdrav spoštovani minister, kolegi in kolegice.

Torej, kar se tiče sprememb in dopolnitev Zakona o urejanju prostora, pozdravljam pozitivno namero ministrstva in Vlade, da želi tudi ta postopek graditi v zvezi s to problematiko, ki se v Sloveniji dejansko dogaja. Da občine kljub dolgemu obdobju, večletnem obdobju ne pridejo do svojih ureditev, prostorskih ureditev. Torej, v tem času, vsaj lahko jaz povem iz 20-letnih izkušenj, je bilo veliko sprememb zakonov, tako prostorskega urejanja kakor tudi gradbenega zakona s ciljem, da bodo postopki lažji, hitrejši, enostavnejši, vendar do tega ni prišlo. Mislim, da ni toliko težava v sami zakonodaji, nekoliko tudi bolj je problem v birokratskih ovirah predvsem pri birokratih, ki so zaposleni tako pri nosilci urejanja prostora, potem pri mmenodajalcih in tako naprej, ki strmo vztrajajo pri nekih svojih načelih, zahtevah brez upoštevanja druge stroke in tako dalje. In če karikirano povem, če imamo zdaj prakso, da nekatere občine kljub več desetletjih sploh nimajo še svojih občinskih prostorskih načrtov, da nekatere občine tudi po deset in več let čakajo, da sploh lahko spremenijo svoj akt, bi lahko hudomušno rekel, da če se mlad par v Sloveniji odloči, da bo na eni parceli gradil hišo, in da je še ta parcela kmetijsko zemljišče. In ko da vlogo na občino in čaka, da bo potem ta parcela stavbna, bo prej stopil v kakšno stanovanje Doma za starejše občane kot v last stanovanj. Točno tako je to. Kajti, da prideš do stavbnega zemljišča in da potem celo do gradbenega zemljišča oziroma do gradbenega dovoljenja, da zgradiš hišo in dobiš uporabno dovoljenje torej, čaka lahko več, celo desetletij. In pravzaprav prav to ima zelo negativen vpliv na razvoj občine, na gospodarski razvoj, na stanovanjsko problematiko, reševanja stanovanjske problematike, čeprav se zavedamo po eni strani, da je poseg v prostor pomemben del družbe, kajti s posegom v prostor zaznamujemo neko krajino, zaznamujemo, posegamo tudi v kvaliteto našega bivalnega okolja, nenazadnje tudi na naše zdravje in je zelo pomembno, da praviloma načrtujemo, da omogočamo gradnjo res tam, kjer je najmanjši vpliv, tudi določene vrste objektov, da upoštevamo vse kriterije, ki so od poplavnih, erozijskih območij, naravovarstvenih, kulturno varstvenih in tako dalje. Pa vendar, bi lahko vsaj v tej dobi digitalizacije in tako naprej, postopke še posplošili in omogočili, da lahko občina hitreje pride do ustreznega prostorskega akta, na podlagi katerega se, potem lahko gradijo objekti. Zdaj sicer mi smo že včeraj na odboru, pa tudi danes predlagamo amandmaje s katerimi, tako kot je bilo že v našem stališču povedano, želimo razbremeniti torej ta proces, torej sprejemanja prostorskih aktov in tudi nekako pohitriti te postopke. Čeprav je bila seja dokaj konstruktivna so vsi amandmaji bili zavrženi. Seveda se ti amandmaji nanašajo, tako kot je bilo že v stališču povedano, da se odpravijo pridobivanje smernic, ampak se smernice nalagajo torej v centralno graditev, nek centralni del, kjer si ga prostorski svetovalci samo prevzemajo in potem ne rabijo pridobivati posameznih teh smernic tudi z ukinitvijo regionalnega plana, kajti to v realnosti še ni prišlo, tudi nimamo še dejansko regij, na podlagi katerih bi se lahko ti akti potem sprejemali.

Tudi v zvezi z nekaterimi spremembami, za katere menimo, da že aktualna oziroma veljavna zakonodaja to zelo dobro ureja. Tudi v zvezi s tem, kar sicer je bilo deloma sprejeto, da se za enostavne in nezahtevne objekte, ki nimajo svojih priključkov, ukine plačevanje komunalnega prispevka. Zdaj, bilo je sprejeto, da so enostavni objekti, ki nimajo priključkov oziroma so pomožni objekti kot enostavni objekti, ne plačuje, vendar so lahko pomožni objekti tudi nezahtevni objekti. Tudi v primeru rušitve objekta oziroma gradnje novega objekta, ki se kateremu se ne potem ne poveča površina, potem tudi ni plačilo. In pa tudi v primeru, kadar bi šlo za rekonstrukcijo, dozidave, nadzidave obstoječih stavb in se ohranijo obstoječi priključki, se kapaciteta njihovih priključkov dejansko ne povečuje. Tudi za objekte, kadar je občina oziroma druga pravna oseba javnega prava, gradi nek objekt oziroma tudi komunalno opremo. Tudi gasilcem oziroma torej tistim službam, ki izvajajo javno gasilsko službo in pa tudi vse druge službe za zaščito in reševanje bi bile potem upravičene plačila komunalnega prispevka.

Tako da dejansko problem, ki pa je tudi pri sami zakonodaji, bi mogoče rad opozoril na to, da zelo velikokrat to spreminjanje zakonodaje ni v redu. Mi smo zdaj v 20 letih spreminjali že petkrat, šestkrat to zakonodajo, bomo še tudi v bodoče. Ampak bi bilo prav, da končno pridemo do enega zakona, ki bo veljal nekaj let, mogoče tudi desetletij. Kajti, takrat se bo točno vedelo, kakšni so postopki v državi. Tako se v Sloveniji dela, in tako se lahko pričakuje. Torej občina, lahko pričakujejo spremembo prostorskega akta nekje leto, dve oziroma sprejetja prostorskega akta, gradbeno dovoljenje lahko dobiš v dveh mesecih in tako naprej in to je tisto, za kar velja. Zdaj se pa dejansko dogaja to, da občina sprejme sklep o sprejetju ali spremembi prostorskega načrta, začne začne s postopkom, potem se pa zakonodaja spremeni in nalaga neke nove obveznosti in potem spet iskanje rešitev, spet se na eni strani različno tolmačenje teh zakonskih določil tako s strani načrtovalca, občine, kot s strani torej najemodajalcev in tako dalje. In potem, ko ta zakon nekako zaživi, ko dejansko se v praksi ve kaj se lahko dela in kako ne spet pride do spremembe zakona in spet zgodba se ponavlja, tako kot je tudi bilo že povedano. Spet na novo. In tudi s takšnimi in drugačnimi strokovnimi podlagami, ki jih potem podvajamo v te akte, ne rešujemo teh težav. Imamo veliko tehničnih težav, recimo, ko se izdeluje neka strokovna podlaga ali pa potem, ko se izdeluje sam OPN je tudi primer recimo neustreznih katastrskih podlag. tudi to so lahko težave, da potem ugotovijo izdelovalci nekih, ne vem, poplavne študij, karkoli, da kataster ni usklajen s katastrom, na katerega se izdeluje OPN. In potem vse to usklajevanje, vse to podaljšuje postopke. In zato je bistveno, da imamo torej vsaj v dobi digitalizacije, torej vstopno točko, v katerem bo pripravljavec prostorskega akta točno že imel smernice, te smernice povzel, jih v svojem pri izdelavi OPN torej upošteval, potem dal seveda samo mnenjedajalcem oziroma mnenjedajalcem v mnenje, pridobi mnenje in je lahko prostorski akt dosti hitreje spremenjen. Tako da v smislu tega, še enkrat, mi s pozitivnimi amandmaji to predlagamo. Na odboru so sicer bili zavrženi, zato predlagamo nekatere rešitve še enkrat tudi na današnji seji. Pravzaprav v želji, da tudi naš prispevek pride k temu, konstruktivni želji, da bi bili postopki res hitrejši, boljši, enostavnejši in bi lahko občine prišle do sprememb oziroma svojih prostorskih aktov, sprejet svojih prostorskih aktov, kar bi omogočalo gospodarski razvoj, reševanje stanovanjske problematike, da bi lahko kdorkoli hitreje prišel do stanovanja. Veliko je poudarka, predvsem pri reševanju stanovanjske problematike, kako gradimo javna stanovanja. Ampak to ni rešitev, mi moramo ohraniti tudi podeželje in omogočiti tudi na podeželju, da se lahko gradijo nove hiše, novi objekti za stanovanjske namene, ne samo bloki v mestih, ampak tudi nekje na podeželju, da lahko s tem tudi podeželje živi in da ne odganjamo mladih ljudi s podeželja v mesto. In da lahko v bistvu, to je dejansko, s tem moramo omogočiti in omogoča, da lahko tudi en gospodarstvenik ustvari in živi v svoji občini, v občini, ki je potrebna razvoja in lahko tudi tam ustvarja, ne da pa se seli v neka večja mesta, kjer je to drugače in dejansko to je naš namen. Zato je potrebno res k temu pristopiti strokovno s ciljem hitrejših postopkov, predvsem, predvsem pa še enkrat poudarjam. Je potrebno podučiti, podučiti uradnike, da je njihov namen oziroma njihovo zaposlitev ta, da pomagajo, da iščejo cilj k rešitvam, ne pa da kljubujejo. in za to, da uveljavljajo svoj prav, podaljšujejo postopke, kajti plačani so predvsem nosilci urejanja prostora, so plačani iz državnega proračuna, ker to so državne inštitucije in dejansko, če jih državljani in državljanke plačujejo za to, da dejansko delujejo v tem, v njihovo dobrobit, potem naj tudi v njihovo dobrobit delujejo, ne pa da dejansko s svojimi zahtevami, ki so velikokrat tudi neutemeljene nekako povečujejo svoj prav, svoj prav in pa tudi nekako bi lahko rekel, da so lahko tam zaposleni, torej neko možnost zaposlitve, ampak da res delujejo v dobrobit državljanov in državljankam, da prispevajo k temu, da so prostorski akti hitreje sprejeti in s tem omogočamo tudi boljši prostorski, gospodarski in drugi razvoj posameznega lokalnega okolja. Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala. Besedo želi minister za naravne vire in prostor, gospod Jože Novak, izvolite.

JOŽE NOVAK (minister za naravne vire in prostor): Vsi skupaj, ne samo v dvorani, tudi v Sloveniji, soglašamo s tem, da smo prišli do zelo kompliciranega sistema, kjer se ne ve, kdo pije, kdo plača v sistemu in ceno temu plačajo državljani, investitorji, pa tudi stranke v postopku, ki se želijo, da sistem ni učinkovit. Zaradi tega sem napovedal, da se moramo vrniti nazaj v rešitve iz 90 let, v temeljne, bom rekel, rešitve, ki so bile dobre. Dva sistema sta ključna in kriva bila za to, da se je začela zakonodaja spreminjati leta 2007, najslabša možna rešitev antireforme 90 let. Vemo, kdo je bil v vladi 2004, dva, osem, pa kdo je bil to ministrstvo. V tistem času je prišlo do administrativne zablode. Kaj se je potem naredilo? Antireforma, te iste anti reforme leta, deset let kasneje. Samo nagradilo se je še to. In zato sem napovedal, da se bomo vrnili k enotnemu Zakonu o urejanju prostora in graditvi, ki bo ljudem pomenil, da lahko to soglašam z vsemi cilji, ki ste jih vsi postavili, dobil dovoljenje v enem postopku, ne pa v dveh ali treh, kot jih imamo danes, vključujoč s tem delom, kar je Ustavno sodišče reklo.

Zdaj pa tri, štiri besede. Regionalne plane je gospod Vizjak kot minister vpeljal noter. Žal niso členi odprti in jih ne moremo črtati, zaradi tega, ker je del členov neodprtih in jih ne moremo zdaj popraviti pri regionalnih planih. Jaz tudi verjamem, da ne bodo učinkoviti? Zaradi tega. Ker ni pokrajin. In vsega tega bo pa neko strokovno gradivo narejeno, ki ga bo pol naredili, da se razume. Ne podpiram kaj drugega, ampak samo pojasnjujem. To, da je program opremljanja lahko sočasno z OPPN, je samo prednost, ni zahtevano. Lahko je tako, kot se zdaj vsak zase naredi ali kadarkoli, ampak lahko to se samo omogoči tistim, ki je lažje. / nerazumljivo / komunalnega prispevka, ni nič novega. Tukaj samo piše, da je z e prostorom usklajeno tista tehnična rešitev, ni treba analogno delati. Mi danes olajšujemo in zmanjšujemo iz prejšnjega zakona, črtamo to, kar je bilo na odboru usklajeno, da pomožnim objektom ni treba plačevati. Torej olajšujemo komunalni prispevek, ljudem omogočamo enostavnejše, kot je bilo prej ti predlogi, ki so bili pa danes, so pa bili usklajeni z občinami, zato, ker imajo težave. Zdaj še začetna, bom rekel, uvodna beseda. V čem vidim prednosti in možnosti. To, da mnenjedajalec ne more dajati tudi leto dni ali dve svoje stvari, ampak da mora v 30 dneh, je seveda, ja, olajšava. Občina lahko povpraša, ni pa nujno, že danes je v zakonu tako rešeno, da ni treba povpraševati, če želi občina sama, če ni kaj jasnega kdo v svojem prispevku dal. Medresorska komisija je laufala v 90. letih. Jaz sem takrat celo vodil operativno in smo v 45 dneh dali, ko je bilo gradivo na Vlado in ga potrdili. Seveda zdaj imamo težavo zaradi ločevanja lokalne samouprave in to, ampak je Ustavno sodišče, hvala bogu, reklo, povezati z gradbenim dovoljenjem in vsem tem in to je nova celovita urejenost, ki je potrebna. Tako da soglašam, da bo seveda moral biti v naslednjem mandatu ta skupna zadeva, bom rekel, tudi opravljena, ker je. In dalje. Jaz mislim, da v zakonodaji je zdaj ključno, da ta vir negotovosti, pa tudi tveganja korupcije, ki so zaradi dolgotrajnega postopkovanja dane. Namesto tega vendarle imamo prostorsko načrtovanje kot premislek za operativno delovanje. V tem kontekstu seveda ta 9. člen ni potreben, zato ker je že sedaj, bom rekel, tako urejeno in ga samo, ni zahtevana, bom rekel, ureditev dodatna. Samo to je bilo pojasnilo še. / izklop mikrofona/

Aja, pa se opravičujem, če dovolite, samo še takso bom omenil, ker je bila večkrat omenjena, Plačilo takse za enega do 2 procenta možnosti na zemljišču, ker govori o najbolj opremljenih zemljiščih tam, kjer je občina že vložila v komunalo. In to bo občina z odlokom uredila, ampak to je tisti manjši del, kjer je vložek javnega sredstva vložena in da se tam naredi. In ni pavšalno, ne za kogarkoli. Iz tega naslova imamo pa eno drugo rešitev, ki pa moramo konceptualno rešiti, to sva z enim od poslancev že govorila. Namenska raba je danes dolgoročno zasnovana. Včasih smo imeli namensko rabo v tem kontekstu samo za srednjeročno operativno obdobje petih let, kar se je delalo. To pa je razlika, tako kot je danes seveda problem, ko se je za 50 let naprej začrtalo in so to izenačili v eni zakonodaji. Dolgoročni plan, razvoj, urbanistični načrt nekega mesta je lahko daljši in v tem kontekstu se ne plačuje nobene stvari, namenska raba pa naredi samo za tisto operativno obdobje. To bomo morali v novem zakonu. Pa kaj še? V podzakonskih aktih bomo tudi morali olajšati, zato ker imamo veliko navlake o teh vsebinah, ki smo jo nalagali notri. In tu sem hvaležen vsem poslancem, katerihkoli, bom rekel, skupin, ki ste pripomogli tudi k temu in podpori. In mislim, da bomo lahko nekatere stvari izboljšali. Pa ne zato, ker sem jaz, ampak zato, ker je najmanj čas, da vse skupaj naredimo. Seveda ključno pa bo usposabljanje upravnih enot, usposabljanje občinskih urbanistov. Ti ljudje, ki pa ne morejo dobiti, to so razne obmejne, majhne občine, ki ne dobijo tistega urbanista z licenco, pa imajo začasno možnost, da nimajo nič, namesto nič, da imajo vsaj nekaj od tega. Iz tega naslova je tudi ta zakon. Ne dovoljuje več črnogradenj. To bomo kasneje pri Gradbenem zakonu lahko več rekli, da, ker je ta povezava lahko tudi narejena na ustrezen način. Skratka za ljudi je dosti prednosti v tem zakonu.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Želi še kdo razpravljati? Vidim, da je še želja po razpravi. Odpiram prijavo. Besedo ima gospod Zvonko Černač.

ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Ja, glejte, minister je uvodoma dejal, da naj bi s to spremembo se postopek OPN, sprejemanja OPN skrajšal na eno leto in DPN na dve leti. Jaz sem pokazal shemo, ki je objavljena na spletni strani ministrstva pri tem zakonu, ki zdaj velja, kjer piše: postopki, sklep o pripravi OPN, osnutek, okoljsko poročilo, javna razgrnitev vmesne faze, vključno s celovito presojo vplivov na okolje, 186 dni. Se pravi, po sedanjem veljavnem zakonu uraden podatek na ministrstvu objavljen, naj bi OPN se sprejel v pol leta. Danes pravi minister, da se bo s temi spremembami postopek skrajšal in se bo OPN sprejel v letu dni. Vemo, da ni realna nobena od teh številk. Ampak če se resno pogovarjamo o tem, da želimo narediti neko spremembo in da postopki ne bodo trajali med pet in deset let, kot trajajo danes, bi vseeno pričakoval, da bi ob tej noveli dobili shemo, ki bi jo lahko preverili ali je realna ali ne in ki bi povedala, kakšne časovnice glede na te spremembe, ki so predlagane, pa so realne za sprejemanje tako OPN kot DPN. In ker tega ni in ker vemo, da te spremembe, ki ste jih predlagali, v pomembnem delu ne spreminjajo obstoječe tehnologije, mimogrede, strinjam se z ministrom in pričakovali smo, da bo do tega v tem mandatu prišlo, da se celotna zakonodaja resetira in da se naredi en zakon za celotno področje, ki se ga poveže tudi z ostalimi zakoni, predvsem z Zakonom o katastru nepremičnin in tako naprej, ampak tega ni bilo in tega tudi danes žal nimamo. In zaradi tega je neprimerno zavajati ljudi, investitorje, vse tiste, ki pač zdaj pričakujejo, da se bo to čez noč spremenilo in da bo OPN na občini šel v enem letu skozi. Tega ne bo, tega ne bo in bi bilo prav, da se to pošteno pove.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Minister, želite besedo? Izvolite.

JOŽE NOVAK (minister za naravne vire in prostor): Še eno pojasnilo. Jaz sem na odborih pojasnil, da jaz ne spreminjam Zakona o varstvu okolja, nisem pristojen za to. In gospod poslanec ima prav v enem delu. Če se presoja vplivov na okolje in ostalo ne združi in ne prilagodi temu, imamo težave. Jaz pričakujem, da bo minister, pristojen za ta zakon, prinesel v tem mandatu ali v kratkem tudi spremembo tega, trditev, ki jo pa imam je pa naslednja; jaz pričakujem, da bo do konca prihodnjega leta država imela vse OPPN, vse OPN, ki so potrebni še v tistih 15 občinah, ki jih še niso sprejele. Zdaj postopki dobro tečejo. Sprememba, če je pa ciljna sprememba, bo celo v pol leta teoretično, ne teoretično, tudi v praksi lahko spravil skozi, če ne bo presoje, seveda, če bo zahteven objekt, je pa tisto je do dve leti. Jaz nisem še imel prakse niti z DPN, da smo lahko delali več kot dve leti in vsaj te DPN, ki jih zdaj delamo, premikamo tudi one iz desetih let, ki nimajo toliko. Ne samo problem v zakonodaji, imajo v praksi, izkušnjah in seveda ostalih. Tako da soglašam, če ne bomo zadaj vse te procese, organizacijske in ostale opravili, bomo ostali lahko tam kjer je. Ampak zakon vsaj to omogoča. Dajmo razumeti, da tudi tistih 30 dni, ki zdaj daje tudi meni kot ministru za naravo, pa za vode kot dva, ki sta počasna in ne oddajata pravočasno, bomo dajali v pravočasnem delu. Država bo dala poplavne zadeve in jih ne naročala več drugim. Seveda ta proces, kjer so jih začeli, moramo pa zaključiti še na tistih primerih, kar je. Nič ne bo lahko. Nič ne bodo cvetele, bom rekel, rožice. Ampak s trdim delom, ampak v tem delu, če pa ne, moramo pa ukiniti, da sploh planirano bomo imeli ali pa gradbenih dovoljenj. Zato se vračam k dobremu predlogu, o tistem, ko sem rekel, da se mora resetirati ampak takrat pa seveda rabimo malo širšo razpravo in ne mojih dve leti, ki sem jih skupaj s temi pol leta, ki še bodo, imam na razpolago.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Sprašujem, če želi k 9. členu o amandmaju Poslanske skupine SDS še kdo razpravljati? (Ne.) Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 13. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 14. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 21. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 34. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 37. člen ter amandma Poslanske skupine SDS, želi kdo razpravljati? (Ne.) Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 38. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 39. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 52. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 67. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 70. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 71. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 73. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 79. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 81. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 83. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 88. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 95. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? (Da.) Ja, še kdo? Vidim, da ni. Gospod Zvonko Černač, imate besedo, izvolite.

ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Zdaj, ta določba glede komunalnega prispevka za enostavne, nezahtevne objekte je bila sicer omiljena in je zdaj besedilo v spremenjenem zakonu oziroma spremenjeni noveli zakona, da se komunalni prispevek ne plača za enostavne stavbe. Ampak je ta določba nejasna. Med temi enostavnimi stavbami. Po tem, kar zdaj piše v tej spremembi, ni nezahtevnih objektov. To so pa silos, kozolci, garažni objekti, razni kmetijski objekti, ovčje staje, če želite in tako naprej, tega tukaj notri ni. Se pravi, da kljub temu bo treba plačati komunalni prispevek za objekte, ki so po dimenzijah malo večji, pa še vedno spadajo med nezahtevne objekte, ki nimajo nobenih komunalnih priključkov in zaradi tega mi predlagamo v amandmaju k 95. členu, da se te stvari napišejo bolj jasno in bolj nedvoumno. Da se komunalni prispevek ne plača ne za enostavne ne za nezahtevne objekte, seveda razen če so priključeni z lastnimi priključki. Da se ne plača v primeru rušitve objekta in nadomestnih gradenj za obseg porušenega oziroma odstranjenega objekta - to mislim, da nekje v zakonu sicer piše oziroma v noveli - rekonstrukciji dozidav in tako naprej. Objekte, katerih investitor je občina ali pravna oseba javnega prava. Ni pa jasno napisano, da ta oprostitev velja tudi za gasilstvo. Zaradi tega predlagamo, da se jasno in nedvoumno napiše, da se ne plača za stavbe, namenjena izvajanju javne gasilske službe v skladu s predpisi, ki urejajo gasilstvo in seveda vse ostalo, kar se tiče stavb s področja zaščite in reševanja. Predvsem pa se mi zdi najbolj pomembno to, da se jasno in nedvoumno zapiše, da ljudje ne bodo plačevali komunalnega prispevka za nekaj, za kar ni utemeljeno zaračunavanje komunalnega prispevka. Ker če vi imate tam neko strojno lopo, ki nima nobenega priključka, ki služi za shranjevanje kmetijske mehanizacije, ne vem, krme, bal in tako naprej. Je nedopustno, da se za tak objekt komunalni prispevek zaračuna in teh objektov je ogromno. Bremenijo v glavnem kmečko, kmetijsko prebivalstvo, ruralno prebivalstvo in bremenijo tiste, ki si večinoma že tako in tako z lastnim delom in z varčevanjem pomagajo, da sploh do teh objektov lahko pridejo. Tukaj ne gre za neke investitorje, ki so polni denarja, ampak gre za ljudi, ki se s trdim delom in trudom preživljajo iz dneva v dan, iz meseca v mesec. In zaradi tega menimo, da je potrebno jasno in nedvoumno zapisati, da v nobenem od teh primerov se komunalni prispevek ne plača.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala. Želi še kdo razpravljati pri 95. členu in amandmaju Poslanske skupine SDS? Minister želite besedo, izvolite.

JOŽE NOVAK (minister za naravne vire in prostor): Jaz bi samo eno pojasnilo dal. Že sedaj v drugih členih piše, da noben objekt, ki ne bo imel novega priključka na vodovod, kanalizacijo ali, bom rekel, na te občinsko infrastrukturo, ni treba plačati. Tudi pomožne objekte smo zdaj dali ven, zato ker so praviloma iz same stavbe. Hvala v pomoč vsem predlagateljem in poslancem, ki so iz različnih skupin to tudi potrdili, da smo tako oblikovali ta predlog. Občina ima pa že sedaj tudi možnost, da oprosti - in tam smo navedli predvsem objekte. Iz področja obrambe, notranjih zadev, govorim tudi civilne zaščite in ostale - toliko več. Tudi pri stanovanjski gradnji, zlasti pri neprofitnih stanovanjih in drugih zadevah so ravno tako eksplicitno v drugih členih navedeni, da se ne daje. Iz tega naslova menim, da je za to fazo, bom rekel, ta del primeren in celo upošteva to, kar poslanec predlaga v veliki meri. Verjamem pa, da če bo prišlo do zlorab, imamo pa seveda ravno tako, bom rekel, kaj več za storiti. Jaz iz tega naslova lahko samo, saj pravim, jamčim, če sploh ni priključevanja in pomožni objekti ne gredo. Če pa bo kmetijski objekt, ki bo porabljen na novo, govorim seveda o nečem, kar je recimo nov rastlinjak, ki bo imel nove priključke in tako naprej in bo vezan kot samostojen priključek, ker v tem primeru se pa tako kot vsi gospodarski objekti pač plačajo in pa nekateri so celo, bom rekel, izven konteksta enostavnih objektov celo večji. Tako da, tu sem pa razumel tudi priporočilo, ker imamo pa v podzakonskih aktih zdaj neusklajeno in bomo prilagodili tudi teh določbah, ki so zdaj v tem zakonu narejeni. Tako da, ne bi smelo biti bojazni, da bi se zaračunavalo za nekaj, kar ne bi smelo biti upravičeno. Je bil pa to kompromis, ki smo ga tudi s Skupnostjo občin dosegli, ker oni so pa pojasnjevali veliko zlorab na tem delu, ko si nekdo želi posebej objekt dobiti, beri hišo ali kaj drugega, potem pa posamezne objekte, ki so tudi trgovine, so tudi delavnice in ostale imajo svoje gospodarske priključke, v tem primeru pa seveda gre za upravičenost plačila tudi tega namena.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala. Želi še kdo razpravljati? Ja, kolega Černač, izvolite.

ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): V Slovenski demokratski stranki vseeno menimo, da bi bilo prav, da je ureditev tukaj poenotena. Ni dobro, da bi se komunalni prispevek v eni občini za gradnjo gasilskega doma zaračunal, v drugi pa ne, in nekaj podobnega velja tudi za druge objekte. Menimo, da tukaj mora veljati enako pravilo na območju celotne države.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala. Želi še kdo pri tem členu in amandmaju? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 97. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati?

Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.

V razpravo dajem stočetrti člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 106. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 117. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 129. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 131. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.

O amandmajih bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora odločali danes v okviru glasovanj.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH GRADBENEGA ZAKONA V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade, gospodu Jožetu Novaku, ministru za naravne vire in prostor. Izvolite.

JOŽE NOVAK (minister za naravne vire in prostor): Spoštovani! Tudi ta zakon je nadaljevanje tistega o urejanju prostora, seveda delno povezan, delno pa ima svojo, bom rekel, vsebino in materijo. Ista ugotovitev zapletenosti in dvojnosti, enkrat soglasja in dovoljenja k urejanju prostora, drugič z gradbenim dovoljenjem in vsem tem, kar iz tega, bom rekel, sledi. Tako da isto velja moje opozorilo o povezanosti in enem zakonu namesto dveh in ločenih zadevah, kar se vnaprej zahvaljujem tudi vsem poslancem, ki ste podobnega mnenja. oziroma imamo isti problem, seveda iščemo pa rešitve, za kar bi jih pa lahko dali.

Kaj pa smo v tej noveli, kjer smo omejeni z obsegom dela, lahko naredili? Glejte, najprej smo dali ukrepe, da se gradbeno dovoljenje lahko izda v 60 dneh. Dosedanji zakon tega ni omogočal, zato, ker je dal trajne dokler mnenjedajalec ni dal soglasja, ni dal mnenja, se je čakalo in čakalo. Mi zdaj zahtevamo, da se mnenje izda v 30 dneh in lahko upravna enota samo 15 dni dodatnega časa vzame. Bomo o tem še sigurno debatirali, o tem dodatnem času pa zakaj?

Nadalje, uredili smo, da štrleče stavbe, jaz rečem ti nadstreški, ko se je spremenil sistem urejanja, ni treba več ljudem dokazovati. Skratka, vsi tisti, ki so imeli prej evidentiran objekt v starih naseljih, kot je Koper, Izola, Piran ali staro mestno jedro, katerokoli naselje, ni treba zato, ker ima strehco nad cesto, urejati, ker je samo spremenjen način evidentiranja objekta. Prej je bilo po zidovih, zdaj je pa po strehah. S tem smo rešili avtomatično v vseh postopkih, tudi v premoženjskih in ostalih predpisih urejeno na ta način. Dana je prednost izkazovanju javnega interesa in pa seveda, kot vemo, bom rekel, tudi ta sistem e-graditve kot tehnika, ne kot vsebina k temu dali. Tudi mnenjedajalci morajo v prostorsko informacijskem sistemu dati pogoje vnaprej. Ne morejo si izmišljevati kar smo, bom rekel, do zdaj imeli in bomo imeli še v praksi problem, ampak ga bomo morali na nek drugačen način urediti. Seveda ta centralna grafična baza mnenjedajalcev, za koga bo vse, kar dano bo tudi seveda potrebno. Za rekonstrukcijo po naravnih nesrečah smo podaljšali rok, ne iz treh mesecev, ampak na daljši rok in bolj logično je zapisan člen univerzalni graditvi, graditvi objektov prilagojen vsem vrstam hendikepiranih. Ni treba dovoljenj za dostope do stopnice in n dvigala, prizidkov, bi rekel, tega in imamo posebno določbo, da ni treba menjati, kot sem rekel, prostorskih aktov za to, da bi ojačali, okrepili konstrukcijo kadar je potresno nevarna. Imamo posebno določbo zaradi odločbe Ustavnega sodišča, ki je razveljavilo 146. člen. 146. člen pomeni razveljavitev tega, kar so občine zahtevale, da v postopku sodelujejo, da ni možno legalizirati nedovoljenih gradenj brez, da plača komunalni prispevek, da se ugotovi, da so na stavbnem zemljišču in tako naprej. Mi soglašamo, da se 146. člen ne nadomesti in je pač črtan iz tega sistema ven. Smo pa zaradi tega, sledeč Ustavnemu sodišču dopolnili predlog 150. člena in 145. člena člena. 150. člen smo podaljšali. Da vsi objekti, ki stojijo pred do 1. januarja 1995 ali pred tem, se lahko tudi s posrednimi dokazi, če nimajo gradbenega dovoljenja, šteje, da je gradbeno dovoljenje dano. Primer, imamo pogodbo o nakupu stanovanja, piše celo gradbeno dovoljenje na podlagi česa je bilo napisano in če ga ni, ne naštejemo ta posebni dokaz. S tem smo olajšali več tisočim ljudem dokazovanje, bom rekel, okrog tega.

In drugo, tisti, ki so zgradili do leta 2017 nedovoljeno gradnjo, imajo poseben postopek 145. člena za poenostavljeno legalizacijo. Samo tisti do leta 2017 in to smo jim podaljšali do leta 2030 samo zato, ker so iz 146. člena bili z Ustavnim sodiščem črtani, in da imajo možnost tudi te legalizirati po nekoliko enostavnem tehničnih preverjanjih, vendarle smo tukaj zapisali, da take določbe ne pomenijo potrdilo o varnosti objekta, ker ne bo nihče pregledoval tega, ampak da je to tveganje tudi tistih, ki kupujejo ali kogarkoli drugega. Tudi potem smo še nekatere druge izboljšave naredili okrog tega drugega. Dodali pa smo tudi to, da objekti potresne prenove iz leta 1976 ne rabijo dokumentacije, govorim za Posočje, obrambni objekti, ki so iz leta 1991, javni objekti iz obrambe. Ministrstva za notranje zadeve in vsega ostalega. Seveda iste aktivnosti. So potrebne, tako s projektanti. Občinami, upravnimi enotami, da bomo lahko dosegli hitrejšo in delovanje, bom rekel, sistema. Tudi tukaj predlagam, da če bo manj kot desetini, desetini členov dopolnjenega predloga danega, potem predlagam, da Državni zbor v skladu s 138. členom Poslovnika na isti seji opravi tudi tretjo obravnavo predloga zakona. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala. Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor. Za predstavitev poročila dajem besedo predsedniku Tomažu Lahu, izvolite.

TOMAŽ LAH (PS SDS): Predsedujoči, hvala za besedo, še enkrat lep pozdrav ministru in kolegom in kolegicam. Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Gradbenega zakona. Predstavnik Vlade je uvodoma predstavil ključne rešitve predloga zakona, katerega glavni namen je zagotoviti učinkovitejše in hitrejše postopke izdaje gradbenega dovoljenja ter večjo pravno varnost. V praksi to med drugim tudi pomeni jasno definiran čas od vložitve vloge do izdaje gradbenega dovoljenja ter boljšo dostopnost do informacij mnenjedajalcev za pripravo projektne in druge dokumentacije v obliki centralizirane evidence na spletu. Mnenjedajalci bodo namreč morali vnaprej objaviti podatke v prostorskem informacijskem sistemu, kar bo investitorjem omogočalo boljšo informiranost. Kot ključni cilj pa je minister izpostavil, da se bo gradbeno dovoljenje moralo izdati v zakonsko določenem 60-dnevnem roku. V zvezi z legalizacijo objektov je navedel spremembe v postopkih, ki se nanašajo na dokazovanje gradbenega in uporabnega dovoljenja za objekte, zgrajene pred letom 1995. Poudaril je tudi poenostavitve, kot je na primer podaljšanje veljavnosti gradbenega dovoljenja za objekte državnega pomena na največ pet let ter izboljšave glede izdaje gradbenih dovoljenj. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je predstavila dve pripombi, ki sta tudi obširneje predstavljeni v pisnem mnenju. Prva se je nanašala na člen predloga zakona, ki uvaja pozitivno pravno domnevo v primeru molka mnenjedajalca oziroma če mnenje ni podano v predpisanem roku. Slednja je po njihovem mnenju ustavno sporna rešitev z vidika členov, ki se nanašajo na varstvo okolja, na kar je Slovenijo opozorila tudi Evropska komisija. Druga pripomba pa se nanaša na nedavno odločbo Ustavnega sodišča, s katero je bil razveljavljen 146. člen zakona, ki ureja objekte daljšega obstoja. Predlagana rešitev namreč uvaja domnevo, da imajo vse gradnje, zgrajene pred 1. 1. 1995, gradbeno in uporabno dovoljenje, kar je primerljivo, pač po njihovem mnenju, z ureditvijo, ki je bila razveljavljena. Predstavnik Državnega sveta je predstavil mnenje Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Ob tem in je povedal, da komisija predlog zakona podpira. Ob tem je med drugim poudaril, da komisija pričakuje, da bodo pripombe in predlogi reprezentativnih združenj občin, inženirske zbornice ter komisije ustrezno upoštevani v nadaljnji obravnavi pri pripravi naslednje novele zakona.

V razpravi so člani odbora iz vrst opozicije pozdravili nameri predloga zakona, ki sta izboljšali stanje na področju gradbeništva ter skrajšali postopke pridobivanja gradbenega dovoljenja. Strinjali so se z ministrom, z ministrom, da bo v prihodnje na tem področju potrebna enovita zakonodaja, ki bo obsegala tako področje urejanja prostora kot gradnje. Razpravljavci so se v večji meri osredotočili na dve rešitvi iz predloga zakona, in sicer na uvedbo pozitivnega mnenja mnenjedajalca k zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja v primeru, da mnenje ne bo podano v predpisanem roku ter legalizacije nedovoljenih objektov. Glede prve rešitve so opozorili na potrebo po zmanjšanju odločevalske vloge uradnikov v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja, na nujnost izobraževanja uradnikov, na poenotenje delovanja posameznih organov, uslužbencev in inštitucij ter na potrebo po zagotavljanju varnosti investitorjev predvsem z vidika, da imajo, ko želijo zgraditi nek objekt, na voljo informacije, ali se lahko zgradi in v kakšnem časovnem okviru. Glede rešitve legalizacije nedovoljenih objektov pa so razpravljavci opozorili, da obstaja veliko število tovrstnih objektov in se strinjali, da je potrebno to področje prioritetno urediti. Predlagali so, da bi se za te objekte določila presečni datum in kasnejše prehodno obdobje, v katerem bi bilo treba objekt uskladiti. Opozorili so, da je v večini primerov nedovoljenih objektov v ozadju kriv sistem oziroma dolgotrajnost postopkov pridobivanja gradbenega dovoljenja. Izpostavili so še, da gre sedaj v večini primerov za legalne gradnje s projektno dokumentacijo, ki pa nimajo potrdila s strani upravne enote.

Predstavnik predlagatelja je s pojasnili odgovoril na vse podane pomisleke opozicijskih poslancev.

Odbor je sprejel več amandmajev poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica ter svoj amandma k 42. členu in nato glasoval še o vseh členih predloga zakona skupaj ter jih sprejel. Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Prva ima besedo Poslanska skupina Socialnih demokratov in kolega Jani Prednik, izvolite.

JANI PREDNIK (PS SD): Predsednica, pozdravljena. Pozdrav tudi vsem ostalim.

Vsi poznamo realno sliko gradnje v Sloveniji: predolgi in preveč razdrobljeni postopki, papirologija, neenotni roki in ogromno, ogromno usklajevanja. To škoduje seveda vsem: družinam pri obnovah in gradnji hiš, občinah, občinam pri vrtcih in domovih za starejše ter državi pri projektih v javnem interesu, predvsem gradnji stanovanj. Omeniti moramo še dva problema, ki sta posledica teh težav: veliko število črnih gradenj in tako imenovane sivine pri starejših objektih, ki v pravnem smislu visijo v zraku. Predlog zakona pred nami gre v pravo smer in gre v pravo smer glede reševanja omenjenih zagat. Cilji naše koalicijske pogodbe in programa Socialnih demokratov glede tega so razumljivi: itrejši, preglednejši in varnejši postopki, brez nepotrebnih zastojev in brez popuščanja pri javnem interesu. Zato zakon in njegovo sprejetje seveda podpiramo. Zelo dobrodošla pridobitev novega zakona je portal eGraditev, enoten portal, kjer se odda vlogo za dovoljenja, vidi status, roke in odgovorne ter tudi stanje zemljiša, je nedvomno nekaj, kar moramo vsi pozdraviti. Tu podpiramo obvezen prehod na e-poslovanje, ker je dobro tako za uporabnike kot tudi za upravljavce. Druga zelo pomembna in medijsko upravičeno obravnavana novost zakona je rok leta 1995 v povezavi domneve obstoja dovoljenj za starejše objekte. Jedro problema je poznano vsem. Po naši državi stoji veliko hiš in manjših stavb, ki se jih uporablja desetletja, papirje, papirji zanje pa niso nikoli obstajali ali so izgubljeni, predvsem zaradi pomanjkljivega nadzora, shranjevanja in upravljanja z njimi v tistem času. Trg nepremičnin je zaradi tega manj pregleden, prenove se odlagajo, občine težje planirajo infrastrukturo.

Ker je stanje vsako leto slabše, tokrat v Poslanski skupini Socialnih demokratov podpiramo, da se stare dokazljivo uporabljene objekte v urejenem postopku, pod narekovaji seveda, pripelje v red. To ni in ne sme biti amnestija. V zakonu so prisotne bistvene zaščite, ki onemogočajo enostransko uporabo tega načela v potresno ali poplavno ogroženih območjih ter območjih zaščitene narave. Hkrati so v zakonu prisotne tudi zaščite v povezavi z varnostno pomanjkljivimi objekti.

Za nas kot Socialne demokrate je bilo zelo pomembno, da zakon poskrbi za bistveno pospeševanje projektov v javnem interesu. Vsi vemo, da potrebujemo več javnih najemnih stanovanj, šolskih in zdravstvenih objektov. Podpiramo prednostno obravnavo takih zadev in digitalno sledljiv nadzor.

Določila zakona glede teh ciljev smo dodatno podkrepili z našimi amandmaji, ki so bili sprejeti na seji matičnega odbora. Zakon je dober in bo pomagal rešiti marsikateri problem ali zagato, ki nas je kot državljane mučila v zvezi z gradnjami v zadnjih 20 letih. Potrebno bo nadaljnje delo. Ker vse obstoječe težave še niso odpravljene, ker se zahteva dodaten premislek in seveda usklajevanje. Menimo, da smo na pravi poti, zato bomo v Poslanski skupini Socialnih demokratov predlog zakona soglasno tudi podprli.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Doktor Matej Tašner Vatovec bo predstavil stališče Poslanske skupine Levica, izvolite.

DR. MATEJ TAŠNER VATOVEC (PS Levica): Najlepša hvala predsednica.

Lep pozdrav vsem!

Cilj Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Gradbenega zakona je v osnovi prilagoditi področje dovoljevanj potrebam sodobnega časa, in mislim, da jih vsi močno pričakujemo in da jih tudi kot država potrebujemo. Zakon zato prinaša pomembne rešitve, kot so to, da zavezuje mnenjedajalcev k transparentnosti in zagotavljanju vseh relevantnih informacij o svoji pristojnosti in zahtevah na enem mestu preko prostorskega informacijskega sistema, določa se enotni 30-dnevni rok za izdajo projektnih pogojev in mnenj za vse mnenjedajalce ter uvaja fikcijo skladnosti dokumentacije s predpisi mnenjedajalcev, v primeru, ko pride do molka organa, zagotavlja prožno izvajanje gradnje z jasno določenimi dopustnimi manjšimi odstopanji, poenostavlja oziroma odpravlja ovire pri dokazovanju pravice graditi v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja za nadzemne dele obstoječih objektov, ki segajo na sosednja zemljišča in so posledica novega načina evidentiranja objektov, razširja obseg izvedbe rekonstrukcije, če je ta nujna zaradi zmanjšanja ali odprave posledic naravne ali druge nesreče po vzoru Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, odpravlja dvojno regulacijo s črtanjem zahteve po prijavi začetka gradnje preko sistema e-graditev za začasne skladiščne objekte in enostavne stavbe, saj to materijo ustrezneje ureja ZUreP.

Dodaja prijavo začetka gradnje za manjšo rekonstrukcijo, za večjo sledljivost posegov na obstoječem objektu, posodablja in usklajuje bistveno zahtevo univerzalne dostopnosti z mednarodnimi dokumenti in standardi ter prinaša še nekatere druge manjše, a prav tako pomembne spremembe.

V preteklih mesecih so se sicer Inženirska zbornica in mediji izpostavili, da se z zakonom, s spremembami, se pravi s prvotnim besedilom, pri domnevi izdaje gradbenih dovoljenj bi lahko prišlo do legalizacije vseh črnih gradenj, zgrajenih med leti 1968 in 1995. To seveda ni bil namen zakona in na to smo tudi v Levici že v prvih opozorilih zahtevali, da se o tem uskladimo in na to temo tudi napovedali lastne amandmaje, ampak na srečo oziroma veseli nas, da je takšno mnenje prevladalo v celotni koaliciji in v zvezi s tem, se pravi z domnevo izdaje gradbenega dovoljenja, smo s sprejemom amandmajev na odboru zakon spremenili na tak način, da se s temi spremembami seveda ne bo legaliziralo nobenih črnih gradenj.

Edina novost, ki jo prinaša na tem področju zakon, je to, da se bo domneva izdaje gradbenega dovoljenja lahko pridobila tudi za objekte, zgrajene pred letom 1995. za katere pa je potrebno z dokazi potrditi oziroma dokazati, da so to dovoljenje v preteklosti že imeli oziroma dejansko pridobili. Za vsa upravna dovoljenja, izdana po letu 1995, se namreč lahko dobijo pri upravnih organih, ki so ta dovoljenja izdala in iz tega vidika bi to moralo biti enostavno. Problem pa nastane pri starejših objektih, pri katerih so lastniki ta dovoljenja v desetletjih izgubili, jih pa danes morebiti potrebujejo za pridobitev kredita na banki, za urejanje notarskih zadev in tako naprej. Skratka, s spremembo domneve izdaje gradbenega dovoljenja se ne legalizira, kar v resnici pravzaprav že zdaj ni legalno. Zaradi številnih manjših popravkov se z zakonom spreminja tudi 145. člen zakona, ki govori o legalizaciji in je bil uzakonjen leta 2017. Tudi tu ostaja nespremenjena ureditev, da se odločba o legalizaciji lahko izda. le za objekte, ki so bili vsaj do grobe faze gradbenih del zgrajeni pred uveljavitvijo gradbenega zakona leta 2017. Se pa z zakonom podaljšuje rok za vložitev dokumentacije za legalizacijo do leta 2030. V Levici sicer upamo, da v tem času ne bo prišlo ali pa množično prihajalo do sprememb občinskih prostorskih načrtov, ki bi omogočili legalizacijo objektov, ki so zgrajeni na zemljiščih, katerih namembnost ne ustreza namenu objekta. Predlog zakona pa bomo skladno tudi s tem podprli.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa. Kolega Tine Novak bo predstavil stališče Poslanske skupine Nepovezanih poslancev, izvolite.

TINE NOVAK (PS NP): Hvala za besedo.

Predlagana novela Gradbenega zakona predstavlja oziroma proba predstavljati poskus reševanja nekaterih zelo perečih težav, s katerimi se državljani in investitorji srečujejo v praksi dnevno. V naši poslanski skupini se zavedamo, da je trenutno stanje na področju gradenj nevzdržno, zlasti zaradi birokratskih zastojev in nenehnih sprememb zakonodaje. Spomnimo se velike zakonodajne prenove, ko smo stari sistem zamenjali z novim trojčkom. In sicer Gradbenim zakonom, Zakonom o urejanju prostora in Zakonom o arhitekturni in inženirski dejavnosti. Cilji so bili ambiciozni: poenostavitev digitalizacije in večja odgovornost stroke. Kljub dobrim namenom so se kmalu pokazale pomanjkljivosti, ki so vodile v serijo novel in popravkov. Vsaka novela je seveda poskušala reševati parcialne probleme. Sedanji predlog pa je zgolj nadaljevanje te prakse. Kljub temu pa menimo, da predlog prinaša nekatere dobrodošle rešitve, ki naslavljajo prav omejene zaostanke. S pozornostjo smo spremljali razpravo o tako imenovanem molk organa. Prvotna rešitev je vzbujala resne pomisleke, ali je sprejeta kompromisna rešitev, ki predvideva dodaten poziv mnenju dajalcu, preden se šteje, da je mnenje podano predstavljala bolj uravnotežen pristop. Ob tem je skrajšanje rokov za mnenjedajalcev ukrep, ki naslavlja eno ključnih ozkih grl v postopku in daje upanje, da se bodo postopki v prihodnje dejansko skrajšali. Prav tako kot pomembno prepoznavamo uvedbo prednostne obravnave za projekte v javnem interesu, kot so javna najemna stanovanja ter za strateške investicije in projekte sofinanciranja sredstev Evropske unije. V času, ko je hitrost pri črpanju sredstev in zagonu investicij ključna za naš razvoj, je takšen mehanizem pač nujen. Osrednja točka zakona pa je domneva izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja za starejše objekte. Predlagana domneva legalnosti se dotika zelo občutljivega vprašanja pravičnosti. Razumemo, da je včasih treba potegniti črto pod preteklostjo in omogočiti normalizacijo stanja, ki na terenu obstaja že desetletja. S tem se res reši pravna negotovost za veliko število lastnikov nepremičnin, ki zaradi neurejenih arhivov ali drugih zgodovinskih okoliščin niso mogli dokazati legalnosti svojih domov. Kljub temu pa ne moremo mimo opozorila, da takšna rešitev poraja občutek neenakosti. Ustvarja namreč razliko med tistimi državljani, ki so vestno sledili vsem postopkom in tistim, za katere se bo stanje uredilo po poenostavljeni poti. Pozdravljamo pa dejstvo, da se uvaja določene varovalke, ki naj bi preprečile legalizacijo na najbolj občutljivih območjih. In poudarja, da se s tem ne potrjuje izpolnjevanje bistvenih gradbenih zahtev. V naši poslanski skupini smo torej pretehtali argumente za in proti. Amandmaji, ki so bili sprejeti na odboru, so nekatere naše ključne pomisleke vsaj delno naslovili. Ker pa zakon vsebuje rešitve, ki nas navdajajo s pomisleki, a hkrati res naslavlja pereče težave ljudi, jih ne moremo prezreti bomo v naši poslanski skupini zakon podprli, v nadaljevanju pa bomo budno spremljali njegovo izvajanje v praksi in učinke, ki jih bo prinesel. Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Poslanska skupina Svobode je naslednja, v njenem imenu kolega Miha Lamut, izvolite.

MIHA LAMUT (PS Svoboda): Spoštovani! Predlagana novela Gradbenega zakona predstavlja premišljeno in nujno nadgradnjo obstoječega pravnega okvira na področju graditve objektov. Njen glavni cilj je zagotoviti večjo prožnost, preglednost in učinkovitost upravnih postopkov ob hkratni krepitvi pravne varnosti, strokovne odgovornosti ter ustreznega nadzora. Spremembe izhajajo iz konkretnih potreb in izzivov iz prakse, s čimer se vzpostavlja zakonodaja, ki ni le načelna, temveč tudi življenjska in izvedljiva. Posebej pomembno je, da zakon ustrezno naslavlja potrebo po hitrem in učinkovitem ukrepanju v primeru naravnih nesreč. Z izboljšano ureditvijo instituta nujne rekonstrukcije se omogoča hitrejša sanacija poškodovanih objektov v večjem obsegu skladno s projektno dokumentacijo o podaljšanem roku za začetek gradnje. To je pomembna podpora prebivalcem, občinam in investitorjem, ki si želijo čim prej povrniti objekte v uporabno stanje. Pomemben premik predstavlja tudi nadaljevanje digitalizacije postopkov, saj se uvaja obvezna prijava začetka gradnje pri manjših rekonstrukcijah, ukinja pa se prijava pri enostavnih začasnih objektih. Sistem e-graditev ostaja temelj elektronskega poslovanja na področju graditve, pri čemer se s prehodnim obdobjem zagotavlja stabilna in postopna uveljavitev sprememb. Novela pomembno prispeva k boljši razmejitvi pristojnosti med občinskimi in državnimi inšpekcijskimi organi, kar odpravlja dosedanja neskladja in omogoča učinkovitejši nadzor nad zakonitostjo gradnje. Z možnostjo opustitve obvezne ustne obravnave v določenih primerih se omogoča hitrejše ukrepanje inšpekcij, zlasti pri preprečevanju nelegalne gradnje. Ob tem pa se še vedno zagotavljajo temeljne procesne pravice strank. V postopku izdaje gradbenega dovoljenja novela jasno določa odgovornost mnenjedajalcev in roke, v katerih morajo ti podati mnenje. Rok se podaljšuje na 30 dni, hkrati pa se uvaja fikcija mnenja, v primeru molka mnenjedajalca se tako šteje, da je mnenje podano, kar preprečuje zavlačevanje in prispeva k večji učinkovitosti postopkov. To krepi zaupanje investitorjev in zmanjšuje pravno negotovost. Zakon tudi na področju obravnave starejših objektov uvaja realen in življenjski pristop. Z domnevo izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja za starejše objekte, ki izpolnjujejo določene pogoje se priznava dejansko stanje in zmanjšuje administrativno breme, tako za investitorje kot za upravne organe. Tak pristop pomembno prispeva k urejanju prostora brez nepotrebnega podaljševanja postopka legalizacije. Novela določa jasnejša pravila glede dopustnih manjših odstopanj od projektne dokumentacije med gradnjo. S tem se investitorjem in izvajalcem omogoča določena tehnična prilagodljivost ob spoštovanju prostorskih aktov in varstva sosednjih pravic. Takšna določnost pomeni pomembno povečanje pravne varnosti in zmanjšuje možnosti za naknadne zaplete v postopkih preverjanja skladnosti gradnje. Dodaten pomemben korak je uvedba možnosti prednostne obravnave vlog, kadar gre za projekte v javnem interesu. To pomeni hitrejše odločanje v primerih, kjer je časovna komponenta ključna, na primer pri črpanju evropskih sredstev ali zagotavljanju osnovne infrastrukture in storitev prebivalstvu. S tem se povečuje operativna učinkovitost države in občin pri izvajanju nujnih projektov. Zakonodaja se dotika tudi odgovornega upravljanja z obstoječimi objekti v javni lasti. Z napotilom k pripravi akcijskih načrtov za vzdrževanje in izboljšanje stanja stavbnega fonda se spodbuja trajnostno upravljanje, zmanjšuje potrebo po rušitvah, povečuje energetska učinkovitost in prispeva h kakovostnejšemu bivalnem okolju. Predlagana novela pomeni pomembno izboljšanje obstoječega pravnega okvira, saj odpravlja administrativne zaplete, krepi nadzor in odgovornost deležnikov, hkrati pa omogoča bolj prožno in učinkovito izvajanje gradenj. Posebej velja poudariti pozitiven prispevek k digitalizaciji postopkov, večji pravni varnosti ter hitrejšemu in strokovno utemeljenem odločanju. V Poslanski skupini Svoboda podpiramo sprejem predlagane novele Gradbenega zakona kot pomemben korak k modernizaciji, večji učinkovitosti ter trajnostni in pravno varni graditvi v Sloveniji. Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa. Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke naslednja, v njenem imenu kolega Zvonko Černač, izvolite.

ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Lep pozdrav še enkrat vsem. Tudi pri noveli oziroma spremembi Gradbenega zakona lahko ponovim stališče Slovenske demokratske stranke, ki sem ga predstavil pri spremembah Zakona o urejanju prostora. Kljub dobrim namenom popravki, ki jih predlaga Vlada, ne bodo pohitrili postopkov pridobivanja gradbenih dovoljenj. Edina pozitivna sprememba v tem zakonu je na področju legalizacije objektov oziroma na področju domneve izdanega gradbenega dovoljenja za starejše objekte. Kjer je Ustavno sodišče nedavno odpravilo prejšnji 146. člen zakona in Vlada sedaj to področje ureja v 150. členu, in to je tudi edini razlog, da v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke spremembi tega zakona ne bomo nasprotovali. V ostalih delih pa postopki ostajajo več ali manj nespremenjeni. Ohranja se pretirana zbirokratiziranost sistema. Elektronsko poslovanje, ki bo v začetku prihodnjega leta uveljavljeno na območju vseh upravnih enot in ministrstva, ne bo nič skrajšalo postopkov. Tako imenovana presunkcija pozitivnega mnenja pri molku organa to ni, ker omogoča dodatne obvode. V Slovenski demokratski stranki smo predlagali enostavno določbo, če mnenja v 15 dneh ni, se šteje, da je bilo dano. Pika. Koalicija je to zavrnila, predlagali smo tudi številne druge poenostavitve postopkov. Predlagali smo poenostavitve pri gradbenem dovoljenju za enostanovanjske objekte, v Slovenski demokratski stranki smo predlagali poenostavitve v primerih, ko gre za predelave podstrešja ali drugih delov stavb v bivalne namene, v Slovenski demokratski stranki smo predlagali, da se uporabno dovoljenje pri eno stanovanjskih stavbah izda brez postopkov. Da se izda na podlagi izjave investitorja, da so dela končana v skladu z gradbenim dovoljenjem oziroma da se v primeru, če je prišlo do manjših sprememb med gradnjo, tej izjavi predloži skica oziroma neke vrste projekt izvedenih del, ki prikaže te spremembe. Pri odstopanjih od izdanega gradbenega dovoljenja med gradnjo, smo v Slovenski demokratski stranki predlagali, da so dopustna odstopanja v primerih, ko ne gre za bistvena odstopanja. In na tem področju je v praksi tudi največ težav, na tem področju je tudi največ tako imenovanih neskladnih gradenj in na tem področju se zaradi te pretirane birokratiziranosti dela velika škoda. V noveli pa Vlada predlaga normativne kvalifikacije, predlaga, da so pri stavbah dopustna odstopanja, če se zunanje mere povečajo za največ pol metra ali če se zmanjšajo, to torej pomeni, da če se zunanja mera poveča za 55 centimetrov, je ta neskladnost presežena in je potrebno prekiniti, pridobiti spremembo gradbenega dovoljenja med gradnjo. Nekaj podobnega pri horizontalni postavitvi objekta, če se premakne za največ en meter, torej če se za 1,1 metra, je to že sporno. Pri gradbeno inženirskih objektih pa vlada uporablja drugačen kriterij. Tukaj pravi, da se lahko zunanje mere povečajo za 20 odstotkov. Gre pa za avtoceste, viadukte, skratka, gre za večje infrastrukturne projekte, objekte, pri čemer je pol metra ali pa 1 meter. Pri stavbah manj kot odstotek ali še bistveno manj površin, pri velikih infrastrukturnih objektih pa 20 odstotno odstopanje lahko sega v stotine metrov ali celo kilometrov. Pri teh spremembah gre torej za popolnoma birokratski način razmišljanja, ki ne bo v ničemer pripomogel k življenjskemu urejanju postopkov v takih primerih. Malo podrobneje bom potem to obrazložil na konkretnem primeru pri razpravi o amandmajih. Vsi predlogi Slovenske demokratske stranke so bili tako kot pri spremembah Zakona o urejanju prostora tudi na tem področju, torej pri spremembah Gradbenega zakona zavrnjeni. Skratka, potrebno je na tej točki jasno povedati in investitorjem ne vzbujati lažnega upanja, da bo sprememba Gradbenega zakona, ki jo boste danes potrdili, izboljšala, poenostavila ali pohitrila postopke. Ne bo jih. Pomembna je samo v tistem delu, ki sem ga omenil uvodoma, torej v primeru objektov, ki so starejšega datuma in nimajo ustreznih listinskih dokumentov, da bi bili, v narekovaju, legalni. V Slovenski demokratski stranki bomo zaradi tega, ker so bili zavrnjeni vsi naši predlogi, tako pri Zakonu o urejanju prostora kot pri tem gradbenem zakonu v kratkem pripravili nabor konkretnih ukrepov s področja graditve objektov in jih ponudili v razpravo in sprejem Državnemu zboru. V kolikor jih bo koalicija zavrnila, bo to naša zaveza volivcem za ureditev tega področja takoj po zaključku tega mandata.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala.

Poslanska skupina Nova Slovenija - krščanski demokrati je naslednja, v njenem imenu magister Janez Žakelj, izvolite.

MAG. JANEZ ŽAKELJ (PS NSi): Najlepša hvala, predsednica. Spoštovani.

Pred nami je predlog sprememb in dopolnitev Gradbenega zakona, katerega glavna novost je možnost legalizacije vseh objektov, zgrajenih med 1. januarjem 1968 in 1. januarjem 1995. Domneva iz izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja se torej ne le ohranja, ampak širi na daljše obdobje. V praksi to pomeni, da se šteje, da imajo objekti, zgrajeni pred letom 1995, pridobljeno gradbeno in uporabno dovoljenje, če zanje ni bil izrečen pravnomočni inšpekcijski ukrep odstranitve ali če je plačan komunalni prispevek. In če je plačan. Če povemo preprosto, tisti, ki so gradili brez dovoljenj, bodo s tem zakonom ponovno nagrajeni. Težko je verjeti, da bomo s takšnim pristopom dosegli cilj, da bi v prihodnje zmanjšali število nelegalnih gradenj. Država namreč vedno znova s časovnim zamikom skrbi za legalizacijo, namesto da bi pravočasno ukrepala. Ob tem pa se z vsako obljubljeno poenostavitvijo postopki v resnici zakomplicirajo in podaljšajo, kar so na odboru za infrastrukturo priznali tudi strokovnjaki. Res je, da bo širjenje obsega legalizacij zmanjšalo število odprtih postopkov pri inšpektoratih, kjer jih je trenutno približno 10 tisoč, a to ne more biti rešitev za pomanjkanje kadrov. V Novi Sloveniji smo prepričani, da slabega dela inšpekcijskih služb ali njihove podhranjenosti ne smemo nadomeščati s kolektivno legalizacijo.

Druga pomembna novost se nanaša na postopke pridobivanja gradbenih dovoljenj. Novela zakona predvideva enoten rok 30 dni, v katerem morajo mnenjedajalci podati mnenje. Če tega v predpisanem roku ne storijo, nastopi fikcija izdanega mnenja. Za investitorje je to gotovo korak v pravo smer, saj pomeni manj administrativnih ovir, a za občine in upravne enote, ki so že zdaj kadrovsko podhranjene, predstavlja veliko tveganje. Prostorski posegi so trajni, zato je preverjanje skladnosti z zakonodajo nujno. Če se to zanemari, lahko pride do škodljivih vplivov na okolje, krajino ali celo do krnjenja javnega interesa. To je na odboru izpostavil tudi minister Jože Novak. V Novi Sloveniji v svojem programu podpiramo poenostavitve postopkov, digitalizacijo in večjo učinkovitost upravnih organov, a hkrati opozarjamo: uspeh bo odvisen predvsem od tega ali bodo upravni organi imeli dovolj kapacitet in jasnih smernic. Poenostavitve ne smejo pomeniti slabše kakovosti okolja, prostorskega načrtovanja ali poseganja v pravice sosedov.

Želim poudariti še amandma Nove Slovenije, ki smo ga vložili za rešitev dolgoletnega problema lastnikov stavb v Posočju, zgrajenih po potresu leta 1976. Takrat so ljudje gradili na podlagi zakona o izjemnih ukrepih za pospešitev sanacije in obnove, vendar nikoli niso dobili posamičnih gradbenih dovoljenj. Zaradi tega imajo danes težave pri kreditih, prodajah ali pri uveljavljanju subvencij. Enako velja za številne gasilske domove - kar 460 objektov gasilskih društev ima neurejeno dokumentacijo. Predlagali smo, da se tudi tem omogoči pridobitev odločb o domnevi. Veseli nas, da je koalicija na koncu vendarle pristala na rešitev stiske prebivalcev Posočja, res pa je, da nas žalosti način, kako je bila ta rešitev sprejeta - ne z glasovanjem o našem amandmaju, ampak z novim predlogom, pod katerega se je podpisala koalicija. Vendar najpomembnejše je, da bodo ljudje v Posočju prišli do rešitev, ki si jo že dolgo zaslužijo. Prav zaradi tega Nova Slovenija omenjenemu predlogu zakona ne bo nasprotovala, a ob tem jasno sporočamo: legalizacije naj ne bodo orodje za prikrivanje slabega dela države in podhranjenosti inšpektoratov. Potrebujemo učinkovite in pregledne postopke, jasna pravila in pravočasne ukrepe, ki bodo zagotavljali tako pravno varnost lastnikov, kot varovanje prostora in javnega interesa. Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin in prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih.

V razpravo dajem 14. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati pri tem členu? (Da.) Interes je in vas bom prosila za prijavo, prosim za prijavo. Dva prijavljena razpravljavca imamo.

Najprej dobi besedo kolega Andrej Kosi, za njim kolega Aleksander Reberšek, izvolite.

ANDREJ KOSI (PS SDS): Ja, hvala predsedujoča za besedo.

Še enkrat lep pozdrav!

Gradnja objekta, za nekatere zelo pomemben del v svojem življenju, bodisi to, da lahko uresniči sanje po svojem domu, bodisi za to, da lahko zgradi objekt, ki ga potrebuje za svojo neko dejavnost, poslovno kmetijstvo. Tudi potreba po objektih, da lahko torej imamo infrastrukturne objekte, da lahko nekam pridemo in tako dalje. Žal imamo v Sloveniji sistem, ki velikokrat marsikateremu investitorju in tako dalje, povzroča sive lase. Gre za to, da so vsaj pri tem, ko pride, ko hočejo priti do dovoljenja, da lahko nek objekt gradijo, trčijo ob birokratske ovire. Ki kljub temu, da smo vsaj v 20, zadnjih 20 letih, mislim, da gre to zdaj že za šesto spremembo novelacije oziroma sprejetje novih zakonov in novelacija novih zakonov, vedno zagotavljamo rešitve, ki bi naj bile hitrejše, boljše, enostavnejše. Problem je v birokratskih ovirah, kajti vsi tisti birokrati, ki sodelujejo pri gradnji, se ne držijo tega načela in ciljev vsake novelacije zakona. Zdaj, pri gradnji imamo kar veliko deležnikov, ki so pač v to vpeti, na eni strani investitor, potem imamo izvajalce, torej projektante, ki stroka, tu spet je stroka neenotna, imamo ISZ(?), torej inženirsko in infrastrukturno zbornico, ki večkrat trčita pri svojih načelih, potem imamo izvajalce, nadzornike, potem imamo pa še uradnike. In na koncu, ki pač izdajajo gradbena dovoljenja in tudi uporabno dovoljenje in iz prakse vam lahko povem, je tudi težava, za katere domnevam, da tudi to ne bo rešilo.

Zdaj, roki, ki smo jih določili, da 30 dni za izdajo mnenja, ne vem, kako bomo to rešili, izdajo mnenja pri tistih mnenjedajalcih, ki pa delujejo po svojem zakonu in imajo svoje roke pod svojim zakonom. Tu bi moralo biti enotno stališče in tudi to, da, ko je mnenje izdano, da se potem znova ugotavlja, ali zdaj kako oziroma ko mnenje ni izdano, zdaj kako, ali se to podloži(?) neki novi rok, pa potem spet izvedencem in tako dalje, ki bo izdal mnenje ali pa tudi to, da upravni organ preverja, ali je mnenje ustrezno pojasnjeno in izdano. Ko je projekt narejen in se ti s projektom strinjaš, je v mnenju dovolj stavek: projektne rešitve so ustrezne, kajti v projektu strokovnjaki napišejo vse, opiše v skladu s prostorskim aktom in vse tehnične podatke. In če mnenjedajalec, ne vem, za infrastrukturo, reče, mnenje, projektne rešitve so ustrezne, ne rabi to dodatno pojasnjevati, zakaj, ker je to že prikazano v projektu. Če da občina mnenje, da je projekt / nerazumljivo/ s prostorskim aktom, ne rabi pojasnjevati zakaj, ker je ta rešitev in tako prikazana kot tudi opisana v projektu. Če Zavod za kulturno dediščino, Zavod za varstvo narave, ne vem, Direkcija za vode in tako, da, da mnenje, da so projektne rešitve ustrezne, pomeni, da so rešitve, ki so opisane in prikazane v projektu, ustrezne in ne rabi to dodatno pojasnjevati. Kajti, ko imamo mi dikcijo, da mora nekdo to dodatno pojasnjevati in to upravni organ preverja, bo prišlo do tega, kar je sedaj, predvsem / nerazumljivo/ s prostorskim aktom, ko bo uradnik pri izdaji gradbenega dovoljenja rekel: po mojem mnenju objekt ni skladen, ampak, ampak v mnenju, ki pa je dala občina, pa ni to prav pojasnjeno in bo zahteval dodatna pojasnila oziroma celo dodatno novo mnenje.

Predvsem trčimo to, kot je bilo včeraj že povedano tudi s strani ministra, ker prostorske akte pripravlja torej stroka, niso pravna stroka in potem pravniki dodatno pojasnjujejo nek odlok. In, torej, lahko se zgodi tudi primer, ki vam lahko povem iz prakse, ko je bilo recimo gradnja gasilskega doma in v območju, stanovanjskem kmečkem območju. In ker je bilo po družbeni objekti v oklepaju napisano, da se lahko gradijo zdravstveni domi, kulturni domi in zaklepaj, ni bilo pa noben gasilski dom. Gasilski dom, ni bila možna gradnja, čeprav je bilo recimo v stanovanjskem območju ESS pa to enako naredil, ampak so bile na koncu še tri pikice. Torej bi morali odločno obravnavati svoj razum. In seveda, uradnik se je striktno držal to, kar piše v odloku in je občina morala iti potem v dodatno tolmačenje svojega odloka ali uradno tolmačenje svojega odloka, da je potem z uradnim tolmačenjem, potem pojasnila, da je gradnja gasilskega doma možna. Seveda to podaljšuje postopke in tako dalje. In dejstvo je v bistvu v tem smislu, da tudi mi potem predlagamo nekatere rešitve tudi v tem smislu, da če nekdo torej v 30-dnevih ne izda mnenja, je to mnenje izdano ad acta. Bilo je tudi po ZGO, če ne bilo, soglasje ni izdano. In to dokazuješ, da ni izdano, da to velja, ampak se je zgodilo v praksi, da pa je upravni organ rekel, ja. Dajte vi meni to soglasje pridobiti, jaz tega ne bom upošteval. In zato je to tudi, tako kot sem že prej povedal, potrebno povečevanje uradnikov in vseh vpletenih, da pa je dejansko cilj poenostavitve postopkov. Tudi zdaj pri teh tolerancah že v naših stališčih in dopustnih odstopanj. Ta dopustna odstopanja so v redu, ko smo mi to uvedli v Gradbenem zakonu. Kajti, v preteklosti se je dogajalo, če si ti objekt povečal za 1 centimeter, si moral iti v spremembo gradbenega dovoljenja, kar je nonsens. Čeprav si ga kasneje lahko torej pri vzdrževalnih delih dodal fasado in je bil objekt potem večji, ampak če pa je bil v projektu za centimeter večji, si pa / nerazumljivo/ spremembo gradbenega dovoljenja. In sedaj, ko določamo neke meje, se pa lahko pojavi problem, da pa, tako kot je bilo povedano, če damo recimo 1 meter, je okej, če pa bo ena nula pet, bomo pa morali iti v spremembo gradbenega dovoljenja. Zato je boljše, če je torej dikcija kot dopustno oziroma nebistveno odstopanje, ker potem se lahko pojasni torej to, da odstopanje ne posega bistveno, nebistveno torej v tista določila, ki so bila predpise, ki so bila tudi tam na tej lokaciji določena. Torej, bodisi, da ne odstopa od tega, da ne posegamo na tuja zemljišča, da ne posegamo izven stavbnih zemljišč, da ne posegamo na neka varovana območja in tako naprej. Pa vendar je lahko tudi objekt potem večji ali pa nekaj drugače zasnovan. Tu je seveda zelo dobro. In mogoče bi bilo tudi smiselno upoštevati dikcijo ali pa neko stvar, kot jo recimo imajo v Avstriji, tam imajo a Maistra, torej strokovnjaka, ki ima licenco in strokovnjak je tisti, ki za to odgovarja kako bo objekt zgrajen. In on se odloči, ali bo imel projekt za izvedbo, on se odloči, ali bo tako in tako in potem projekt izvaja. Res pa je, da v kolikor bo kaj narobe, bo za to striktno odgovarjal, tako kazensko kot tudi z odvzemom licence in tako dalje. Kajti mi, ko dajemo obveznost po projektu za izvedbo recimo pri nekih enostavnejših objektih, ki so sicer lahko manj zahtevni objekti, ampak niso konstrukcijsko zahtevni, tudi mogoče pri manjših enostanovanjskih stavbah in tako dalje potrebe po projektu za izvedbo niso potrebne, kajti danes vsak gradbenik, ki ima prakso, ki že gradi objekte 10, 20, 30 let, brez kakršnihkoli težav zgradi enostanovanjsko stavbo. Res je, da so sedaj te zahteve po pasivni gradnji nekoliko bolj kompleksne, prezračevanje, pametna inštalacija in tako dalje, ampak se da to vse lepo rešiti tudi brez projekta. In v tej smeri bi tudi morala iti v bodoče dikcija tudi v naprej. Kar se, potem tiče tudi nekaterih zadev, mogoče bi bilo smiselno tudi uvesti obvezno določilo, da morajo biti pa meje katastra urejene, preden se začne z gradnjo. Tu se pojavlja težava. Kajti tolerance gradbenih, torej parcelnih mej so lahko zelo velike, na določenih področjih tudi več metrov. Glede sicer to toleranco, da projektant težje upošteva in ko pride vnos objekta, zakoličenje, naravo, lahko pride do težav in za to mora biti dikcija tudi ta.

Kar se pa tiče legalizacije. Tu smo sicer nekoliko slišali, kako, zdaj bomo nekaj legalizirali. Ampak če je sistem v Sloveniji dovolil, da je lahko nekdo zgradil brez papirjev, objekt, zgradil pa ga zato, ker smo že prej obrazlagali, da to, ker je čakal več let do stavbnega zemljišča ali ker je čakal več let do gradbenega dovoljenja in ker ni moral čakati, je šel v gradnjo. Če smo nekomu dovolili, da lahko objekt zgradil in v objektu celo uporablja, da je celo lahko priključen na komunalno infrastrukturo, da celo plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ali celo pridobil hišno številko in je celo vrisan v kataster, potem smo nekaj dovolili in tudi tu mora država prevzeti neko odgovornost. Zdaj, neki rok za nazaj je vedno tako, če damo mi rok, recimo, ne vem, 2005, aha, okej, do konca, tisti, ki pa en dan kasneje pa več ni možna legalizacija. Zato predlagam, kot sem že včeraj povedal, da damo neko dikcijo za naprej, recimo primer 1. 1. 2026 vsi objekti, ki so sedaj nekako neskladni, nelegalni ali karkoli, v nekem obdobju se evidentirajo, torej se da vloga za legalizacijo, se objekt fotografira, nariše se tlorisiperezi in tako naprej, se opiše, kaj je s tem objektom in se plača, degradacija, zropac, komunalni prispevek in tako dalje in se ga objekt legalizira. Seveda če objekt ni skladen s prostorskimi akti ali na kakšen drug način se da neko vmesno obdobje, da se lahko to uredi. Če v tem vmesnem obdobju ne uredi, se pa potem plača neka taksa oziroma neke vrste davek, s katerim boš potem lastnika prisilil, da bo v to obnovo šel oziroma prilagoditev objekta šel. In seveda, razen v primerih, ko pa dejansko legalizacija objekta ni možna, ker je zgrajen bodisi na nekem priobalnem območju ali na varnem območju, varovanem območju, kjer dejansko res gradnja objekta tam ni sprejemljiva in ga je pač potrebno takrat odstraniti, tako kot so na sosednjem Hrvaškem ocenjevali objekte ob obali in tako dalje. In takrat in tudi reči, glejte, od 1. 1. 2026 na primer ali pa 27, karkoli, pa nobena legalizacija več ne bo možna. Če boš gradil objekt brez papirjev, boš ga pač porušil.

In ko sem pač poslušal stališča predvsem Levice tako naprej, da je pa to zdaj legalizacija pa nekaj val nekaj zelo narobe, ja je narobe, ampak če smo nekomu torej omogočili, bi morala tudi del odgovornosti prevzeti za to država in enkrat za vselej to rešiti z nekim takim načinom, da z neko striktno mejo potem to odstranimo. Kajti drugače se bo samo ponavljalo še naprej leta in leta, da bomo spet čez dve leti rekli, zdaj pa podaljšujemo spet rok. Objekti, ki so pa zgrajeni, ne vem, do 2007 pa potem do 2010 in tako dalje. Zato smo nekako tudi tu, tako kot predlagajo še amandma, recimo pri uporabnem dovoljenju, torej pri enostanovanjski stavbi, da se samo da izjava, da je objekt zaključen in se pridobi uporabno dovoljenje oziroma v kolikor so spremembe, da se potem da še piti dokumentacija oziroma nek popis sprememb. In pa tudi, kar smo v zvezi z legalizacijo, kot je bilo že tudi v našem stališču povedano, da torej, da se odločba o legalizaciji izda torej v roku 60 dni in pa da tu je sicer bil pa rok do 30. aprila 2004. Ti objekti, ker je po že to v dikciji prejšnjega določila tega zakona.

Tako da dejansko mi moramo sprejeti en sistem, nek sistem, ki bo pa tudi dolgotrajen, da ne spreminjamo zakonodaje vsako leto. Kajti potem, ko se nekako navadiš na ta zakon, se znova potem pride do spremembe in potem spet novo na novo spreminjamo dikcije, nazive, enkrat je pgd, drugič je dgd, potem je tako in tako dalje in ljudje več ne vedo kaj je prav, kaj ni prav, navajeni so nekega določila, ki je bil sedaj, potem se to spremeni in več noben ne ve, kako naj zgradi ali kako naj dejansko upravlja z objektom. Tako da naši amandmaji so dani pravzaprav v smislu tega, da so postopki lahko še bolj enostavni, hitrejši in boljši, seveda v konstruktivni smeri. Je pa, se strinjam, to kar je rekel minister, da moramo čim prej pristopiti k novi zakonodaji, sistemski zakonodaji, k eni zakonodaji, ki bo vsebovala tako ureditev prostora kot gradnjo. Mi torej v naši stranki to že pripravljamo spet neka določila, ki bomo tudi zdaj v prihodnje to dejansko predstavili tukaj v Državnem zboru. Upam, da nas boste tudi iz koalicije nekako tu konstruktivno sodelovali in dali konkretne rešitve, kako v Sloveniji rešiti sistem, da bo gradnja hitrejša, enostavnejša, urejanje prostora in pa tudi sistem glede rešitve črno gradnjo. Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa, kolega Aleksander Reberšek, imate besedo. Izvolite.

ALEKSANDER REBERŠEK (PS NSi): Hvala lepa za besedo. Spoštovani minister, zelo na kratko. Iz Gasilske zveze Slovenije so se obrnili na vse poslanske skupine v Državnem zboru, se pravi na vse stranke glede reševanja na področju gradbene zakonodaje in pa gasilstva. Najprej z dopolnitvijo Zakona o urejanju prostora pri prejšnji točki dnevnega reda, kjer bi vse gasilske domove oprostili plačila komunalnega prispevka in pa sedaj tudi pri tem zakonu glede z dopolnitvijo gradbenega zakona, s katerim bi dosegli, da bi objekti v katerih se izvaja dejavnost javne gasilske službe, da bi pridobili gradbeno in uporabno dovoljenje v kolikor gasilska društva teh dovoljenj za svoje domove nimajo. Ocenjuje se, da je nekje 460 teh gasilskih domov. Gre samo za dva stavka, ki bi jih morali vnesti najprej v Gradbenem zakonu v 150. člen in sicer objekt, v katerem se izvaja dejavnost javne gasilske službe v skladu z zakonom, ki ureja gasilstvo in pa Zakon o urejanju prostora v 240. členu. Komunalni prispevek za novo obstoječo komunalno opremo se ne plača za objekte, v katerih se izvaja dejavnost javne gasilske službe v skladu z zakonom, ki ureja gasilstvo. Samo da ta dva stavka bi morali vnesti v zakon in bi imeli gasilci, bom rekel, rešen zelo velik problem. Če povem po domače, številni gasilski domovi imajo nepopolno dokumentacijo, večinoma nimajo uporabnih dovoljenj. Gre za objekte javnega pomena, primerljive z objekti s področja obrambe, zaščite in reševanja, kar pa je zanimivo, s tem zakonom, zakon jim zdaj priznava, da bodo pridobili gradbeno dovoljenje za gasilce pa niste poskrbeli in to me, bom rekel, zelo žalosti. Amandmaje, ki bi reševali to, kar sem zdaj povedal, jih v svobodi niste vložili, v koaliciji naših recimo, ki smo jih pa vložili mi, jih pa niste podprli. Pa tako se vsi politiki, bom rekel, radi slikajo z gasilci, pa hodijo na gasilske veselice in tako naprej. Zdaj, ko je pa treba kot poslanec Državnega zbora, da nekaj konkretnega naredi za gasilce, pa temu niste šli nasproti. Zdaj, kolikor sem jaz seznanjen, si je minister baje za to prizadeval, koalicijski poslanci pa ste glasovali proti amandmaju Nove Slovenije, ki bi to področje uredil, kar si prizadeva tudi Gasilska zveza Slovenije, in to me bom rekel. Zelo. Žalosti. Zato zelo na kratko, spoštovani minister, prosim vas, lepo vas prosim, vložite vse napore, da čim prej pridete s temi rešitvami v Državni zbor.

In da to področje tudi enkrat sistemsko in za vekomaj tudi uredimo, da gremo nasproti ne samo Gasilski zvezi Slovenije, ampak sploh gasilkam in gasilcem. In verjemite mi, slovenske gasilke in gasilci vam bodo za to zelo hvaležni. Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa. Želi morda še kdo razpravljati? Spoštovani minister, izvolite.

JOŽE NOVAK (minister za naravne vire in prostor): Tudi zaradi prakse, ki smo jo uvedli na odboru, da na 1. členu tudi malo širše spregovorimo, je ravno prav, da ste omenili različne stvari. Najprej se bom še enkrat zahvalil vsem poslancem, tako na Odboru za infrastrukturo, kot tudi sicer. Enake cilje imamo, vsi želimo poenostaviti pa vendarle zagotoviti strokovnost in seveda tudi korektnost v samem gradivu. Seveda, bilo je nekaj nians posameznih stvari, moram pa povedati okrog tega, v čem vidim dobro pa v čem vas naj ne skrbi. Nekatere stvari so lahko zaskrbljujoče, nekatere pa manj.

Najprej presunkcija 30 dni in morebiten dodatek 15 dni, takrat, ko prinese na upravno enoto za dovoljenje. Mi smo bili opozorjeni na večih nastopih, da bi bilo dobro, da nekatera področja izvzamemo iz časa 30 dni. No, najbolj pogoste so iz tiste, ki so iz varovanih območij in so zaščiteni s posebnimi predpisi Evropske unije ali pa pri poplavah ali pa pardon, pri urejanju voda, ki tudi presegajo, bom rekel, nekatere strokovno delo. Mi smo vztrajali, da mora biti za vse enako. In moja dolžnost kot ministra za naravo, da poskrbim pogoje, da bodo v 30 dneh dali pogoje, če jih morajo v 30 dneh, ravno tako tudi kot minister za vode. Zagotavljam pa, verjemite mi, da je sanacija ministrstva najmanj toliko težka kot na terenu po poplavna obnova. Toliko smo daleč zagrebli v ta administrativni del, ne pa vsebinski, tako da tu soglašamo z vsemi vsebinami, ki ste jih dali. Pravne službe, ne samo naše, tudi vladne, zakonodajne, tudi državnozborska zakonodaja opozarja, da smo na robu zakonodajne upravičenosti. Zato so nam posebej zahtevali ta dodatek za to, da ne bo nekdo opozorjen, da ni dal. Jaz kot inženir bi se drugače soglašal, tako kot ste kolegi poslanci že rekli, 30 dni in pika. Včasih smo imeli štampiljko na projektu, soglašamo, s tem je urejeno skladanje in tako naprej. Ste mi dali pa veliko priporočil tudi za podzakonske akte, ki jih moramo urediti. Nekatere stvari se bodo dale tam še malo zapisati. To je bil prvi del.

Nadalje o tem vprašanju legalizacije in pa domneve. Mi smo, še enkrat, da bo vsem jasno, zakon več ne dovoljuje in nič ne izboljšuje za nobeno stanje nedovoljenih gradenj od leta 2017. Nič v tem zakonu ni več dovoljeno. Ustavno sodišče je 146. člen črtalo in ni več. Danes sporočilo preprosto lahko vsem državljanom povemo: ne splača se več na črno graditi, plačali boste samo dodatno še za uzurpacijo, imeli boste dodatne težave seveda za to. Za objekte do leta 2017, kot je prejšnji zakon že določil, pa ostane in smo samo podaljšali, da lahko urejajo svojo legalizacijo, kdor nima nič od dovoljenj in je res ta prava črna gradnja, da lahko to legalizacijo naredi. Pa samo pod pogojem, če je skladna z občinskim aktom kateregakoli leta, takrat, ko je nastala, lahko od leta 60, pardon, 70, 80, 90 ali sedaj veljavnim prostorskim planom, mora imeti plačane komunalne prispevke in dokazati in vse ostale zadeve. Skratka ni lahko čez sito nedovoljenih gradenj priti. In drugo, 150. člen govori o nečem drugem. Ta pa samo govori o tem, da so objekti, ki so bili zgrajeni in imajo neke vrste dokazilo, mi smo napisali v zakon, tako je bilo tudi dikcija usklajena na odboru, različna dokazila. To pomeni, tudi če kdo ima gradbeno dovoljenje, ga pač ima, ne rabi ga iskati, pač dokazano in bo lahko predložil ne državi, ampak tistim, ki ga prodajajo, kupuje ali kdorkoli drugi dela. Bo pa ta različna dokazila, lahko tudi, kot sem rekel, pogodbo o nakupu, lahko bo tudi drugo dokazilo v občini in tam piše noter, da ima gradbeno ali uporabno dovoljenje. Ti objekti so pa iz leta 1967 podaljšali na leto 1995. To pomeni, vsi gasilski domovi pred letom 1995, če imajo ali / nerazumljivo/. Tako da smo širši krog dali, bom rekel, teh. Še posebej imamo napisano za objekte, ki so pomembni s področja predpisov Ministrstva za obrambo, Ministrstva za notranje zadeve, kjer je civilna zaščita, in iz tega naslova mislim, da večina pride po tem, bom rekel, dokazili lahko tudi tam, tudi v ta kontekst.

Zdaj to niti ni izhodišče, da bi karkoli iskali, da bo manj dela za inšpektorje. Mi imamo z inšpektorji problem, tudi če bi jih imeli zadostno. Sistem v Sloveniji je bil neučinkovit, pa tudi nič priljubljen. In na koncu koncev verjetno so jih določene politike v določenem času podpirale. Jaz si drugače ne predstavljam to neučinkovitost, ko dejansko nasledim 600 neizvršenih določb. Pa še Ustavno sodišče oziroma določba, da moramo zagotoviti pravico do bivanja in nenadoma moraš ti celo črnograditelju dejansko zagotoviti nadomestno stavbo. Mi smo res prišli do zapletenega sistema in bomo morali nekaj sistem, nekaj pa kolegi naši, ki ne bodo imeli ukrepanja, bodo se morali posloviti od služb. Nekateri pa seveda zdaj težko pridemo noter, ker veste, koliko so gradbeniki za iskani na terenu. Saj ga težko plačaš za dobro. Ampak imamo tudi tukaj in odpravljajo se zamude, ampak samo na nek drugačen način.

Poslanec Kosi je zelo dobro opozoril, na kar je, ampak mi imamo danes v zakonu že napisano: mnenje je zavezujoče. Jaz se bojim določbe, da bi upravni delavec lahko med mnenjem elektroinženirja, ki bo dal k enemu, bom rekel, soglasju / nerazumljivo/ drugemu imel sposobnost usklajevati med njimi. Jaz se bojim, da bo prišlo do večje težave. Celo več, mi razbremenjujemo pravne delavce pri odločanju, da morajo upoštevati mnenje, ki so jih dobili. Praviloma niso na isto stvar naslovljeni, zato ker je vsak s svojega področja. Jaz mislim, da iz tega naslova razbremenitve nih in odgovornosti tistega, ki ne da mnenje, bo povzročila, da se bodo seveda dala mnenja. Vendarle bomo pravilnike in ostale tudi zapisali, da je dovolj tudi štampiljka. Skladno je, kot je predlagal gospod poslanec ali kaj drugega, da ne bomo imeli cele litanije, ko dobim včasih po 30 strani soglasje k nekomu, na koncu pa pove, da mora vse ne vem kaj še vse upoštevati, pa še celo nezakonito kdo zahteva, to ste pravilno ugotovili, da je, da. Seveda ta izkušnja sosedov so, kako dobre in bomo seveda že v tem delu jih tudi poskrbeli, da se bodo na, na, na ta dan, na ta dan postavili.

Še o komunalnem prispevku in o tem. Seveda občine imajo že zdaj, tudi tam imamo napisano, lahko oprostijo, ker so po navadi lokalne skupnosti tudi zaradi gasilcev, kakršne so v njihovem statusu, praviloma oprostijo komunalnih prispevkov in ostalih zadev, ker se je tudi delež, tudi pri stanovanjih imajo to določilo zdaj noter, da jih lahko oprosti občina. Iz tega naslova smo se bali nečesa, kar smo bili posebej opozorjeni, ne posegate preveč v lokalno, pravice lokalne samouprave. In iz tega naslova je tudi, predlogi s strani vseh združenj občin bila v tej smeri, da prepustimo bi rekel del stvari, ki ste jih postavili noter. Tako, da jaz sem prepričan, da bodo pod temi dvemi določili in še enkrat tudi hvala za opozorilo za Posočje, tudi poslancev, ki ste dali na odboru, da imamo tudi ta del pokrit, ki je bil pa se pravi izpuščen in ni spadal(?) v nobenega od tistih objektov, kar je narejeno.

Jaz se še enkrat zahvaljujem, v diskusiji na odboru, je pa tudi ta poziv, jaz sem, mi smo tudi že začeli pisati izhodišča za naprej za ta zakon, tako da mislim, da bo ravno pravi čas, da se bodo pripravljali premisliti v naslednjem mandatu. Bo treba, bom rekel, ne samo izhodišče sprejeti, seveda tudi očitno vrniti, jaz bom rekel v narekovaju, malo sem vesel tega, da sem v tistih 90 letih soustvarjal tisto zakonodajo, kjer smo samo prilagodili na Evropsko unijo in na zasebno lastnino in je bil bistveno bolje urejen kot katerikoli zakoni po letu 2000, kasneje, bom rekel, ki so urejali to področje. In takrat bi pa morali res zacementirati, z več izhodišči, več deset smo jih že slišali, delno mi predlagali, delno kolegi in jaz mislim, da se bo tudi taka zadeva lahko postavila, ker urejanje prostora in olajšanje dela ljudem, ki ni politično vprašanje, ampak je zelo tehtno vprašanje, tako kot ste rekli, temeljno vprašanje, ki lahko dejansko danes povzroča več problemov kot krediti, povzroča več problemov pridobivanja državnih sredstev, Evropske unije, kogarkoli drugega, če hočete tudi na posameznih zadevah. Tako, da hvala za priporočila, ki ste jih tudi posamezni dali. Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Želi še kdo razpravljati pri tem členu? (Ne.) Če ni interesa, potem zaključujem razpravo.

In v razpravo dajem 15. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Bi tukaj kdo razpravljal? (Ne.) Potem ne bo razprave.

V razpravo dajem 24. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Je morda, tukaj pa je interes, kolega Zvonko Černač, še kdo? (Ne.) Potem pa izvolite, kolega Černač.

ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Ja, ta člen, 79., govori o dopustnih manjših odstopanjih od gradbenega dovoljenja in pravi: pri stanovanjskih stavbah gre za manjše odstopanje, če se višinski gabarit ne poviša za več kot pol metra. Mi z amandmajem predlagamo, da se te številčne opredelitve nadomestijo z besedo bistveno, če se gabarit bistveno ne poveča in vsi ostali parametri, ki so navedeni v tem členu zakona, ampak ni časa, da bi vse navedel.

Jaz sem povedal, da bom izpostavil konkreten primer, ker si ne znamo predstavljati kaj to pomeni. Takole je še nekaj mesecev nazaj izgledala tako imenovana Zidarjeva vila v Fiesi. Pred nekaj meseci ali tedni jo je stečajni upravitelj prodal, ampak izgleda približno takole, torej bolj groba slika je pa tale, brez strehe, pa približno za slab meter je porušena na vrhu, ker je inšpektor ugotovil, da gre za neskladno gradnjo in stečajni upravitelj tega objekta ni mogel dati legalno v prodajo, dokler ni izvršil inšpekcijske odločbe. Zdaj mi pa povejte, kaj je bolj moteče v prostoru, tole in za kateri objekt bi se dalo iztržiti večjo vrednost ali tole?

Torej, po tem, kar vi predlagate v tem zakonu, tega objekta ne bi bilo mogoče sanirati. Če pa govorimo o bistvenih odstopanjih, pa ga je mogoče sanirati in prav bi bilo, da bi ga in da se ta streha ne bi odrezala, ker gre za meter več kolenčnega zidu, ki pač omogoča, da ta mansarda bi bila uporabna, drugače pa sedaj ne bo.

In še druga zadeva. V inšpekcijski odločbi je bilo treba zasuti klet, ker ta ni bila predvidena v gradbenem dovoljenju. Pa kaj vidite? Da je kaj drugačen ta objekt, ki ima zasuto klet, kot ta, ki nima zasute kleti? Torej, jaz sem hotel na tem primeru izpostaviti, da imamo tri četrt inšpekcijskih postopkov, sem prepričan, zaradi takih administrativno birokratskih nesmislov.

V tem konkretnem primeru se je naredila dvakrat napaka: najprej se je ta prodaja zamaknila za nekaj let, cena, ki je bila iztržena, je bila nižja, kot bi lahko bila in tisti, ki je ta objekt kupil, je dobil bistveno slabši objekt in njegova uporabna vrednost bo na koncu bistveno manjša. Zakaj? Zaradi tega, ker obstaja nekje v zakonu neka birokratska določba, ki govori o tem, do kakšnih mer so še dopustna odstopanja. Seveda bi verjetno investitor, ko je to gradil, dobil spremembo gradbenega dovoljenja, ampak je ne bi mogel, ker prostorski plan na tej občini tega ne omogoča. Se pravi, v nobenem primeru se ta zadeva ne bi uredila na nek pameten, razumski, ne birokratski način, ker je zakonodaja od spredaj in od zadaj, oprostite, zaciklana. In v tej zaciklani zakonodaji se potem seveda ne morejo na pameten način reševati stvari. In zaradi tega imamo tri četrt neskladnih, ne vem kakšnih gradenj, ki niso v skladu z izdanimi gradbenimi dovoljenji ali pa imamo recimo ministra, ki je namesto garaže zgradil panonsko hišico in hvala bogu, da jo je - zdaj bo kakšen rekel, razglabljam bogokletne stvari -, ampak katastrofa bi bila kljub temu, da ne bi bilo to formalno pravno pravilno, če bi tam stala garaža namesto objekta, ki sodi v tisto okolje. Tako pač je. In namesto, da bi odpravili to zaciklanost te zakonodaje, konkretno v tem primeru gradbenega zakona, o čemer sem govoril na začetku, se zdaj z nekimi manjšimi formalnostmi, ki so še vedno obremenjene z birokratskimi nesmisli in ta je eden večjih tukaj, zaradi tega sem izpostavil konkreten primer, ki ne rešujejo življenjskih situacij. Oprostite, tisti, ki odločajo na licu mesta. Morajo biti sposobni po zdravorazumski presoji presojati, ali je neka stvar v prostoru moteča, škodljiva, je ni mogoče formalno pravno legalizirati ali ne. V tem konkretnem primeru, ko je šlo za ta objekt in ogromno manjših objektov, manj spornih, kot je bil ta, pa tudi ta za moje pojme ni sporen, zame je zdaj katastrofa narejena, ko je nek objekt, ki je bil pokrit s streho, zdaj brez strehe, dela se škoda in prodan je bil za nekaj 100000 evrov manjšo vrednost, zaradi tega. Torej zakonodaja bi morala preprečevati take nesmisle, ne pa da jih spodbuja. Potem pa še tiste, ki čakajo pet, deset let, da bi prišli legalno do dovoljenj, ko pač vidijo, da ne morejo več čakati rabijo dom za svojo družino. Nekaj naredijo, jih pa še pribije na pranger. Zaradi tega smo predlagali, da se te določbe bistveno spremenijo. Da se določbe, ki govorijo o nekih normativnih kvantifikacijah, ki so neživljenjske, spremenijo in da se namesto teh 0,5 metra, enega metra. Imamo pri kozolcih, glejte, 6 metrov ne sme biti več kot 6 metrov visok, a ste videli kakšen toplar, ki je visok samo 6 metrov, od 8 metrov navzgor so. Se pravi, toplarja ne moreš legalno postaviti z dovoljenjem za nezahtevni objekt, moraš iti v postopek pravega gradbenega dovoljenja. Se pravi, dve leti rabiš postaviti nek vzorec, ki ga postaviš v dveh tednih. Torej to, tega po našem mnenju ta zakonodaja žal ne bo odpravila, bo pa in poudarjam še enkrat, v tem 150. členu in v enem drugem členu, ki govori pač o teh postopkih. za ureditev neurejenih formalno pravnih razmerij pa odpravlja ogromno, ogromno težav, ki jih imajo ljudje, da se bodo te zadeve uredile. In jaz tukaj nekako ta člen 150. razumem, da pod to zaščito in reševanje so tudi gasilski domovi, čeprav smo tudi mi v Slovenski demokratski stranki predlagali izrecno določbo. Da ne bi bilo nič spornega. Pa je bila ta zadeva tudi zavrnjena. Verjamem, da bo ustrezno tolmačenje povedalo. Da so v tem členu zaobseženi tudi vsi ti objekti.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa. Bi morda še kdo razpravljal? Spoštovani minister, izvolite.

JOŽE NOVAK (minister za naravne vire in prostor): Ja, dober primer je bil tole. Zakaj? Kadar imamo mi standarde narejene na način, da si za 20, 50 let določimo normativ v prostorskem planu je seveda neživljenjski marsikdaj. Tako da, to je dejstvo. Jaz seveda se vračam nazaj k tistemu, smo imeli lokacijsko dovoljenje, ker smo imeli tolerance in se moramo vrniti spet k tistemu sistemu, ki smo ga na odboru in kolegi, ki ste ga že danes dali nazaj v diskrecijsko pravico. In takrat smo imeli komisije, ki smo si pogledali in seveda razumno odločili. V sedanjem sistemu pa so mi na ta amandma samo dvoje operativno pravniki, ne samo naši, tudi drugi postavili. Ne more se sprejeti, zato ker seveda v normativnem svetu, kot so zdaj določeni, ne razume, kaj pomeni bistveno povečanje, bistvo premikanje. Želijo spet metre. Ampak isto pri metrih je to pravilno, tudi poslanec opozoril, je nesmisel, ker pri 1 je 1 meter lahko že 30 procentov objekta, v kakšnem drugem delu. Poučna stvar. Saj pravim, žal je to za celoten sistem, ki ga moramo seveda prestaviti nazaj v čas, ki smo ga prej omenili.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa. Boste še razpravljali, kolega Černač? Replika? Izvolite replika.

ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Ker nimam časa. Samo na kratko, glejte, minister, popolnoma jasno je, kaj je v tem primeru bistveno. V tem primeru je bistveno, če bi bilo eno nadstropje več, potem ta sprememba ne bi bila mogoča. Ker je pač 1 meter tukaj gor mansarde več, je pa to nebistveno, ali je streha ta meter nižja ali višja je objekt enak, samo zdaj po novem ne bo uporaben, po starem pa.../izključen mikrofon/.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati pri tem členu? Če ne, potem zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 25. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? Ni interesa, ne bo razprave.

V razpravo dajem na 41. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Želi tu kdo morda razpravljati? Ne, potem ne bo razprave.

V razpravo dajem še 44. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Želi tu morda kdo besedo? Ne.

Potem zaključujem razpravo.

O amandmajih bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora odločali danes v okviru glasovanj.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ORGANIZIRANOSTI IN DELU V POLICIJI V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada, zato za dopolnilno obrazložitev dajem besedo predstavnici Vlade, državni sekretarki Helgi Dobrin na Ministrstvu za notranje zadeve, izvolite.

HELGA DOBRIN (državna sekretarka MNZ): Hvala lepa za besedo, spoštovani. Spoštovane poslanke, poslanci in drugi navzoči. Pred vami je predlog sprememb in dopolnitev zakona, ki naslavlja nekatere izzive organizacije in dela v policiji. Zakon o organiziranosti in delu v policiji ureja normativno podlago za sodobno policijsko organizacijo, njeno vodenje, usmerjanje ter razmejuje pristojnost med Ministrstvom za notranje zadeve in policijo. Sprejet je bil v letu 2013 in kasneje zaradi zagotavljanja večje učinkovitosti tudi večkrat noveliran. S tokratnim predlogom njegovih sprememb in dopolnitev se urejajo vprašanja posebnosti delovnopravnih razmerij, status in zaščita policistov, njihovo usposabljanje, izobraževanje in raziskovalna dejavnost, tesnejša vpetost policije v delovanje lokalne skupnosti in tesnejše sodelovanje policije z drugimi subjekti, vse to s ciljem doseči boljšo organiziranost in delovanje.

Predlog spreminja posamezne institute, za katere se je v praksi izkazalo, da jih lahko boljše in ustreznejše uredimo. Nekatera vprašanja pa je treba urediti na novo tudi zaradi spremenjenih razmer. Tako predlog dopolnjuje naloge generalne policijske uprave, med katere bo umeščeno tudi izvajanje nalog prevoznika za namene helikopterske nujne medicinske pomoči, medbolnišničnih helikopterskih prevozov in helikopterskih prevozov otrok v inkubatorjih zrklopovi policije. Z zakonodajo bo tako določen letalski prevoznik, ki bo po predpisih, ki ostaja v pristojnosti ministrstva za zdravje, zagotavljal prevozniški del izpostavljene javne službe. Ker se je v praksi izkazalo, da izraz načelnik še vedno ni najbolje zaživel in ga ljudje niso vzeli za svojega, zakon ponovno uveljavlja izraz komandir policijske postaje. Drugače se tudi ureja sodelovanje policij z veteranskimi organizacijami in dopolnjuje zakonska podlaga za podzakonsko urejanje upravljanja s službenimi živalmi. Določa se tudi večja samostojnost policijskih uprav pri izvajanju nekaterih javnih naročil. Za večjo zaščito policistov, zagotavljanje njihove pravne varnosti ter nudenje večje podpore v času, ko se srečujejo s stiskami, se razširja možnost dodelitve pravne pomoči tudi na prekrškovne in pravdne postopke, v katere so policisti vstopili kot stranski interventi in razširjajo možnosti zagotavljanja psihološke pomoči in podpore tudi na pomožne policiste, upokojene policiste ter njihove družinske člane. Dodatno se določajo pravice družinskih članov, kadar bi morebiti prišlo do tragedije in smrti policista v času napotitve na nevarna območja, in sicer neodvisno od tega, ali bi smrt nastopila v okviru opravljanja dela ali ne, saj je potreba po večji zaščiti izkazana že z nevarnimi okoliščinami, ki obstajajo na teh območjih. Tudi v zvezi s plačami policistov je pripravljenih nekaj sprememb. Pomembna je tista, ki določa, zvišanje plač kandidatov za policiste, torej začetnike, ki imajo nižje plače, pa tudi nova možnost, da se policist imenuje v isti naziv v primeru, ko se ponovno zaposli v policiji. Vzpostavlja se tudi pravna podlaga za onemogočanje dodeljevanja službenega orožja v last ob upokojitvi. v primerih, da bi take dodelitve, da bi take dodelitve lahko vplivale na operativnost policije. Z namenom izboljšanja dela se vzpostavlja obdobno preverjanje strokovnega znanja, za katerega je določena tudi obveznost predhodnega izpopolnjevanja in usposabljanja, ki bosta zagotovili policistom obnovo že pridobljenega znanja ter možnost podrobnejše seznanitve z novostmi, s tem pa hkrati tudi izboljšanje njihove samozavesti ter posledično zmanjšanje pomanjkljivosti pri opravljanju nalog. V komisiji bo lahko sodeloval tudi predstavnik ministrstva, kadar ga bo ministrstvo predlagalo. V tem primeru bo predstavnik ministrstva sodeloval pri obdobnem preverjanju vseh policistov in pomožnih policistov, ki bodo k tej komisiji pristopili. Z namenom dolgoročnega zagotavljanja strokovnih kadrov se vzpostavlja tudi nov sistem štipendiranja. S tem se bo zgodaj pristopilo h kandidatom, ki bodo svojo poklicno pot nadaljevali v okviru policije, kar je pomembno predvsem pri poklicih, ki zahtevajo daljše izobraževanje in usposabljanje. Dijakom in študentom se bo tako ponudila priložnost, da se že med študijem poklicno in osebnostno razvijajo ter tako uresničijo svoje poklicne ambicije.

Predlog ne odstopa od načel, ki so bila upoštevana že v pripravi veljavnega zakona, to je zakonitost, pravna varnost, predvidljivost, strokovnost, operativno avtonomnost in strokovna neodvisnost delovanja policije. Glavno vodilo pri pripravi sprememb je torej učinkovitejše delovanje policije kot celote. Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo in za predstavitev poročila odbora dajem besedo podpredsedniku odbora, kolegu Teodorju Uraniču, izvolite.

TEODOR URANIČ (PS Svoboda): Spoštovani.

Odbor je kot matično delovno telo na 62. nujni seji 12. 9. 2025 obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v policiji.

Uvodoma je predstavnica predlagatelja, državna sekretarka Ministrstva za notranje zadeve podala dopolnilno obrazložitev k predlogu zakona ter podrobno predstavila bistvene rešitve, ki jih prinaša. Mnenje o predlogu zakona so podali še predstavnica Zakonodajno-pravne službe in predstavnica Državnega sveta.

V razpravi so poslanci Poslanske skupine SDS uvodoma izpostavili določbo predloga zakona, ki predvideva vzpostavitev naloge generalne policijske postaje kot prevoznika za potrebe helikopterske nujne medicinske pomoči. Za slednje ocenjujejo, da je to pristojnost Ministrstva za zdravje, ki bi moralo helikopter kupiti, piloti, zaposleni na policiji, pa bi le izvajali polete in vzdrževali helikopterje. Izpostavili so tudi preimenovanje načelnika komandirja, kar je po njihovem mnenju neustrezno. Kot pozitivno so med drugim izpostavili možnost zagotavljanja psihološke pomoči policistom in njihovim družinam ter pomožnim policistom in štipendiranje policistov. Izpostavili so težavnost policijskega dela, ogroženost pri delu, kar vodi v zmanjševanje števila policistov. Izrazili so nestrinjanje glede prenehanja pogodbe o zaposlitvi policistom na podlagi pravnomočne obsodbe na nepogojno kazen v trajanju več kot šest mesecev. V okviru obravnave predloga zakona so izpostavili veliko število vloženih amandmajev s strani koalicijskih poslanskih skupin, neusklajenost s Policijskim sindikatom Slovenije in sklic nujne seje odbora in izredne seje Državnega zbora. Pri slednjem menijo, da je to nepotrebno, saj bi se po njihovem mnenju predlog zakona lahko obravnaval na redni seji Državnega zbora. Povedali so, da predloga zakona ne podpirajo, saj ocenjujejo, da njihovi amandmaji, s katerimi so naslovili vsebinska nestrinjanja, v okviru predloga zakona ne bodo prejeli ustrezne podpore za sprejem. Poslanke, poslanec Poslanske skupine Svoboda so povedali, da predlog zakona prinaša pomembne izboljšave za policijo, njene zaposlene in njihove družine. Menijo, da predlog zakona vsebuje več pozitivnih rešitev, med drugim štipendije za prihodnje policiste, višje plače kandidatov za policiste oziroma mlade policiste, ki so še v usposabljanju, psihološko pomoč za družine policistov in upokojene policiste. Poudarili so tudi ničelno toleranco do kriminala v policiji, ki jo zagotavljajo določbe predloga zakona, kar je predpogoj, da bodo državljanke in državljani policistom zaupali. Kot pozitivne rešitve predloga zakona so med drugim izpostavili tudi izobraževanje policistov in preverjanje strokovnosti policistov. Glede organizacije helikopterske nujne medicinske pomoči so povedali, da se jim zdi smotrno, da je za zdravstveno oskrbo pacientov pristojno Ministrstvo za zdravje. Za helikopterske prevoze pa bo s svojimi piloti odgovorno Ministrstvo za notranje zadeve. In da gre pri tem za smiselno povezovanje dveh sektorjev. Izpostavili so, da predlog zakona prinaša rešitve, ki so dobre za širšo družbo, organiziranost policije in za policistke in policiste. Napovedali so podporo predlogu zakona in amandmajem vloženi s strani koalicijskih poslanskih skupin. Poslanka Poslanske skupine Nova Slovenija - krščanski demokrati je v razpravi izpostavila pristojnost ministra za notranje zadeve v razmerju do državnega tožilstva, pri čemer se je vprašala o smotrnosti navedbe določbe v predlogu zakona, saj je to že urejeno v Zakonu o kazenskem postopku. Glede organizacije helikopterske nujne medicinske pomoči je predlagatelja predloga zakona prosila za odgovor ali bo helikopterska nujna medicinska pomoč s strokovnega vidika še vedno pod pristojnostjo Ministrstva za zdravje in izrazila pomislek glede razmejenosti med policijo in zdravstveno stroko. Pozdravila je psihično podporo policistov med opravljanjem nalog in vse, kar bo pripomoglo k večjemu številu policistov in večji prisotnosti policije na terenu. Zanimal jo je tudi razlog za menjavo izraza načelnik s komandirjem, ki ga predvideva predlog zakona. Predstavnica in predstavnik predlagatelja predloga zakona sta v nadaljevanju podala dodatna pojasnila v razpravi zastavljena vprašanja. Po končani razpravi je odbor glasoval o amandmajih Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica, amandmajih Poslanske skupine SDS in predlogih za amandmaje odbora. Odbor je sprejel amandmaje poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica in amandma Poslanske skupine SDS k 20. členu ter predloge za amandmaje odbora poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica k 9., 29. in 33. členu. V skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora je odbor glasoval o vseh členih predloga zakona skupaj in jih sprejel. Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Prva ima besedo Poslanska skupina Nepovezanih poslancev, v njenem imenu kolega Tine Novak, izvolite.

TINE NOVAK (PS NP): Hvala za besedo.

Govorimo torej o policiji, o enem najpomembnejših stebrov naše varnosti. Policistke in policisti prav vsak dan opravljajo zahtevno, odgovorno in pogosto tudi nevarno delo, zato je prav, da jim damo jasen pravni okvir, pogoje za delo in podporo, ki jo potrebujejo. Predlog zakona, ki je danes pred nami prinaša nekatere rešitve, ki gredo prav v to smer ob obravnavanju tega predloga zakona. Prav tako ne smemo pozabiti na ljudi, na varnost vsake državljanke in državljana, ki pričakuje pomoč v trenutku stiske. Ko govorimo o helikopterski nujni medicinski pomoči, govorimo o reševanju življenj. Zakonski predlog, ki ga obravnavamo, pravilno določa, da policija prevzame vlogo prevoznika, saj s tem ljudem zagotavljamo, da pomoč preide pravočasno in usklajeno. Toda prav zato morajo biti postopki, ki bodo sledili od nakupa helikopterja dalje, brez madežev dvoma. Na Komisiji za nadzor javnih financ smo opozorili na sporno javno naročilo za nabavo helikopterjev, ki je povzročilo veliko vprašanj o preglednosti, tehničnih pogojih in o tem, ali so bili vsi ponudniki obravnavani enako. Takih postopkov si pri življenjsko pomembnih storitvah ne smemo več privoščiti. Potrebujemo jasna merila, nujna vključitev stroke in popolno transparentnost, da bomo ljudem iskreno rekli, pomoč, ki jo potrebujete, je organizirana, varna in v celoti v službi javnega interesa. Zakon prinaša tudi pomembne rešitve na kadrovskem področju. Že dolgo namreč poslušamo, da policija težko pridobiva nove ljudi za zahtevne, odgovorne in deficitarne poklice, še posebej pilote in tehnike letalce. Gre namreč za poklice, brez katerih sistem ne more delovati, a hkrati za poklice, kjer je izobraževanje dolgo, zahtevno in tudi finančno obremenjujoče. Zato se marsikateri mlad človek, četudi ima željo in talent, ne odloči za to pot, saj pač nima zagotovila, da bo na koncu dobil priložnost za zaposlitev in bo lahko sploh dočakal izobraževanje brez velikih finančnih bremen. Tak sistem štipendiranja pomeni tudi večjo predvidljivost za policijo, ki bo lahko pravočasno načrtovala, koliko kadra potrebuje in katere profile mora usposobiti, mladi pa tako dobijo občutek varnosti. Saj vedo, da jih bo ob koncu šolanja čakala zaposlitev, da imajo podporo med študijem in da njihov trud ni in ne bo zaman. To je prava pot za dolgoročno kadrovsko stabilnost, ki jo nujno potrebujemo. Dobrodošla je tudi ureditev službenih stanovanj, ki prinaša stabilnost mladim družinam in omogoča, da upokojeni uslužbenci ob določenih pogojih ohranijo dom, v katerem so živeli več desetletij. To je izraz spoštovanja do ljudi, ki so svoje življenje posvetili službi države. Seveda pa velja opozoriti tudi na pomisleke Zakonodajno-pravne službe. Pomembno je, da so določbe predlaganih sprememb zakona jasne, skladne z ustavo in da v praksi ne bo prihajalo do nepotrebnih zapletov. Poslanci naše stranke oziroma poslanske skupine bomo zakon podprli oziroma mu ne bomo nasprotovali. Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa. Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti je naslednja, v njenem imenu kolega Felice Ziza. Izvolite.

FELICE ZIZA (PS IMNS): Spoštovana predsednica Državnega zbora, hvala, spoštovana državna sekretarka, kolegice in kolegi. / nagovor v italijanskem in madžarskem jeziku/

Predlog zakona o organiziranosti in delu v policiji je v Državnem zboru predložila Vlada za obravnavo in sprejem. Pomurska madžarska narodna skupnost in Obalna samoupravna italijanska skupnost sta podala pozitivno mnenje oziroma soglasje k sprejemu zakona. Glede na to, da je bil, da je bila sklicana torej nujna seja oziroma izredna seja danes nismo uspeli zaradi časovne stiske organizirati in sklicati Komisijo za narodne skupnosti. Zato pa smo, ker smo imeli tudi drugo priložnost, pred kratkim srečali ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja, pa državno sekretarko Tino Heferle, s katero, s katerimi sva se dogovorila? Da, 26. člen predloga zakona, ki ga imamo pred sabo mogoče krči določene možnosti dvojezičnega poslovanja na policiji glede delovnih mest v tistem trenutku seveda, ko se spreminjajo ali število delovnih mest ali nivo znanja italijanskega oziroma madžarskega jezika, zato sva se z ministrom in državno sekretarko dogovorila, da 26. člen bi bilo mogoče boljše črtati in pustiti originalni, torej veljavni 80. člen zakona. Zato je bil potem ta amandma tore, nov amandma za črtanje 26. člena sprejet na pobudo koalicijskih partnerjev, na Komisiji za notranje zadeve, za javno upravo in lokalno samoupravo in zato se ministru in državni sekretarki zahvaljujemo. V členu 80. člena zakona, ki je veljaven, se pa govori o vsakič, ko se spremeni kakšno delovno mesto. ali pa nivo znanja madžarskega oziroma italijanskega jezika na območju, kjer živita italijanska in madžarska narodna skupnost, je vedno potrebno najprej vprašati za soglasje obe krovni organizaciji narodnih skupnosti, tako da smo zadovoljni, da je to na koncu ostalo tako in ponovno se res zahvaljujem ministru in državni sekretarki. Kot je razumljivo. Naša poslanska skupina bo glasovala za predlog zakona, torej bomo predlog zakona sprejeli in glasovali za. Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa, Poslanska skupina Svoboda je naslednja in v njenem imenu kolega Branko Zlobko, izvolite.

BRANKO ZLOBKO (PS Svoboda): Spoštovana predsednica, spoštovana predstavnica Vlade, predstavnik MNZ, spoštovani poslanke in poslanci!

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu policije, ki je danes pred nami je pomemben kamenček v mozaiku zagotavljanja varnosti v naši državi. Gre za zakon, ki nadgrajuje temelje sodobne, strokovne in zaupanja vredne policije, da bo ta tudi v prihodnje kos nalogam, ki jih pred njo postavlja čas in družba. Prvič v zgodovini uvajamo sistem štipendiranja za prihodnje policiste. To ni le simbolična gesta, temveč strateški premik, kajti mladim omogočamo, da se že med šolanjem, že med šolami prejmejo finančno podporo in varno pot v kariero. Policija si s tem zagotavlja dolgotrajno in kakovostno kadrovsko bazo, posebej na zahtevnih področjih. Kot je policijsko letalstvo, kjer šolanje traja tudi desetletje. Zakon izboljšuje tudi pogoje za mlade policiste. Razlika med plačilom v času usposabljanja in redno plačo po koncu usposabljanja se bo zmanjšala, kar pomeni, da bo poklic policista privlačnejši za mlade, ki želijo služiti skupnosti.

Zakon celovito ureja tudi helikoptersko nujno medicinsko pomoč. Kar je v preteklosti izvajala policija, zdaj postaja stalna in zakonsko priznana naloga Generalne policijske uprave. S tem zagotavljamo pravno varnost, stabilno financiranje in usklajeno z evropskimi predpisi. Bolniki v življenjski nevarnosti, novorojenčki, ki potrebujejo inkubator, ali poškodovani v nesrečah bodo še naprej deležni hitre in varne pomoči iz zraka. Upamo in pričakujemo, da bo pogodba o nakupu novih namenskih helikopterjev čim prej podpisana, helikopterji pa čim prej dobavljeni. Ne pozabimo niti na psihološko podporo. Psihološka pomoč se po novem razširja tudi na upokojene policiste, pomožne enote in njihove družinske člane. To je jasen signal, poklic policista pušča posledice tudi po koncu službe in država jim mora stati ob strani. Povečuje se strokovnost in varnost državljanov. Vsak policist bo moral redno na vsake tri leta opraviti preverjanje strokovnega in psihofizičnega znanja. s tem se zagotavlja, da bo policija, da policija ostaja profesionalna in pripravljena na zahtevne situacije, kjer je v igri spoštovanje človekovih pravic.

Zakon krepi tudi socialno varnost družinskih, družin policistov. V primeru smrti policista med opravljanjem nalog bodo njihove družine upravičen do širših pravic, podpore in zaposlitvenih možnosti. Uvedena je tudi rehabilitacija, uvedene so tudi rehabilitacijske in počitniške zmogljivosti, ki krepijo občutek varnosti in pripadnosti. Posebna pozornost je namenjena sodelovanju z veteranskimi, veteranskimi organizacijami. Zdaj bo to sodelovanje jasno zakonsko urejeno, kar bo prispevalo k ohranjanju zgodovinskega spomina, promociji poklica in nenehnemu izobraževanju policistov ob hkratni skrbi za preglednost in usklajenost z javnim interesom.

Nenazadnje, a nič manj pomembno, zakon odpravlja tudi diskriminacijo. Po novem bodo pravice družinskih članov veljale enako za vse skupnosti, ne glede na spolno usmerjenost. To ni le uskladitev z odločbo Ustavnega sodišča iz leta 2022, temveč jasen civilizacijski korak k enakosti, dostojanstvu in spoštovanju vseh, ki nosijo uniformo in njihovih bližnjih.

Zakon bomo zato v Poslanski skupini Svoboda z veseljem podprli. Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Kolega Andrej Kosi bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, izvolite.

ANDREJ KOSI (PS SDS): Hvala predsednica za besedo.

Lep pozdrav!

Policija je pomemben organ v državi, saj varuje življenja, telesne integritete in premoženja ljudi, preprečuje in obvladuje varnostne incidente in zagotavlja javno varstvo, razmere, ki ljudem omogočajo kakovostnejše življenje in delo ter splošen družbeni razvoj in blagostanje. Prav zato mora biti delovanje policije učinkovito, strokovno in zakonito.

Delo policije urejamo z Zakonom o organiziranosti in delu v policiji, ki je eden izmed pomembnejših zakonov za policijo, saj z njim urejamo normative policijske organizacije, njeno vodenje, usmerjanje in razmejitev pristojnosti. S predlogom sprememb in dopolnitev Zakona o organiziranosti in delu v policiji se želi zagotoviti boljšo organiziranost in delovanje policije, da se bo lahko zakonito strokovno, učinkovito, razumno in usklajeno odzivala na vse varnostne izzive, vključno z ustrezno ureditvijo. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke kot pozitivno izpostavljamo določbe s katerimi o ponovni sklenitvi delovnega razmerja policiji ni potrebno ponovno opraviti izpita za policista. Možnost zagotavljanja psihološke pomoči policistom in njihovim družinam ter pomožnim policistom. Fleksibilnejše možnosti sodelovanja policije, veteranskimi in drugimi stanovskimi organizacijami glede uporabe nepremičnega in premičnega premoženja policije. Možnost štipendiranja policistov, pri čemer sicer menimo, da to ni dokončna rešitev pri reševanju kadrovske problematike v policiji, saj štipendisti ob koncu obdobja štipendiranja ne bodo zavezani k podpisu pogodbe o zaposlitvi in obdobno preverjanje strokovnega znanja policistov, ki imajo pravico izvajati policijska pooblastila, da se v praksi ne bodo več pojavili primeri. Kot je kaznovanje nekoga, ki v lastnem stanovanju brez povzročitve velikega hrupa igra klavir. Kot je priznani pravnik Miha Šepec s Pravne fakultete Maribor dejal, bi policisti v tem primeru morali preveriti dejansko stanje, preveriti sodno prakso in predvsem upoštevati zdravo pamet in načelo sorazmernosti.

Opozarjamo pa na določilo 3. člena zakona, kjer se med seznam nalog generalne policijske uprave dodajajo naloge izvajanja prevoznika helikopterskih prevozov, za nekatere potrebe s področja zdravstva. Kot je ugotovila Zakonodajno-pravna služba, se to delovno področje nanaša na Ministrstvo za zdravje in ne na Ministrstvo za notranje zadeve in tako ne upošteva dovolj natančno resornega načela. Delovanja organov državne uprave, ki izhaja iz prvega odstavka stodvajsetega člena Ustave, kar predstavlja neskladje s pravno sistemskega vidika in načela pravne države. Prav tako je potrebno izpostaviti težavnost policijskega dela, ogroženost pri delu, kar vodi v zmanjševanje števila policistov. Posledično pa to pomeni tudi manjša varnost državljank in državljanov, kar predlog zakona ustrezno ne rešuje. Izpostavljamo tudi veliko število vloženih amandmajev s strani koalicijskih poslanskih skupin, neusklajenosti s Policijskim sindikatom Slovenije in obravnavo predloga zakona o nujni seji odbora in na izredni seji Državnega zbora štiri dni pred redno sejo, saj bi lahko ta predlog zakona obravnavali na redni seji Državnega zbora.

Ker menimo, da predlagane spremembe in dopolnitve zakona ne bodo ustrezno rešile kadrovskih in drugih težav v policiji in ker koalicija v celoti ne upošteva mnenja Zakonodajno-pravne službe, predvsem glede izvajanja helikopterske nujne medicinske pomoči, ki je po mnenju Zakonodajno-pravne službe protiustavna tega predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v policiji ne bomo podprli.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Poslanska skupina Nova Slovenija - Krščanski demokrati je naslednja, v njenem imenu doktorica Vida Čadonič Špelič, izvolite.

DR. VIDA ČADONIČ ŠPELIČ (PS NSi): Spoštovana predsednica, hvala za besedo. Lepo pozdravljena oba predstavnika ministrstva, poslanke in poslanci.

Gotovo, da je treba priznati, da ste se na ministrstvu trudili s tem zakonom in želeli seveda izboljšati stanje v policiji. V Novi Sloveniji pa imamo vendarle občutek, da vam to ni uspelo v tolikšni meri, kot si bi policija sama zaslužila. Pri tem bom uporabila besede sindikata, to se pravi tistih zaposlenih, ki najbolj poznajo razmere v policiji in ki jih je vredno poslušati. Bom kar rekla, da nam je žal, da se dejansko na ministrstvu niste bolj uspeli uskladiti s sindikatom, kajti opozarjajo, takole, policija je na robu zmogljivosti, pišejo in zahtevamo več zaposlitev. Pri tem seveda pravijo, da je bilo v lanskem letu kar za 6,5 procentov manj zaposlenih v policiji kot pretekla leta. In zato se zadeve tam, kjer bi se morale, ne rešujejo tako, kot bi se morale, seveda imam pri tem v mislih tudi razmere v jugovzhodni Sloveniji in tudi na Dolenjskem. Zato v sindikatu opozarjajo, da če vlada ne bo zagotovila dodatnih zaposlitev, ali ne bo prenesla nekaterih nalog na druge državne organe, gotovo, da ste o tem se pogovarjali tudi na ministrstvu, da ne bodo mogli več policisti zagotavljati osnovne varnosti državljanom. Zdi se mi to precej huda ugotovitev policistov. Tudi dalje pišejo v policijskem sindikatu, da so zaskrbljeni zaradi tega zakona in zlasti omenjajo tudi nov 97. a člen, ki govori o izobraževanju. In pravijo tako, da je predlagana ureditev v praksi lahko nevarna, saj obvezno obdobje preverjanja znanja policistov ob neuspehu tega preverjanja po zakonu lahko predvideva torej odvzem pooblastil oziroma celo prenehanje delovnega razmerja. Pravijo, da to ni zgolj strokovno vprašanje, ampak da gre tudi za spoštovanje pravne države, in celo naštevajo nekatere člene Ustave, s katerimi naj v tem delu zakon naj ne bi bil usklajen. In ravno na to je Zakonodajno-pravna služba opozorila. In zato se tako v sindikatu kot tudi v Novi Sloveniji čudimo, da enostavno so bila tako njihova priporočila, želje, prošnje kot tudi opozorilo Zakonodajno-pravne službe v tem procesu spregledani. Torej v sindikatu celo zahtevajo umik tega novega člena, saj, kot smo rekli, bi lahko pomenil, da tudi policisti izgubijo službo, ob tem, da vsi priznavamo, da je policistov v tej državi absolutno premalo. Torej želijo si, in mi tudi, da bi v zakonodajnem procesu spoštovali mnenje Zakonodajno-pravne službe in da bi bil zakon s tem veliko boljši, predvsem pa bolj uporaben za tiste, ki ga bodo izvajali, torej za policistke in policiste.

Helikopterjev ne bom omenjala, saj so zadnji dogodki s Komisijo za preprečevanje korupcije verjetno povedali vse tudi namesto nas. Bom pa še opozorila na 40. člen zakona, ki načelnika ponovno preimenuje v komandir. Policisti mislijo, da so se že navadili na načelnika in da bo prinesla ta uvedba ponovno nekaj zmede in nekaj nezadovoljstva med policisti.

Zaradi vsega naštetega v Novi Sloveniji zakona ne bomo podprli. Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

In še Poslanska skupina Socialnih demokratov, v njenem imenu kolega Jani Prednik, izvolite.

JANI PREDNIK (PS SD): Predsednica, hvala. Še enkrat vsem en lep pozdrav.

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v policiji je rezultat dolgoročnih in zahtevnih usklajevanj v okviru koalicije. Naj ob tem odkrito povem, da so bila izhodišča pri pripravi predloga precej različna, tudi stališča med nami niso bila vedno enotna, a prav zato je toliko bolj pomembno poudariti, da smo s strpnim dialogom in premišljenimi kompromisi prišli do predloga, ki ga lahko označimo kot dobrega. S tem smo koalicijske partnerice dokazale, da je področje delovanja policije za nas ena najvišjih prioritet in da mu posvečamo vso potrebno pozornost. Socialni demokrati posebej pozdravljamo natančnejšo in jasnejšo opredelitev določb, ki zamejujejo morebiten vpliv ministra za notranje zadeve na delo državnega tožilstva, niti v eni fazi kazenskega postopka. To je jasen signal, da želimo utrjevati pravno državo in zagotoviti, da postopki ostanejo nepristranski in neodvisni. Posebno pozornost namenjam 97. členu. Ta uvaja spremembe v zvezi z obdobnim preverjanjem strokovnega znanja policistov, predvsem na področju frekventnosti osvežitve znanja o splošnih pooblastilih, ki jih morajo poznati prav vsi. Druge vsebine preverjanja so prilagojene naravi dela posameznega policista. Naše stališče je jasno: policist, ki ne pozna osnovnih pooblastil, svojih nalog ne more opravljati odgovorno in učinkovito. Zato je prav, da so standardi visoki. Ti standardi niso neživljenjski, saj o njih odločajo strokovne komisije, v katerih sodelujejo izkušeni praktiki, torej tisti, ki sami vsakodnevno izvajajo policijska pooblastila. To zagotavlja strokovnost, pravičnost in legitimnost tega sistema.

Vendar pa naj poudarim, da kljub široki podpori temu zakonu obstajajo tudi določena razhajanja. Prvo je vezano na naloge Generalne policijske uprave v zvezi s helikoptersko nujno medicinsko pomočjo. Menimo, da bo praksa pokazala, da gre za smiselno rešitev. A ob tem želimo tudi jasnejši zapis, ki bi nedvoumno izkazal spoštovanje načel delovanja organov državne uprave. Kot jih določa zakon o državni upravi. Zato pritrjujemo mnenju Zakonodajno-pravne službe, da je to ureditev treba še tesneje povezati s področno zakonodajo na področju zdravstvene dejavnosti. Drugo razhajanje pa se nanaša na stanovanjsko politiko. Socialni demokrati ne moremo v celoti soglašati s črtanjem določbe, ki upokojenim policistom z dopolnjeno 34-letno delovno dobo ne omogoča, da ostanejo v službenem stanovanju, v katerem so pogosto prebivali tudi po 20 let. To je poseg v življenje posameznika, ki ga ne smemo podcenjevati. Seveda se zavedamo nujnosti zagotavljanja stanovanj za mlade policiste, ki se soočajo z velikimi izzivi na nepremičninskem trgu. Ne glede na to pa edino pravo in pravično rešitev vidimo v širitvi Stanovanjskega sklada za pripadnike slovenske policije. Vsi policisti, tako mladi kot tisti, ki so že zaključili službo, si zaslužijo, da država skrbi za njihovo socialno varnost. Res je, da zakon dopušča izjeme v primeru zdravstvenih razlogov na podlagi individualne presoje primera, vendar pozivamo ministra, da preuči možnost in sredstva usmeri v širitev sklada, saj si vsi policisti zaslužijo varno rešitev stanovanjskega vprašanja.

Spoštovani, Poslanska skupina Socialnih demokratov v svojem bistvu pozdravlja temeljne rešitve, ki jih ta zakon prinaša. V absolutnem smislu gre za pozitiven korak naprej predvsem na področju zagotavljanja visokih standardov pripravljenosti in strokovnosti naših policistk in policistov. To je tudi osnovni namen tega zakona. Policija, ki je strokovna, učinkovita in ki je v službi ljudi.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin in prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih. V razpravo dajem 1. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Želi še kdo razpravljati? Aha, imamo interes. Prosim vas za prijavo! Pet prijavljenih razpravljavcev imamo. Prvi dobi besedo kolega Predrag Baković, za njim pa kolega Branko Zlobko. Izvolite.

PREDRAG BAKOVIĆ (PS SD): Hvala lepa, spoštovana predsednica. Izkoristil bom parlamentarno prakso in seveda moja razprava bo pri tem 1. členu morda malo širša.

Ne glede na to, da zakon prinaša dobre rešitve, dobre novosti in pa tudi se odziva na ustrezno določeno problematiko pa seveda ne morem mimo zapisa, ki so ga omenili že tudi poslanci v stališču, v svojem, nekateri zlasti dopisa policijskega sindikata, ki problematizira nekaj stvari. Tudi sam bi morda omenil eno stvar in sicer gre za tako imenovani 88. člen, ki govori o službenih stanovanjih in počitniški dejavnosti. Kjer so iz tretjega odstavka izpadli pokojni policisti, ki so po 34 letih, najmanj 34 letih dela v policiji in imeli 20 let pogodbo za službeno stanovanje, lahko potem ostanejo, ostanejo brez tega stanovanja. Tukaj seveda je neka varovalka, ki govori o tem, da posebne utemeljene razloge, zakaj bi to stanovanje policist obdržal, ugotavlja strokovna komisija, ki pa vemo kako to lahko včasih boli. Ne morem mimo tega, da nekdo, ki je 34 let pustil v policiji, da se bo po teh 34 letih lahko, če je seveda uporabnik tega službenega stanovanja, da se bo lahko v teh primerih, potem tresel za to, kaj se bo z njim zgodilo v prihodnje. Zavedam se, da tudi mlajši potrebujejo stanovanja, vendar pa 34 let v policiji, veste, ni malo in ne moremo tako delati z ljudmi. Nenazadnje puščamo tudi neko slabo sporočilo. Torej, ko zaključiš obdobje, če si seveda v tem času nisi uspel urediti nekega drugega bivališča ali kakorkoli in si uporabnik službenega stanovanja policije imaš težave zlasti. Obrazložitev pri 29. amandmaju 29. člena, ki govori tako, da se to besedilo črta z namenom, da se za vse generacije policistov obstoječe in v bodoče ohranja primerno število razpoložljivih službenih stanovanj. V kolikor ne bi črtali te določbe bi posamezniki lahko v praksi zasedali službeno stanovanje tudi 40 ali več let, to pa bi lahko vodilo do tega, da ne bi bilo dovolj, na voljo dovolj službenih stanovanj za mlajše in bodoče generacije policistov. Jaz mislim, da moramo zadevo rešiti drugje, in sicer v širitvi stanovanjske sheme tudi za policiste. In tukaj najti ustrezno, tukaj najti ustrezno število stanovanj in ne na račun tega, da bo nekdo, jaz ne verjamem, no, zdaj, če imam pravi podatek, naj bi policija razpolagala nekje z okoli 400 stanovanj, okrog 5000 je policistov, že tako ali tako imamo težavo, zdaj pa tistih nekaj, ki so 34 let delali v policiji in imeli 20 let službena stanovanja, pa da se mu s tem prekine, seveda, če nima nekih drugih okoliščin, da se mu s tem prekine pravica do tega službenega stanovanja, se mi pač ne zdi v redu ravno zaradi tega, ker je potrebno poskrbeti tudi za tiste, ki so policiji pustili celo svoje življenje in na ta način pravzaprav pokažemo tudi odnos, kakršnega imamo do teh ljudi. In zato menim, da ta rešitev ni najboljša in apeliram tukaj, da se najde ustrezna rešitev za te ljudi, da ne bi ostali brez stanovanj. Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa, kolega Branko Zlobko ima besedo, za vami dobi besedo kolegica Sandra Gazinkovski, izvolite.

BRANKO ZLOBKO (PS Svoboda): Hvala za besedo, gospa predsednica. Nov zakon o organiziranosti in delu policije prinaša pomembne izboljšave za policijo, njene zaposlene in seveda tudi za njihove družine. Gre za zakon, ki združuje varnost, pravičnost in podporo tako za policiste kot za družbo, v kateri služijo. Uvaja se štipendija za prihodnje policiste, s katerimi bo mladim zagotovljena finančna podpora že med šolanjem, policija pa bo imela dolgoročni dotok kvalitetnih kadrov in to je poskus reševanja kadrovske problematike, ki v policiji traja že od leta 2007. In vsako leto je prepad med zaposlenimi čedalje večji. V letošnjem letu se srečujemo z 800 policistov manjka. Tudi mladim policistom. Se zvišuje razlika pri plači med usposabljanjem in pa plačo, redno plačo, ko jo bodo prejeli, ko bodo začeli delati, kar dela ta poklic privlačnejši in tudi to je eden od ukrepov za reševanje kadrovske problematike.

Kar se tiče stanovanj, se pravi, katere naj bi policisti dobili po 34 letih dela v policiji za dolgoročno pogodbo še v najem za naslednjih 20 let. Seveda smo imeli tudi v naši stranki okrog tega pomislek. Hvala lepa vsem, ki so toliko let opravljali težko delo, stresno v policiji, vendar se moramo zavedati, da so tukaj tudi mladi policisti, ki začnejo kariero. In ta stanovanja dejansko tudi potrebujemo, če hočemo, da bomo tudi skozi stanovanjsko politiko reševali tudi kadrovsko politiko. Ob tem se jaz osebno tudi sprašujem ali imajo ti policisti tudi kakšne druge bivalne zadeve, ne vem, vikend, zidanico ali kaj drugega, tako da nenazadnje smo se odločili tako, kot smo se in smo dali prednost mladim, ki začenjajo delo v policiji, se pravi, in na tak način tudi rešujemo. Kadrovsko stisko policije.

Kar se tiče 97.a člena, se pravi periodičnih preizkusov. Prvobitno je bilo zapisano, da traja, da bo ta preizkus na pet let. V petih letih, oprostite, se lahko marsikaj zgodi. Spreminja se zakonodaja, ljudje pač se malo prepustijo drugačnim užitkom in seveda niso več tako gibalno sposobni. Nedolgo tega, še nazaj, je imela policija vsako leto take preizkušnje in preizkuse, pa se ni nihče pritoževal. Vedeti moramo, da policisti, ki imajo pooblastila in jih tudi uporabljajo, imajo pri uporabi teh pooblastil tudi določene, določena sredstva, pa je to fizična sila, se pravi strokovni prijemi, udarci, meti, je tukaj, so tukaj sredstva za oklepanje, je tukaj palica, plinski razpršilec in nenazadnje tudi strelno orožje. In policisti, če ne bodo poznali teh pooblastil, jih prvo se ne bodo upali uporabljati ali jih bodo pa napačno uporabili. Lahko pride do samopoškodbe ali pa poškodbe teh, proti katerim se ta pooblastila uporabljajo. Zato osebno smatram, da je nekje na tri leta prav, da se opravijo ti periodični preizkusi.

Kar se tiče sindikata, ja, prvobitno je bilo rečeno, da sta dva preizkusa, se pravi osnovni, pa enkrat ponavljam, dodali smo še tretji, se pravi, trikrat lahko opravlja preizkus, in če ga, vmes je šest mesecev čas, da se policist pripravi oziroma pooblaščena uradna oseba in če ga tretjič ne opravi, ne bo izgubil službe, ampak se ga premesti na delovno mesto nepooblaščene uradne osebe. Se pravi, bo izgubil pooblastila. In v tem primeru, če odkloni to delo, potem pač izgubi službo. Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Kolegica Sandra Gazinkovski, imate besedo, za vami dobi besedo kolega Ferenc Horváth, izvolite.

SANDRA GAZINKOVSKI (PS Svoboda): Hvala lepa, predsednica.

Ja, jaz menim, da je predlog Zakona o organiziranosti in delu policije dober. Zakaj? Najprej zagotavlja štipendije za policiste. Tako mladim končno omogočamo finančno varnost že med samim šolanjem, Policiji pa dolgoročno zagotavljamo kakovosten kader, kar je še posebej pomembno na zahtevnih področjih, kot je policijsko letalstvo. Zvišujemo plače. V takem sistemu se marsikdo veliko lažje odloči za ta poklic, saj tako lahko vsak ve, da njihov trud in odgovornost nista podcenjena. Seveda pa tako zakon resno nagovarja izzive na področju kadra. Psihološko podporo tudi uvaja. Se pravi, vsi vemo, da je policijsko delo izjemno zahtevno in pušča posledice ne le pri aktivnih policistih, ampak tudi pri pomožnih upokojenih uslužbencih in celo njihovih družinah. S tem zakonom se prvič sistematično odpira dostop do strokovne pomoči vsem, ki so nosili oziroma ki nosijo uniformo.

Uvaja se, meni zelo pomembno, ničelno toleranco do kriminala v policiji. Pravnomočno obsojeni na več kot šest mesecev zapora ne morejo biti policisti. Policija je institucija zaupanja in zaupanje se s to določbo krepi. Edino pravilno je, da nekdo, ki je pravnomočno obsojen pač ne more biti zgled in ne more delati v policiji. Zakon povečuje pomen socialne varnosti družin policistov, ko policist pri opravljanju nevarnih nalog izgubi življenje, zakon zagotavlja širšo podporo njegovim svojcem, od zaposlitvenih možnosti pa vse do počitniških zmogljivosti. To daje občutek, da za policistom ne stoji samo uniforma, ampak celotna skupnost.

Predlog zakona krepi poklic, ki je temelj naše varnosti, hkrati pa daje policistom in njihovim družinam več dostojanstva ter zaupanja v prihodnost, in ravno zato, kot sem že rekla, verjamem, da je predlog dober.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala.

Kolega Ferenc Horváth, imate besedo, za vami dobi besedo kolega Andrej Kosi, izvolite.

FERENC HORVÁTH (PS IMNS): Hvala lepa za besedo, spoštovana predsednica.

Spoštovana državna sekretarka, spoštovani gospod direktor, spoštovani kolegice in kolegi!

/ pozdrav v madžarskem jeziku/

Kot je bilo v stališču naše poslanske skupine povedano, bova zakon podprla, jaz se bom pa tudi v svoji razpravi predvsem osredotočil na tisti del, ki se nanaša na obe avtohtoni narodni skupnosti. In na tem mestu bi se rad zahvalil ministru, gospodu Boštjanu Poklukarju in državni sekretarki Tini Heferle ter njunim sodelavcem, ki so imeli posluha za, bom rekel, za poslanca obeh avtohtonih narodnih skupnosti saj ministrstvo je dejansko nama prisluhnilo in tako črta omenjeni 26. člen novega zakona, ki bi dejansko nekoliko, bom rekel, vsaj po našem mnenju, zmanjšal ustavne pravice obeh avtohtonih narodnih skupnosti. Vsaj tako meni..., tako meniva oba poslanca narodnih skupnosti, da ta del, ki je, bom rekel, ostal iz prejšnjega zakona in potrebuje predhodno soglasje obeh krovnih organizacij glede premeščanja policistov, tistih, ki obvladajo jezik narodnih skupnosti. Mislim, da je zelo pomembno, da je ta člen ostal notri. Ravno zaradi tega, ker kljub temu, da imamo seveda zaupanje v delo policije, ampak mislim, da je to vprašanje zelo občutljivo. In kot predstavnika obeh narodnih skupnosti mislim, da je naša naloga, da se zavzemamo za tiste pridobljene pravice, ustavne pravice, ki jih imamo na različnih področjih. Morda se nekaterim zdijo, bom rekel, ti popravki oziroma te spremembe zelo minimalne. Ampak kot sem že povedal, varovanje glede varovanja ustavnih pravic mislim, da je to naša prioritetna naloga. In jaz sem vesel, da je, bom rekel, da je ministrstvo, vodstvo ministrstva prisluhnilo bom rekel naši prošnji. Kljub temu moramo povedati, da tudi, bom rekel, predlog, ki so ga oni podali je bilo za predstavnike oziroma za obe krovni organizaciji sprejemljivo, ampak ta zaveza, kot je v sedanji obliki, smatramo, da je bolj zavezujoča in pomeni neko večjo varovalko glede uporabe madžarskega in italijanskega jezika.

Torej, rad bi se še ponovno zahvalil posluhu ministrstva, tudi glede tega, da smo se uspeli dogovoriti glede uporabe oziroma spremembe osebnih izkaznic, ker mislim, da smo tudi nekako vzpostavili pravni oziroma ustavni red, ki je bil v preteklosti. Zato je še enkrat zahvala in kot sem že povedal, bom zakon oziroma bom jaz sam tudi zakon podprl. Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa. Kolega Andrej Kosi, izvolite.

ANDREJ KOSI (PS SDS): Hvala za besedo. Policija je res pomemben steber delovanja vsake države. Je inštitucija, ki skrbi za javni red in mir in zagotavlja varnost njenih prebivalcev. Torej v državi preprečuje kazniva dejanja, lovi storilce kaznivih dejanj in tako naprej. In prav zato mora biti delovanje policije učinkovito, strokovno in tudi zakonito. S tem Zakonom o organiziranosti in delu policije urejamo bistveni del, kako naj policija deluje. Čeprav so v teh spremembah in dopolnitvah določene rešitve, ki so ustrezne, ki so pozitivne, ne rešuje pa bistvene težave v policiji. In bistvena težava v policiji je kadrovski osip, kar je seveda posledica upokojitve in pa neustreznega delovanja vodstva. Predvsem pa to kar ste pa dosegli vi, je pa to, je pa politični vpliv na delovanje policije. Kajti z obvodi, kadrovskimi uvodi na vodilna mesta zaposlujete ljudi po pooblastilih, ki niso kompetentni, ki ne stopa po poti hierarhije oziroma strokovnosti v policiji in to se pozna pri delovanju policije v praksi. In prav policija izvaja, vodstvo izvaja potem na policiste pritiske v želji, da so potem rezultati vsako leto torej nekje enaki ali pa celo boljši, kot so bili prejšnja leta. In policisti tega ne zmorejo, ker jih je 800 manj in to se nekje pozna in zaradi tega odhajajo iz policije.

In ko smo na odboru obravnavali te spremembe zakona, ste govorili, kako je bilo to usklajeno s sindikati. Jaz upam, da ste si prebrali ta zadnji dopis policijskega sindikata, pa bom prebral še enkrat. Vsaj del, kar so zapisali, da so celo tudi črtane določene /nerazumljivo/ zakona, ki so bile prej s socialnimi partnerji tudi usklajena. In že v prvem dopisu je policijski sindikat policije Slovenije opozoril na določbe, da ker pač niso usklajeni s tistim, kar so se dejansko dogovorili, ampak ta dopis je pa najboljši, to, kar navajajo, pa bom prebral, da bodo tudi ljudje in državljani, državljanke slišali. "Spoštovani poslanci in poslanke Gibanja Svoboda in drugih koalicijskih strank! Pred volitvami ste že večkrat javno zavedali spoštovanju pravne države. Premier Robert Golob je leta 2022 v predvolilnem programu javnih nastopih poudarjal, da je treba vrniti zaupanje v pravno državo in da zakoni veljajo za vse. V koalicijski pogodbi 2022-2026 so zapisali, da boste v ospredje postavili človekove pravice in pravno državo kot vrednoto. Sprejemanje določb zakona, na katere lastna strokovna služba Državnega zbora izrecno opozarja, da so neustavne. In ne enostransko spreminjanje pravic zaposlenih mimo socialnega dialoga pa je neposredno v nasprotju od teh zavez, pravne države se ne gradi z deklaracijami, temveč z ravnanjem. Če boste poslanci koalicije zavestno glasovali. Rešitve, za katere obstajajo strokovna opozorila, da so v neskladju z Ustavo in če boste sprejemali spremembe, ki posegajo v pravice policistov, mimo sindikalnega dialoga, potem ne boste spoštovali pravne države, ki ste jo obljubili volivcem. S tem boste zavestno ignorirali neodvisno strokovno presojo najvišje zakonodajne inštitucije, prelomili stavkovni sporazum in prevzeli politično odgovornost za ustavne pritožbe, kolektivne tožbe in za izgubo zaupanja policistov ter v javno javnosti v pravno državo. Jaz upam, da ste si to prebrali, res upam. In na koncu: "Policisti ne iščemo privilegijev, temveč zgolj pravno državo, ki ste jo obljubili volivcem in kot jo zahteva Ustava Republike Slovenije". Policija se torej ne gradi na tem, da kršite načela pravne države in Ustavo Republike Slovenije pri tej določili zakona, kot ste dejansko obljubili in kot so v sindikatu tudi zapisali.

In tudi kar se helikopterske nujne pomoči tiče, ste preslišali, spregledali mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki jasno opozarja, da to ni v skladu z Ustavo. Zapisali so, točno to je Zakonodajno-pravna služba zapisala, da predlagana dopolnitev 18. člena zakona ne upošteva dovolj natančno resornega načela delovanja organov državne uprave, ki izhaja iz prvega odstavka 120. člena Ustave. Organizacija in pristojnosti uprave ureja zakon, kar predstavlja neskladje s pravnosistemskega vidika in načela pravne države po 2. členu Ustave. Povejte mi, minister Golob oziroma predsednik Vlade Golob je obljubil, da bo HNMP deloval po evropskih standardih. Naštejte mi eno evropsko državo, kjer policija izvaja HNMP. Nobeno, v nobeni evropski državi policija ne izvaja helikopterske nujne medicinske pomoči, kot to želite narediti v Sloveniji, in v nobeni evropski državi policija ne določa, katere / nerazumljivo/ helikopter se bo kupil za potrebe HNMP. In tudi v Sloveniji imamo na čelo po Ustavi napisano, po zakonodaji, kar je tudi Zakonodajno-pravna služba ugotovila, da to ureja Ministrstvo za zdravje. In še vedno opozarjamo, helikopter mora kupiti Ministrstvo za zdravje in z njim tudi Ministrstvo za zdravje upravljati. In Ministrstvo za zdravje ima tisto, ki bo določila, kateri je specifikacijo, kakšen mora biti helikopter. Če pa že nimajo pilotov, pa naj policija vsaj strokovno pač pilotira te helikopter. In ni države v Evropi, kjer bi bil napis policija in zraven še HNMP oziroma nujna helikopterska medicinska pomoč. Razen to bo v Sloveniji, če bo to veljalo. Razen to v Sloveniji. Torej to ni tako kot je v evropskih državah. In v nobeni evropski državi nisem slišal nobenega predsednika vlade, nobenega predsednika vlade, ki bi javno medijem povedal, da se naj policija očisti določenih politikov oziroma pripadnikov politične struje. Nobenega, razen v Sloveniji. In ni države v Evropi, kjer bi policija proti predsedniku vlade celo spisala, spisala kazensko ovadbo. In ni države v Evropi, kjer bi policija na tak način delovala, da bi kadrovala politika v policiji in na vodilna mesta postala ljudi po obvodih, po pooblastilih in tako naprej, ker leta in leta, torej posebej pa sedaj zadnja tri leta, zastopajo vodilna mesta. Sedaj, ko je v. d., vršilec dolžnosti pač gospod Petrič, nastavlja kadre iz PU Ljubljana, torej iz svojih kadrov. In ti izvajajo pritiske, kot tudi sindikati opozarjajo. Sindikati opozarjajo, da policisti odhajajo iz policije prav zaradi tega. In na tak način ne boste dobili novih kadrov v policijo. Vi lahko zagotavljate stanovanja, vi lahko zagotavljate takšne in drugačne medijske podpore, reklame, pridite v policijo, na tak način ne. In z rešitvami, ki jih predlagate, ne boste rešili težav, ki jih ima policija. Nikoli ne boste rešili teh težav. Ne boste jih rešili. Je pa prav, to je pa prav, da se mora strokovno usposabljati vsako leto in preverja znanje, da ne bo tega, kar ste pa naredili, kar je bil primer v Mariboru, da bo kaznoval osebo, ki v svojem stanovanju igra klavir. Pa lepo vas prosim, kje je tu zdravi razum? Očitate nam, kako je bilo v prejšnjem, pod prejšnjo Vlado, kako so policisti kaznovali nekoga, ki je jedel bureke, kaj je pač bilo, čeprav so bili jasno, da so zaradi preprečitve širjenja bolezni, torej je bilo prepovedano gibanje, ampak sedaj v svobodi, kjer pa bo svoboda, pa preprečujete igranje klavirja v lastnem stanovanju. Kaznujete ljudi, ki v lastnem stanovanju igra klavir. To je pa svoboda. In kaznujete prebivalstvo, pač nekoga, ki se je mogoče peljal, torej s kolesom po pločnikih tako naprej, medtem pa Romi pretepajo, kradejo in tako naprej, pa noben nič ne upa. Takega organa, takšne policije v Sloveniji ne potrebujemo. Takšne policije, ker bo policist, ker ga bo strah kako bo ukrepal, kako bo zoperstavil se zoper človeka in tako dalje, tega ne potrebujemo. Ne potrebujemo policije, ki bo podpirala enega glavnega župana, torej glavnega mesta in na lastnem zemljišču pretepala lastnika zemljišča, ki je preprečeval nelegalno gradnjo kanala C0. To je tisto, kar mi potrebujemo, policijo takšno, kot ste obljubili, ki bo služila torej državi in zagotavlja javni red in mir in varstvo države v prid državljanom, državljankam. Ne pa to, kar počnete vi. In torej sindikat vam je res, je lepo jasno napisal, poslanci in poslanke Svobode. Lepo preberite si še enkrat, da to ni pravna država na tak način kot delujete vi.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa. Imata obe dve repliki? Najprej repliko kolegica Sandra Gazinkovski.

SANDRA GAZINKOVSKI (PS Svoboda): Ja, res je, ne bomo rešili vseh težav v policiji, seveda jih ne moremo, če so pa zakomplicirali vse, kar je bilo možno. Kje so kadri vaši izpred desetih let, kje? Mislim, težko je rešiti neko tako težavo, to je res, to se strinjam, ampak s tem predlogom se trudimo. Štipendije, še posebej na področju policijskega letalstva. Mislim, to je zame dober način, kako bomo prišli do kadra. Stanovanja, ja, mladi potrebujejo stanovanja in če se bo nekdo moral, zaradi službe preseliti v Maribor, je, če imamo opcijo kadrovskega stanovanja, edino pravilno. Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa. Besedo ima državna sekretarka. Gospa Helga Dobrin, izvolite.

HELGA DOBRIN (državna sekretarka MNZ): Ja, hvala lepa za besedo. Pojasnila bi samo nekaj glede usklajevanja s policijskima sindikatoma, ki sta bila upoštevana v največji možni meri in sta celoten postopek imela možnost podajati pripombe in sta tudi dobila naše odgovore. Tako jima je bil predlog najprej poslan v oktobru 2024, to je bilo še neformalno, neformalni del. Potem je bil osnutek v javni razpravi, kjer smo dobili njihove pripombe in se nanje odzvali. Potem je bila javna razprava, ki je bila tudi organizirana oziroma strokovni posvet na Ministrstvu za notranje zadeve, to je bilo v aprilu in na katerega so bili povabljeni tudi predstavniki obeh sindikatov, ki so se posveta udeležili in na njem posredovali svoje poglede, stališča in pripombe. Potem je bil predlog poslan v medresorsko usklajevanje sindikatoma pa smo poslali pisni odgovor na njihove prispevke. Ker s pojasnili niso bili dovoljeni, so 16. maja nam poslali protest o neusklajenosti besedila z zahtevo po sklicu sestanka. Na to je bil sklican sestanek, in sicer 10. 6. in nato še 16. 6. Na obeh sestankih je bilo opravljeno usklajevanje. Besedilo predloga je bilo maksimalno prilagojeno. Seveda pa vsem njihovim željam nismo mogli slediti. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati pri 1. členu? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo. V razpravo sedaj dajem 45. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ni interesa, zato zaključujem razpravo. O amandmajih bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora odločali danes v okviru glasovanj. S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA PRIPOROČILA VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE DVE LETI PO KATASTROFALNIH POPLAVAH IN

. Predlog priporočila je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec. Za dopolnilno obrazložitev predloga priporočila dajem besedo predstavniku predlagatelja, kolegu Jožefu Jelenu, izvolite.

JOŽEF JELEN (PS SDS): Ja, predsedujoča, hvala lepa za besedo, pozdravljeni državni sekretar, poslanke in poslanci. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo se odločili za sklic izredne seje Državnega zbora na temo odprave posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023, ker je od takrat do danes minilo že več kot dve leti na terenu je pa še veliko problemov in nejasnosti. Čeprav je vlada obljubljala najhitrejšo obnovo v zgodovini, je praksa pokazala ravno nasprotno, obnovitvena dela po ujmi iz avgusta 2023 še po dveh letih niso zaključena, ogromno dela je še na vodotokih, predvsem drugega in tretjega reda, kjer se dela ne izvajajo v pričakovanjih in obljubah. Številne družine dve leti po ujmi še vedno ne vedo, kje bodo gradili svoje domove, postopki umeščanja objektov v prostor pa trajajo mesece in mesece, tako da obljube predsednika vlade o hitri pomoči, o izgradnji stotih montažnih hiš na mesec ter sprememba zakonodaje o hitrem umeščanju objektov v prostor so ostale prazne obljube. Tako da dobri dve leti po poplavah mnoge družine v Sloveniji še vedno nimajo urejenih bivalnih razmer, so v negotovosti, kdaj in kje si bodo lahko ustvarile svoj dom. Številni strokovnjaki opozarjajo, da vlada večinoma gasi posledice, namesto da bi sistemsko vlagala v preventivo kot so gradnja zadrževalnikov različnih področij ter ostalih sodobnih sistemov protipoplavne zaščite. Ogromno dela je še na vodotokih, to mislim predvsem na vodotoke drugega in tretjega reda, kjer se zamuja s projektiranjem in izvedbo del, kot poudarjajo ljudje na terenu, če bi se ponovila ujma, kot je bila avgusta 2023, bi bile posledice identične, ko primerjamo obljube vlade z realnostjo, je razkorak očiten. Namesto da bi vlada izkoristila solidarnost ljudi in jo nadgradila z učinkovitim delovanjem, je dopustila, da sta birokracija in pomanjkanje vizije ohromili obnovo. Slovenija je danes, dve leti po poplavah, skoraj enako ranljiva kot 4. avgusta 2023. Vlada ni opravila svoje naloge temeljite temeljne zaščite ljudi in jim zagotoviti pogoje za varen in dostojen življenjski prostor, tako da naravne nesreče so preizkus države in ta Vlada ga žal ni opravila. Velikokrat primerjamo poplave z letom 1990, katere so bile 1. novembra. Rad bi izpostavil takratni primer iz Ljubnega, kjer je ena družina z dvema otrokoma izgubila hišo. Tudi takrat se je pokazala moč solidarnosti skupnosti in odločnostjo, da se čim prej življenje vrne v normalne tire. Torej, takoj po poplavah so priskočili na pomoč podjetja z delovno silo in materialom, takratni Zavod za urbanizem je brezplačno v izredno kratkem času pripravil vso dokumentacijo, občina Ljubno je priskrbela zemljišče, v manj kot 14 dneh je bilo izdano gradbeno dovoljenje. Dela so potekala hitro, do božiča je bila hiša pod streho. Čez zimo so se dela nadaljevala in aprila 1991 se je družina vselila v svoj dom. Ta zgodba iz Ljubnega bi morala biti vzgled, kako so se stvari urejale pred dobrimi tremi desetletji. Kot pa vemo iz ujme avgusta 2023, v pol leta ni bilo izdano niti dovoljenje za rušenje že porušene hiše. Tako pa v tem času v Zakonu o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, kateremu uvajamo fazno dodeljevanje parcel, to mislim na občino Braslovče, z nekakšnim žrebom razporejamo te parcele med te poplavljence. V praksi to pomeni, da bi 98 razlaščenih v prvi fazi tekmovalo za 24 parcel. Drugi krog bo sledil šele, ko bodo vse pogodbe prve faze sklenjene, v drugi fazi bo na voljo 15 parcel, zanje bo kandidiralo preostalih 83 razlaščencev, v tretji fazi 29, 20 parcel, zanje bo kandidiralo 54 razlaščencev, nato še sledi četrta faza. Čeprav je bilo že oktobra leta 2023 jasno, bil je takrat tudi predsednik vlade s svojo ekipo na teh zemljiščih, katera so predvidena za nadomestitveno gradnjo, do danes niso uspeli zagotoviti zemljišča za nadomestitveno gradnjo. To kaže na popolnoma napačen pristop vlade, namesto, da bi takrat naredili neko triažo in določili prednostno listo, ker kot vemo, je bilo v Sloveniji takrat uničenih približno 40 domov, kar ne bi smelo biti problem za zagotovitev zemljišč. Ker tudi v ostalih občinah so bili podobni problemi. Župani so že takrat vedeli, nekaj dni po poplavah, na katerih zemljiščih se bo lahko gradilo, katera in katera so poplavno varna. Težave imajo tudi nekatere občine, v kateri niso porabili takrat sredstev iz predplačil, takšnih je 15 in bodo morale vrniti okoli 16 milijonov evrov. Razlog za neporabo sredstev v 12 mesecih pa so različni. Dejstvo pa je, da je takrat primanjkovalo projektantov, izvajalcev, občine pa tudi niso dobile pravočasno pozitivnih recenzij tehničnih pisarn.

V vsem tem času smo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke predlagali rešitve, opozarjali na napake in nepravilnosti. Vloženih je bilo veliko amandmajev, na posamezne zakone smo vložili tudi nekaj novel zakonov, katere bi bile v pomoč takrat prizadetim v avgustovskih poplavah. Zato tudi tokrat v tem predlogu za sklic izredne seje Državnega zbora predlagamo štiri priporočila Vladi Republike Slovenije.

Obnova po poplavah iz avgusta 2023 je pokazala, kot se je pokazala, kot razpršena, neenotna in pogosto neusklajena med različnimi ravnmi oblasti. Posamezni projekti so se začeli, drugi še čakajo na odločitve, a celovitega pristopa ni. Prav zato je državni prostorski načrt ključen instrument, ki bi omogočil strateško in dolgoročno načrtovanje posegov v prostor na najbolj prizadetih območjih. s tem bi se zagotovila dolgoročna zaščita stanovanjskih naselij, industrijskih con in ključne infrastrukture, hkrati pa bi se zmanjšala ranljivost ob morebitnih prihodnjih naravnih nesrečah. Brez državnega prostorskega načrta se ukrepi izvajajo parcialno, kar povečuje tveganje, da bodo sredstva porabljena neučinkovito, posledice pa se bodo ob naslednjih naravnih nesrečah ponovile. Priprava državnega prostorskega načrta v roku treh mesecev bi pomenila odločilen korak k sistemski obnovi in preprečila nadaljnje zamude. Strokovnjaki so že konec 90 let opozarjali, da poplave iz leta 1990 niso bile nič posebnega ali enkraten pojav, ampak nekaj, kar se lahko ponovi zelo hitro. Težava pa je, da v času, ko poplav ni, ljudi in tudi odgovornih to skoraj ne zanima. Vodarji so ves čas opozarjali na nevarnosti in pripravljali predloge ukrepov, vendar so ti pogosto ostali le zapisi na papirju.

Eden od takih primerov je državni prostorski načrt za Spodnjo Savinjsko dolino, ki je bil pripravljen, a nato ustavljen. Že od leta 1990 je bilo jasno, da bi bilo treba za zaščito naselij urediti sistem razbremenjevanja voda. To pomeni usmerjeno razlivanje po poplavnih območjih in zadrževanje vode v zadrževalnikih. To je osnovni pogoj, da ljudem zagotovimo varnost. Rešitve so bile znane. Tam, kjer ni pozidave, bi bilo(?) potrebno omogočiti, da se poplavna voda zadrži in tako razbremeni naselja. Toda 4. avgusta 2023 je narava pokazala svojo moč, voda je sama poiskala pot in se razlila po območjih, ki bi morala služiti kot naravna razlivna polja. Posledica je bila tragična, prizadetih je bilo več sto objektov. Če bi bili prostorski načrti sprejeti in izvedeni, kot je bilo načrtovano, bi ta katastrofa bila preprečena, saj ne bi bil poplavljen niti en stanovanjski objekt. To je rekel znani hidrolog. To pomeni, da določeni dokumenti obstajajo, katere je bilo potrebno pač dopolniti, tako da v vseh teh časov, v času dveh let, žal na tej protipoplavni zaščiti ni bilo narejeno nič oziroma izredno malo.

Na številnih poplavnih območjih je veliko objektov, ki zaradi varnostnih razlogov jih ni mogoče obnoviti ali so obnova in povratek v njih nesmiselno, nesmiselni, prebivalci živijo v negotovosti, ne vedo, ali bodo njihove hiše obnovljene, ali bodo morali svojo nadomestitveno gradnjo izvajati, ali se bodo preselili, vedo pa, da so se, da se jih s protipoplavnimi ukrepi ne da zaščititi. Takšna negotovost že traja več kot dve leti in povzroča hude socialne, psihološke in tudi ekonomske posledice. Za prizadete prebivalce je nujno, da imajo jasno informacijo o tem, ali se bodo njihovi domovi obnavljali ali bodo upravičeni do namestitvene gradnje. Določitev točnega števila nadomestitvenih gradenj v treh mesecih bi prebivalcem omogočila načrtovanje življenja in preprečila nadaljnjo socialno psihološko stisko tudi zaradi te negotovosti. Takšno odločitev bi državi omogočila tudi učinkovitejše načrtovanje, financiranje in izgradnja gradbenih del in objektov. Podobno dolgotrajno negotovost vlada tudi na področju odškodnin pri prizadetih prebivalcih, ki se že dve leti po poplavah soočajo z administrativnimi zapleti in nerešenimi odškodninskimi primeri, postopki pa traja nerazumno dolgo in odziva na dopise ni. Razrešitev vseh pripomb in nerešenih postopkov v roku treh mesecev bi pomenila jasna pravila igre, večjo pravno varnost in konkretno pomoč ljudem, ki so v stiski. Obenem bi tak ukrep pomenil pomembno sporočilo solidarnosti, da država ob nesrečah stoji ob strani prebivalcem in ne pomaga, ne pa da jih obremenjuje z dolgotrajnimi postopki. Nekateri so se pač, tukaj se različni postopki, različni problemi ljudi, nekateri se niso strinjali s cenilnimi izračuni, drugi pač, ker so bili različni podatki objektov v naravi in v sistemu Gurs. Tako da problem so tudi ti ljudje, kateri na dan 31. 7. pač niso imeli prijavljenega stalnega prebivališča in niso bili upravičeni do tega predplačila. Poleg tega je praksa pokazala tudi, da sedanji sistem dokazovanja porabe predplačil ni jasno urejen niti v zakonu niti v podzakonskih aktih.

Izplačevanje predplačil po zakonu o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav zemeljskih plazov je bil nujen in dobrodošel ukrep, ki je ljudem omogočil hitro pridobitev sredstev za prvo sanacijo, v praksi pa so se pojavile velike težave pri dokazovanju porabe teh sredstev. Upravičenci so primorani predložiti dokazila, ki jih zakon in podzakonski akti ne predvidevajo, kar povzroča pravno negotovost, administrativno breme in strah pred vračilom sredstev, četudi so bila ta dejansko porabljena za obnovo. Posebej problematična je pri tistih, ki so pri obnovi uporabili lastno delo, pomoč sorodnikov in lastne materiale, saj v takih primerih ni mogoče predložiti vseh računov. Čeprav so sredstva dejansko namenili obnovi, tvegajo vračilo sredstev, ker nimajo ustreznih dokazil. Takšno stanje je nevzdržno, saj prizadete kaznuje, namesto da bi jih podpiralo. Zato je nujno, da Vlada Republike Slovenije čim prej pripravi jasna in enotna pravila, ki bodo priznala tudi alternativne oblike dokazovanja, kot so fotografije izvedenih del, pisne izjave o opravljenem delu, dokazila o nakupu materiala ter tako zaščitila upravičence pred neupravičenimi vračili. S sprejetjem teh štirih priporočil danes bi povrnili ljudem zaupanje v državo. Državljankam in državljanom pa zagotovili pravico do varnega bivanja na svojih domovih. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa. Predlog priporočila je na 71. nujni seji, 11. septembra 2025 kot matično delovno telo obravnaval Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor. Ker po končani obravnavi odbor ni sprejel točk predloga priporočila, je bila obravnava predloga priporočila na seji delovnega telesa končana.

Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku, kolegu Tomažu Lahu, izvolite.

TOMAŽ LAH (PS Svoboda): Hvala lepa predsedujoča. Spoštovani državni sekretar, spoštovane kolegice in kolegi, kolegi. Še enkrat vas pozdravljam tudi v imenu Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, ki je obravnaval torej predlog priporočila o katerem, ki nam ga je prej predstavil tudi predlagatelj.

Predstavnik predlagatelja je v daljši uvodni predstavitvi izpostavil, da sta od poplav minili že dve leti, po njihovi oceni pa je na terenu še kar veliko problemov in nejasnosti. Postopki umeščanja v prostor za nadomestne gradnje še vedno potekajo, posledično pa številne družine dve leti po ujmi še vedno živijo v najemnih stanovanjih ali pri sorodnikih in so v negotovosti kdaj in kje si bodo lahko ustvarili svoj dom.

Predlagatelj izpostavil tudi določbo iz Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev po kateri se v primeru, da je do nakupa nadomestne parcele upravičenih več investitorjev nadomestitvenih objektov, pravica do nakupa določi z javnim žrebom. V povezavi s tem je bil izpostavljen primer občine Braslovče, kjer umestitev v prostor oziroma vsa potrebna dokumentacija za gradnjo nadomestitvenih objektov še ni pripravljena. Dodelitev parcel bo posledično potekala v več fazah.

Predstavniki Vlade so v odzivih na navedbe predlagatelja med drugim poudarili, da Vlada dve leti po poplavah intenzivno nadaljuje obnovo prizadetih območij, skladno s sprejetim petletnim sanacijskim načrtom, katerega cilj je izvesti sanacijo in obnovo v celoti, pri tem pa zagotoviti tudi večjo varnost ljudi in premoženja ter zagotoviti večjo odpornost na podobne dogodke v prihodnosti. Izmed konkretnih ukrepov je bilo poudarjeno, da je bilo v letu 2024 v okviru sanacije občinske infrastrukture financiranih 40 projektov v vrednosti 25,7 milijona evrov. V letu 2025 je trenutno uvrščenih 231 projektov v okvirni vrednosti 410 milijonov evrov s sklenjenimi pogodbami za 63,5 milijona evrov in realizacijo 30,5 milijona evrov do sedaj. V letu 2024 je bilo v okviru sanacije vodne infrastrukture sklenjenih 35 pogodb za sanacijo na sedmih porečjih v okviru vrednosti 62 milijonov evrov. V letu 2025 je trenutno sklenjenih 42 pogodb za sanacijo na sedmih porečjih v vrednosti 110 milijonov evrov, realiziranih pa okvirno 35 milijonov evrov, za 35 milijonov teh pogodb. Izplačanih je bilo tudi okvirno 36 milijonov evrov predplačil za fizične osebe, 58 milijonov evrov denarnih socialnih pomoči in iz državnega proračuna preko Karitasa in Rdečega križa izplačanih 10 milijonov evrov, kar je takrat na začetku olajšalo stisko vseh številnih družin, ki so bile v poplavah ogrožene oziroma prizadete. Skupaj je bilo upravičencem, upravičencem samo iz tega naslova izplačanih čez 100 milijonov evrov, za celotno popoplavno obnovo do sedaj pa je bilo porabljenih 1,2 milijardi evrov sredstev.

V daljši razpravi so poslanci iz vrst predlagatelja izrazili podporo predlogu priporočila, katerega namen je po njihovem mnenju dati jasen signal uradnikom in javnosti, da je nujno pospešiti postopke protipoplavne obnove ter ukrepe za njihovo preprečitev prihodnosti. Menili so tudi, da pomoč ne doseže vseh, ki so bili prizadeti v poplavah in kot primer izpostavili nekaj družin, ki so si komaj zgradili hiše v času torej poplav, komaj zgradili hiše in se vanje selili, vendar do 31. julija 2025 niso pridobili uporabnega dovoljenja ter posledično hišne številke, zato tam tudi niso imeli prijavljenega stalnega prebivališča, kar je bil pogoj za pridobitev državne pomoči. Opozorili so tudi, da so bili postopki za pridobivanje državne pomoči po njihovem mnenju pogosto birokratsko zapleteni, saj so zahtevali veliko dokumentacije, ki pa je prizadeti pogosto niso uspeli zagotoviti. Koalicijski poslanci pa so v celoti zavrnili očitke predlagatelja in poudarili, da se je Vlada na poplave odzivala hitro, učinkovito in sistemsko ter obsežno. V dveh letih je bilo izvedenih več ukrepov kot kadarkoli prej v zgodovini Slovenije in do sedaj vsem prizadetim kategorijam izplačanih že več kot 1,2 milijardi evrov pomoči. Izpostavili so tudi, da gre za najhujšo naravno nesrečo v Sloveniji v zgodovini, zato je obseg sanacije izjemen in ga ni mogoče izvesti zgolj v dveh letih. V zvezi s tem so za primerjavo spomnili na primer potresa v Posočju leta 2004, kjer številni prebivalci še vedno čakajo na nadomestne gradnje.

Po razpravi je odbor glasoval o vseh točkah predloga priporočila od katerih nobene ni sprejel. Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala.

Za obrazložitev mnenja dajem besedo predstavniku Vlade, in sicer magistru Miranu Gajšku, državnemu sekretarju na Ministrstvu za naravne vire in prostor. Izvolite.

MAG. MIRAN GAJŠEK (državni sekretar MNVP): Spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke in poslanci.

S poplavno obnovo smo pričeli takoj po katastrofalnem dogodku 4. avgusta 2023. V popoplavno obnovo je bilo s strani države, občin in vseh prebivalcev vloženo veliko truda in dela, da imamo danes veliko poškodovanih, v poplavi poškodovanih stavb in infrastrukture ter vodotokov že saniranih. Zato je prav, da ugotovimo, kakšno je dejansko stanje. Tako zaposleni na ministrstvu, Direkcija Republike Slovenije za vode smo opravili veliko dela. Pravzaprav se je bilo potrebno tudi popolnoma reorganizirati zaradi te, kot je bilo že rečeno, največje, največje naravne katastrofe v samostojni Sloveniji. Zadeve se rešujejo v sodelovanju z občinami, z ljudmi pretežno individualno, ker drugače tudi ne gre. Zavedamo se, da to zahteva več časa, vendar sta nam komunikacija s prebivalci in občinami izjemno pomembna. Novi pristopi, kot so bili narejeni, na primer predplačila fizičnim osebam, so bili nujni, so tudi uzakonjeni. Praksa se vzpostavlja skozi delo in praviloma ni enostavnega recepta za generalno reševanje zadev, saj se srečujemo s posebnostmi posamičnih situacij, v katerih je bilo v Državnem zboru tudi danes že slišano. Vedno obstaja prostor možnosti za izboljšave in to tudi stalno počnemo. Kar je potrebno posebej poudariti je to, da se je kljub vsem tem dejstvom desetkrat povečal obseg del te pakte v praktično v roku enega leta in pol vzpostavil pretočnost poškodovanih vodotokov in ta je danes bistveno večja, kot je bila pred katastrofalno poplavo avgusta 2023. Tudi to dejstvo je pomembno, da dogodek 4. avgusta 2025 ni bil edini. Poleg sanacijskega programa za odpravo posledic naravnih nesreč 4. 8. trenutno teče še odprava posledic za 11 drugih naravnih nesreč, šest v letu 2023, štiri v letu 2024, 1 od 2025 v Cerknem. Železnikih, v Idriji. V nadaljevanju bomo odgovorili na nekatera konkretna vprašanja glede predplačil.

Katastrofalni dogodek 4. 8. 2025 je v toliko poseben, ker so prvič v zgodovini samostojne Slovenije do predplačil upravičene tudi fizične osebe. Prebivalci, katerih objekti so bili poškodovani v drugih naravnih nesrečah, te možnosti skladno z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč, ki je v veljavi že več kot 20 let, nimajo. Predplačila fizičnim osebam po dogodku 4. 8. je uredil Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023, katerega poznamo in ta zakon velja samo izključno za ta dogodek. Lastniki poškodovanih objektov so prejeli predplačila za obnovo. Gre za namenska sredstva, izključno za namenska sredstva, katera so namenjena delni odpravi škode, ki jo država nudi prizadetim zaradi naravne nesreče, da se zagotovi čimprejšnje varno bivanje in ponovno izvajanje dejavnosti. Zato je prav, da se tudi o dogodku 4. 8. preverja namenska poraba teh sredstev tako kot se v vseh ostalih dogodkih. In vemo, kako se lahko preverja namenska raba z računi, edina listina, s katero se lahko izkazuje pa je vedno bila račun. Na Ministrstvu za naravne vire in prostor ugotavljamo, da so tisti, ki so sanacijo pričeli takoj po neurju in so jo sedaj že zaključili, imeli vse račune in so jih tudi že predložili.

S temi upravičenci se postopki sanacije zaključujejo. Tisti upravičenci, ki sanacije po dveh letih še niso zaključili, pa imajo na razpolago dovolj časa, da te račune še predložijo. Do konca meseca avgusta 2025 se je na pozive glede predložitve dokazil odzvala velika večina upravičencev, 7500 upravičencev. Na podlagi teh upravičencev je bilo razvidno, da je sanacijo zaključila tretjina upravičencev. 2500, dve tretjini pa je izjavilo, da sanacijo še ni zaključila zaradi zahtevnosti te iste sanacije in da jo bo zaključila v določenem dodatnem času. Za osebe, ki so sanacijo zaključili v te so v teku upravni postopki, ki se že zaključujejo z dokončnimi odločbami. Osebam, ki sanacije še niso zaključili, pa se je rok za posredovanje dokumentacije podaljšal do zaključka programa odprave posledic naravnih nesreč, to je do leta 2028. Seveda je vključena tudi državna tehnična pisarna, katera zanje pripravlja individualne sanacijske elaborate. Zdaj, glede prostorskih aktov za nadomestne gradnje, to moramo razdeliti v dve enoti, v dve množici. Prva je ta, da 23 občinam, katere morajo sprejeti nove prostorske akte, beri občinske podrobne prostorske načrte ali pa lokacijske preveritve, pomagamo. In lahko potrdim, in to je velika stvar in je treba pohvaliti vse občine, tudi upravne enote, da bomo v letošnjem letu končali z vsemi prostorskimi akti, z vsemi prostorskimi akti, da bodo vseh teh 350 upravičencev, ki imajo sklep vlade, se lahko, imajo prostorske možnosti, da preselijo. Jaz moram poudariti, da je prišlo tukaj do izjemnih primerov, katere večkrat poudarimo, izjemen primer Mestne občine Slovenj Gradec in Upravne enote Slovenj Gradec, ki so gradbeno dovoljenje na podlagi lokacijske preveritve izdali v treh dnevih, ne da bi vedeli, da je to prioriteta. Se pravi, sistem deluje. Tukaj je treba pohvaliti tiste upravne enote in tiste občine, kjer to zmorejo, tiste pa, ki ne, tistim pa pomagamo. Glede državnih prostorskih načrtov je seveda bistveno bolj zahtevna. Moramo povedati, da se določeni ukrepi izvajajo brez državnih prostorskih načrtov, ker ni potrebno. Za Spodnjo Savinjsko dolino pa smo bistveno hitreje nadaljevali s postopkom državnega prostorskega načrta in bo v letošnjem letu že javna razgrnitev v Spodnji Savinjski dolini in pričakujemo sprejem državnega prostorskega načrta v letu 2026. Seveda ne moremo parcialno delati samo Spodnje Savinjske doline. Že začenjamo tudi za Zgornjo Savinjsko dolino z Zadrečko dolino in za Zgornjo Savinjsko dolino od Mozirja navzgor. Po oceni, prvotni oceni začetka del na teh treh, poudarjam treh državnih prostorskih načrtih, kateri bodo pokrili popolnoma celotno, kompletno porečje reke Savinje in pritokov in pritokov se bo v Zgornji Savinjski dolini nekje štiri pa pol milijone kubikov vode zadrževalo lahko v Zadrečki dolini štiri, štiri pa pol milijone in približno devet milijonov, devet milijonov in pol v Spodnji Savinjski dolini. To pomeni, da se bo zadrževalo ob primeru velikih vod toliko kubikov in na ta način bodo zavarovana naselja, vsa naselja v Savinjski dolini, tudi kmetijske površine. In seveda je to en velik korak naprej.

Moram tudi posebej poudariti, da se žal v treh mesecih ne da narediti državnega prostorskega načrta, to je nemogoče. To je nemogoče. Lahko pa bistveno pospešimo delo. In na Ministrstvu za naravne vire in prostor smo, tako kot smo pospešili delo na državnem prostorskem načrtu za Spodnjo Savinjsko dolino, pospešili državno prostorsko načrtovanje tudi na infrastrukturi in na energetskih objektih.

Še enkrat poudarjam, Interventni ukrepi, ki niso potrebovali državnega prostorskega načrtovanja in so zaključeni junija 2024, so bili vredni 160 milijonov evrov. Se pravi, ta denar je bil namensko porabljen in vemo, vemo kako. Saniranih je bilo za nekaj več kot sto milijonov evrov poškodovanih vodotokov in objektov vodne infrastrukture, nekaj več kot sto milijonov evrov. Poškodovanih vodotokov in objektov vodne infrastrukture 229 odsekov vodotokov v skupni višini 100 kilometrov, 2025 pa bo saniranih kompletno. Ko bomo zaključili letošnjo koledarsko leto 487 odsekov vodotokov v skupni dolžini 400 kilometrov. Slovenija je zelo vodnata država.

In še eno stvar bi posebej poudaril. Služba Vlade za obnovo po poplavah in plazovih poleg vodotokov začenja delo tudi na sanaciji plazov. Slovenija je zaradi svoje geografije in zaradi vodnatosti in zaradi pogostosti padavin seveda postaja vedno bolj problematična tudi glede plazov in tudi glede plazov opravlja služba za obnovo po poplavah in plazovih skupaj z državno tehnično pisarno in skupaj z našim ministrstvom. Pomembno delo. Jaz bi s tem zaključil. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin.

Najprej ima besedo Poslanska skupina Svoboda, zanjo kolega Aleš Rezar, izvolite.

ALEŠ REZAR (PS Svoboda): Hvala za besedo, spoštovana predsedujoča. Predstavniki Vlade, poslanke in poslanci. Dve leti po najhujši naravni nesreči v zgodovini Slovenije, ki je 4. avgusta 2023 prizadela številne občine, prebivalce in gospodarstvo smo ponosni na odzivnost, koordinacijo in solidarnost, ki so jo pokazali državljani, občine, podjetja, predvsem pa državne institucije. Slovenija je dokazala, da zna v najtežjih trenutkih stopiti skupaj in učinkovito pomagati prizadetim, hkrati pa graditi dolgoročno odpornost na podnebne spremembe. V odzivno ujmo so lastniki poškodovanih stanovanj prvič v zgodovini prejeli predplačila za nujno obnovo. Več kot 7350 posameznikom je bilo izplačanih 35,7 milijonov evra. Ljudem je bilo izplačanih 65 milijonov evrov izredne pomoči. Občine pa so prejele 218 milijonov evrov predplačil, da so lahko takoj začele s sanacijo infrastrukture. Obnovljene ceste, mostovi, plazovi in vodna infrastruktura povečujejo varnost, dostopnost in odpornost na morebitne prihodnje ujme, kar neposredno izboljšuje kakovost življenja prebivalcev in zmanjšuje tveganje za ponovne škode. Na vodotokih je bil izveden izjemen obseg del v letu 2024 za 240 milijonov evrov, do poletja 2025 pa je bilo zaključenih več kot 430 delovišč, medtem ko sanacije potekajo na več kot 300 lokacijah po vsej državi. Trenutno poteka največji investicijski cikel v zgodovini Direkcije Republike Slovenije za vode. s 25 projekti iz načrta za okrevanje in odpornost ter pet kohezijskih projektov, s čimer se dela že izvajajo na 17 projektih. V letu 2025 poteka obnova na 470 deloviščih v vrednosti 130 milijonov evrov, sočasno pa se že pripravlja projektna dokumentacija za zahtevnejše sanacije vodotokov v prihodnjih letih. Vlada je zagotovila 2,3 milijarde evrov za petletni sanacijski program, ki bo trajno izboljšal odpornost Slovenije na podnebne spremembe. Samo na vodotokih bo izvedenih za 1,3 milijarde evrov vrednih del, na občinski infrastrukturi 800 milijonov evrov, 200 milijonov pa bo namenjenih drugim ukrepom, vključno s sanacijo več kot sto plazov, od tega šest večjih. S sprejetimi 17 novimi prostorskimi akti se omogoča hitrejša nadomestna gradnja domov in objektov, kar dodatno krepi varnost prebivalcev in pripomore k stabilni ter trajnostni obnovi skupnosti.

Gospodarstvo je bilo izplačanih 142,2 milijona evrov pomoči. Upoštevano je bilo obravnavanih 38,3 procentov vseh oškodovancev. Ukrepi so vključevali predplačila, povračila škode, odloge plačil kreditov javnih skladov in pomoč za samozaposlene, kar je skupaj prispevalo k hitri obnovi poslovanja in h krepitvi zaupanja v prihodnost. Takšen odziv je pokazal, da država ne le pomaga pri sanaciji škode, ampak aktivno podpira gospodarstvo in preprečuje dolgoročne negativne posledice naravnih nesreč. Država se je sistemsko in organizacijsko prilagodila novim razmeram, ustanovljen je bil urad za zmanjševanje posledic naravnih nesreč, reorganizirani in okrepčani pa so bili direktorat za vode ter Direkcija Republike Slovenije za vode. Vzpostavljen je monitoring plazov in nova platforma za spremljanje ogroženosti, kar omogoča hitrejši odziv in učinkovito načrtovanje sanacij ter zagotavlja, da so ukrepi celoviti, trajnostni in dobro usklajeni. Slovenija se pripravlja tudi na prihodnje evropske pobude. Do leta 2026 bo vzpostavljen investicijski pospeševalnik za vodno odpornost, ki bo omogočil inovativne pristope pri naravnem zadrževanju voda, obnovi ekosistemov in zaščiti prebivalstva. Poleg tega bodo podatki o višinah poplavne vode in območjih poplavljanja na voljo za celotno državo, kar bo ključno za prostorsko načrtovanje, projektiranje poplavnih podpornih objektov in dolgoročno zmanjševanje tveganja.

Iz solidarnostnega sklada Evropske unije je bilo zagotovljenih 248 cela…, 228,4 milijona evrov, porabljenih pa je bilo že 90 odstotkov sredstev, z donacijami fizičnih in pravnih oseb pa skoraj 11 milijonov evrov. Do 5. septembra 2025 je bilo iz državnega proračuna izplačanih 1,2 ena sedem(?) milijarde evrov za pomoč in sanacijo posledic poplav. Obnova po poplavah ni le vračanje v prejšnje stanje, temveč gradnja varnejše, odpornejše in trajnostne prihodnosti.

Slovenija s strokovnim pristopom, s sodelovanjem in podporo evropskih sredstev krepi celovito upravljanje voda in trajnostno odpornost, pri čemer so vsi ukrepi usmerjeni v dolgoročno varnost ljudi, gospodarstva in skupnosti. Ta pristop zagotavlja, da bo Slovenija pripravljena na prihodnje naravne nesreče in da bo obravnava pred podobnimi škodami, hkrati pa krepi zaupanje prebivalcev, gospodarstva, lokalnih skupnosti v trajnostno prihodnost države. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, zanjo kolega Bojan Podkrajšek, izvolite.

BOJAN PODKRAJŠEK (PS SDS): Spoštovana podpredsednica, hvala za dano besedo.

Lep pozdrav državnemu sekretarju, kolegice in kolegi, v dvorani, pa vsem državljankam in državljanom lep pozdrav, ki spremljate današnjo sejo!

V poslanski skupini smo se odločili za sklic izredne seje Državnega zbora s predlogom priporočil Vladi Republike Slovenije v zvezi z odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta leta 2023. 4. avgust leta 2023 bo za vedno zapisan v zgodovino naše države Kot dan, ko je narava pokazala svojo silovitost. Prizadetih je bilo več kot 183 občin. Državljani smo dokazali, da v najtežjih trenutkih znamo ostati drug ob drugemu. Solidarnost, ki se je porodila med ljudmi, je bila izjemna. Številni prostovoljci so prihajali iz vseh koncev Slovenije, pomagali pri čiščenju, delili hrano, oblačila in predvsem dajali upanje, tistim, ki so utrpeli škodo. Na žalost pa država kot institucija ni pokazala enako hitrosti in odločnosti. Od takrat sta minili dve leti. Državljanke in državljani, pa tudi občine in podjetja upravičeno pričakujejo, da bo država poskrbela za hitro in učinkovito obnovo ter hkrati za ukrepe, ki bodo preprečili, da se podobne tragedije ne ponovijo več nikoli. Vendar je realnost žal drugačna. Zato smo pripravili štiri priporočila in dovolite, da vam jih predstavim, priporočila Vladi Republike Slovenije dve leti po katastrofalnih poplavah in zemeljskih plazov, ki so Slovenijo zajela 4. avgusta leta 2023.

Prvo priporočilo: Državni zbor Republike Slovenije poziva Vlado Republike Slovenije, da do konca leta 2025 pripravi in sprejme državni prostorski načrt za poplavljena območja iz avgusta leta 2023, to so zadrževalniki in razlivna področja. Drugo priporočilo: Državni zbor Republike Slovenije poziva Vlado Republike Slovenije, da do konca leta 2025 določi točno število nadomestnih gradenj tako za gospodinjstva, ki ostajajo na območju, kot tudi za tiste, ki bodo morali zaradi varnostnih razlogov trajno zapustiti poplavna območja zaradi državnega prostorskega načrta. Tretje priporočilo: Državni zbor Republike Slovenije poziva Vlado Republike Slovenije, da v največ treh mesecih razreši vse pripombe in nerešene postopke glede odškodnin ter zagotovi izplačilo predplačil za obnovo poškodovanih stanovanj, tudi tistim, ki na dan 23. 31. 7. 2023 niso imeli uveljavljenega uporabnega dovoljenja, da se prepreči dolgotrajna negotovost prebivalcev. In četrto priporočilo: Državni zbor Republike Slovenije poziva Vlado Republike Slovenije, da v roku treh mesecev sprejme ukrepe za poenostavitev in po pravo ureditev postopkov v zvezi z dokazovanjem porabe predplačil, izplačanih v skladu z zakonom o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta leta 2023.

S sprejetjem teh priporočil bi dali jasen signal vsem tistim birokratom, kateri zavirajo vse te postopke, procese protipoplavne obnove, da je dovolj. Državljankam in državljanom moramo zagotoviti pravico do varnega bivanja v njihovih domovih, podjetjem zagotoviti poplavno varno okolje ter v čim krajšem možnem času določiti vse nejasnosti okoli nadomestitvene gradnje in popraviti krivice poplavljenim, katere so jih bile storjene. Kolegice in kolegi, seveda predstavniki Vlade, birokrati, ki delajo na protipoplavni obnovi že več kot dve leti, jasno sporočilo Slovenske demokratske stranke: seje bomo sklicevali tako dolgo, dokler zadnja domačija oziroma dom ni bil obnovljen po poplavah leta 2023, v avgustu, seveda tako dolgo bomo sklicevali seje, dokler ne bodo obnovljeni vsi vodotoki, ceste, predvsem pa, da bodo naša podjetja in gospodarstvo imelo varno proizvodnjo tam, kjer so bili najbolj ogroženi 4. avgusta leta 2023.

Hvala za vaš posluh.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Nova Slovenija - krščanski demokrati, zanjo kolega magister Janez Žakelj, izvolite.

MAG. JANEZ ŽAKELJ (PS NSi): Najlepša hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani vsi prisotni.

V Novi Sloveniji se strinjamo s predlagatelji priporočil, da je po dveh letih od uničujočih poplav 4. avgusta 2023 stanje na terenu nedopustno. Vlada je obljubila hitro in učinkovito obnovo, a danes vidimo, da temu ni tako. Obnovitvena dela potekajo prepočasi. Veliko družin še vedno biva pri sorodnikih ali v začasnih kontejnerjih. Hiše, ki so bile razglašene za neprimerne, še niso nadomeščene z novimi. Poleg tega so postopki za pridobivanje pomoči pretirano zapleteni. Od ljudi, ki so izgubili vse je država zahtevala kup dokumentov, ki jih niti ni bilo mogoče pridobiti. Občine so bile obravnavane neenotno, dolgoročne rešitve pa so povsem umanjkale. Vodotoki so še vedno slabo urejeni, prostorsko načrtovanje je ostalo neurejeno, država pa se je zadovoljila le z gašenjem posledic. Vse to spremlja še slaba komunikacija in nepregledno delo Vlade. V Novi Sloveniji posebej opozarjamo na primere, kot je v Mengšu, kjer otroci obiskujejo vrtec v kontejnerjih. Država je obljubila modularne enote, a zdaj občina ostaja sama pri reševanju. Številni ljudje pa še danes živijo zgolj od pomoči nevladnih organizacij, predvsem od Karitasa. Naše stališče je jasno: vlada bi morala takoj vzpostaviti enostaven sistem izplačil pomoči, organizirati strokovne ekipe, ki bi pomagale občinam, ter poskrbeti za trajne in dolgoročne ukrepe, gradnjo zadrževalnikov, urejanje vodotokov in prepoved gradnje na najbolj ogroženih območjih. Samo tako bomo preprečili, da se tragedija iz avgusta 2023 ne ponovi. Nova Slovenija zato podpira predlog priporočil in pričakuje, da bo Vlada tokrat zavezana dejanjem, ne samo obljubam. V razpravi pa bo kolega Reberšek izpostavil nekaj konkretnih primerov, ki potrjujejo moje trditve. Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa. In kot zadnja ima besedo Poslanska skupina Levica, zanjo kolegica doktorica Tatjana Greif, izvolite.

DR. TATJANA GREIF (PS Levica): Hvala za besedo. Spoštovani vsi prisotni. S pričujočim predlogom priporočil SDS nekaj mesecev pred volitvami kuje politične točke na največji naravni katastrofi v zgodovini samostojne Slovenije in na nesreči in stiskah ljudi, ki so bili v poplavah avgusta 2023 najbolj prizadeti. Če ravno ni bila še sanirana vsa škoda in obnovljeni vsi domovi, Vlada tudi dve leti po uničujočih poplavah in plazovih intenzivno nadaljuje obnovo prizadetih območij, kot določeno s petletnim sanacijskim načrtom. Cilj je jasen: izvesti sanacijo in obnovo v celoti, kot je predvidena v sanacijskem programu, in pri tem zagotoviti večjo varnost in večjo odpornost na tovrstne dogodke. Ukrepanje po poplavah in plazovih leta 2023 je bilo hitro. Septembra 2023 je Vlada sprejela predhodni program odprave posledic neposredne škode. Leta 2024 je bil sprejet program odprave posledic za petletno obdobje, skupaj z letnim programom za 2025, ki opredeljuje prednostne naloge. V letu 2024 je bilo v okviru sanacije občinske infrastrukture financiranih 40 projektov ceste, mostovi, plazovi, komunalna infrastruktura in javne stavbe v vrednosti 25,7 milijona evrov. V letu 2025 je trenutno uvrščenih 231 projektov v okvirni vrednosti eno milijardo in 410 milijonov evrov s sklenjenimi pogodbami za 63,5 milijona evrov in realizacijo 30,5 milijona evrov. V letu 2024 je bilo v okviru sanacije vodne infrastrukture sklenjenih 35 na sedmih porečjih v okvirni vrednosti 62 milijonov evrov. Izplačanih je bilo okvirno 36 milijonov evrov predplačil za fizične osebe. 58 milijonov evrov denarnih socialnih pomoči iz državnega proračuna preko Karitasa in Rdečega križa. Izplačanih deset milijonov evrov, kar je olajšalo okrevanje pri številnih družinah. Skupaj je bilo upravičencem samo iz tega naslova izplačanih čez sto milijonov evrov. Ministrstvo za naravne vire in prostor dnevno nudi podporo prizadetim z individualnim svetovanjem in obravnavo vlog, kar omogoča hitrejše okrevanje. Do konca avgusta letos se je na pozive odzvala večina upravičencev, okoli 7500. Sanacijo je zaključila ena tretjina upravičencev, dve tretjini upravičencev pa še ne. Za osebe, ki so s sanacijo zaključile in predložile ustrezna dokazila, so v teku upravni postopki. Osebam, ki s sanacijo še niso zaključile, se je rok za dostavo dokumentacije podaljšal do konca leta 2028. Sanacijo je zaključilo 53 podjetij, 90 podjetij pa še ne. Priporočila, ki jih danes obravnavamo so nepotrebna, kajti sanacija poplav se lahko izvaja na podlagi že sprejetih prostorskih aktov, za to sprejetje posebnega državnega prostorskega načrta ni potrebno. V zvezi z določitvijo točnega števila nadomestitvenih gradenj je treba izpostaviti, da Vlada ne določa števila nadomestitvenih gradenj, temveč določa, katere objekte je potrebno po strokovni oceni odstraniti. Lastniki navedenih objektov imajo več možnosti, na primer gradnja nadomestitvenega objekta s strani države, nadomestna nepremičnina ali izplačilo odškodnine. v zvezi s priporočilom, da naj vlada v največ treh mesecih razreši vse pripombe in nerešene postopke. Glede odškodnin je treba povedati, da bo postopek identifikacije in določanja objektov za odstranitev povsem končan najkasneje v začetku oktobra letos. Medtem ko so bili postopki za objekte iz prvega seznama končani že v prvi polovici letošnjega leta. Za zadnjih osem objektov se bo izvedla še cenitev in nato sklenitev pogodbe za za opcijo, za katero se bodo odločili upravičenci. Zaradi poplavne, plazovite ali erozijske ogroženosti bo skupno odstranjenih 351 objektov. Od 301 prijavljenih pogodb so se do sedaj vsi upravičenci odločili za odškodnino, nekateri od teh pa že bivajo v novih domovih. V zvezi s pozivom, da naj vlada v roku treh mesecev sprejme ukrepe za poenostavitev in pravno ureditev postopkov glede dokazovanja porabe predplačil pa lahko povemo, da pri dodelitvi sredstev ne gre za odškodnino v smislu civilnega prava, katere namen je vzpostavitev stanja, ki je bilo, preden je škoda nastala, temveč gre za solidarnostno pomoč oziroma delno povrnitev škode, ki jo nudi država prizadetim zaradi naravne nesreče, da se zagotovi čimprejšnje varno bivanje in ponovno izvajanje dejavnosti. Upravičenci morajo skladno s predpisi s področja javnih financ porabo prejetih sredstev državnega proračuna dokazati z računi

za opravljeno delo ali nabavo materiala. Glede na to, da gre za delno poročilo, delno poplačilo vloženih finančnih sredstev, so dokazila o uporabi lahko zgolj računi. Do izredne denarne pomoči so bile vse žrtve poplav že upravičene. Oškodovance, ki sanacijo še niso zaključili in potrebujejo tehnično pomoč, se napotuje na državno tehnično pisarno, ki zanje pripravlja sanacijske elaborate. v Levici predloga priporočil nismo podprli.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.

Sledi splošna razprava poslank in poslancev o predlogu priporočila.

Najprej k razpravi prijavljen kolega Aleksander Reberšek, izvolite, imate besedo.

ALEKSANDER REBERŠEK (PS NSi): Hvala lepa za besedo. Se moram najprej odzvati na besede poslanke iz Levice, ki je rekla, da kujemo politične točke na račun poplavljencev. Ali ste vi resni? Jaz vam želim povedati pač čisto iz svoje osebne izkušnje. Po poplavah sem bil zelo veliko časa prisoten na socialna omrežja, nisem dal ene fotografije, ker nisem hotel nabirati všečkov. Če želite slišati na račun stiske, ki so jo doživljali ljudi. Vaš koordinator Luka Mesec je takrat fotografiral veselo in dal tudi na Facebooku, kako je pobiral kamenje. Lepo vas prosim. Drugače nam pa vzemite vetra v jadra in stvari uredite tako, kot jih je tudi treba, da ne bo, da ne bomo mi političnih točk dobivali, kot ste želeli tamle predstaviti. In da priporočila niso potrebna, o, še kako so potrebna ta priporočila, ki so jih pripravili v sds. In se mi zdi prav, sicer danes ne bomo glasovali, ker ste jih na odboru zavrnili. Da je pa prav, da v tem hramu demokracije govorimo tudi o tistih ljudeh, družinah, ki pa so potegnili kratko. Roko na srce, svojo plačo želim zaslužiti in narediti vse, kar je v dani moči, situaciji, da sem glas tistih ljudi, ki so bili v teh poplavah prikrajšani. In treba je zelo pošteno povedati in to povem resno, da je marsikdo dobil dobro odškodnino in dobro plačilo za hiše. Tisti ljudje danes mene ne zanimajo, z vsem spoštovanjem, zanimajo me tisti, ki so prikrajšani in so potegnili ta kratko in danes bom o njih govoril. Z navdušenjem sem poslušal državnega sekretarja, ki je rekel, vedno obstaja prostor za izboljšave in to ves čas počnemo. In sem zelo vesel teh vaših besed, ker tule bom zdaj predstavil neke zgodbe in tukaj so možnosti za izboljšave in vas res iskreno, lepo vas prosim, ne pozabite na te ljudi, jaz vam bom prinesel kontaktne številke teh ljudi, pokličite jih, dajte se pogovoriti, najdite rešitev. Tamle vidim, da je zdaj tudi gospod Šefic eden izmed boljših ljudi v tej sestavi vlade oziroma koordinator, človek, ki je prišel tudi na teren. Pa ne zdaj, ne, ne izgleda tukaj zdaj, da ga hvalim, ampak za razliko od ostalih se je vsaj potrudil. Tak občutek sem dobil, prišel na teren in se je dobil tam z ljudmi. In jaz vas res tudi do vas, gospod Šefic, zdaj nagovarjam, obstajajo družine, ki so bile prikrajšane in tem ljudem je treba pač enostavno pomagati in te ne bodo zmogle same, nemogoče.

Gospa iz Malih Braslovč pravi, da ste na ministrstvu potrebovali 25 mesecev, več kot dve leti, da ste ugotovili, da je treba ojačati temelje, ker je zdaj ste ugotovili, da je hiša statično nevarna zaradi posedanja, v elaboratu ste škodo ocenili na 70000 evrov. Brez materiala, elektrike, vodovoda niste recimo upoštevali, Torej, hiša je bila ocenjena več kot 50 procentna škoda, čeprav je škoda pri elaboratu čisto drugačna. Kajti če je potrebno sanirati temelje poleg vsega drugega, hiša statično ni več varna. Po mnenju gospe bi hišo morali ponovno oceniti, škodo ponovno upoštevati, vse, kar je bilo poškodovano, oprema tako ali tako seveda ni zajeta. S čim naj nekdo, ki ima, bom rekel, neke minimalne dohodke, prihodke, renovira ta objekt, ker je tako zelo, zelo velika škoda? Jaz sem trdno prepričan, da gospa danes niti kredita ne dobi. 20 tisoč evrov pa je bilo obljubljeno, da bo dobila od države, kako bo zbrala ostalo, enostavno ne ve, ne zmore, ima minimalne prihodke, s tem da mora še živeti in plačevati položnice. To je primer gospe iz Malih Braslovč. O šestčlanski družini je bilo že kar veliko povedanega. Za poplavljeno hišo so dobili zgolj predplačilo, ker so bili po enem letu umaknjeni iz seznama, so dobili deset jurjev pa pol 10500 evrov, 7000 še dobijo. Če se bodo strinjali z nazadnje narejenim elaboratom, bodo dobili 44300 evrov imajo škode, pripadalo jim bo 40 procentov in to je 17200. Država želi, da gre šestčlanska družina nazaj v poplavljeno hišo, 17 jurjev bo dobila za sanacijo. Jaz sem 4. marca leta 2024, se pravi lansko leto spraševal na tej seji Državnega zbora predsednika Vlade Roberta Goloba glede poplavljene hiše Mitja iz Šmartnega ob Paki. Mitja je bil takrat na seznamu, potem pa so ga iz seznama dol odstranili. In ko sem o tem spraševal predsednika Vlade, je sam predsednik Vlade rekel, Mitja, citiram: če ste bili na seznamu takrat, boste tudi sedaj. Mitja je šel pol nazaj na seznam. Tudi ta gospa, tudi ta družina, ki jo zdaj omenjam je bila na seznamu, pa ste jo iz seznama odstrani, rotim vas, prosim vas, dajte to družino nazaj. Na seznam ne bodo zmogli, verjemite mi. Mitja je bil takrat po medijskem pritisku premeščen nazaj na seznam, danes pa isto usodo doživlja ta družina, o kateri sem zdaj govoril. Bili so na seznamu in jih zdaj ni več. Zakaj je razlika? Če velja za Mitja, ne velja tudi za to družino? Naredite malo kot država, za to družino pa veliko. Gospod iz Ljubnega mi je pisal, tudi on ima tri otroke, so v poplavah, so ostali brez vsega. Zapustiti so morali 250 kvadratov veliko hišo. Imeli so zelo veliko srečo, ker so podedovali parcelo, na kateri bodo zdaj zgradili 130 kvadratov veliko hišo za vse te tri otroke. Cenilci pa so jim poplavljeno hišo, čeprav je bila 250 kvadratov velika, ocenili manj kolikor bodo dali zdaj po teh cenah za 130 kvadratov veliko hišo. Se pravi, ključno vprašanje je, kje bo oče, ki prejema minimalne dohodke, je zaposlen, normalno dela, preživlja svojo družino, kje bo dobil denar. Dvomim, da bo dobil kredit, da bo lahko hišo odplačal do konca. Dve leti po poplavi se ne da, zelo težko da zbirati finančna sredstva. To je bilo potrebno narediti takoj po tistem, dogodku, po tistih katastrofalnih poplavah. Zmanjka mu, premalo je dobil, ni pa sam kriv, da je bil poplavljen. Upravne enote, država je dala soglasje, gradbeno dovoljenje, da je lahko tam postavil hišo oziroma v njej tudi živel in prebival in se mora zdaj izseliti. Malo mu je zmanjkalo, malo mu je treba zraven še dati zato, ker sam ne bo zmogel in pa tole, to pa ni zdaj, mislim, vse, kar sem povedal, zdaj ni bila nobena kritika, da ne boste narobe razumeli, pa vendar bi vas samo opomnil še. Tudi prebivalci iz Orle vasi so se obrnili name in jaz sem že meseca maja pisal ministru glede obnove, gradnje nasipa v Orli vasi in takrat sem dobil odgovor od ministra, da bodo začeli z deli sredi septembra. Vem, zdaj smo sredi septembra, samo želim, da se ne bo to pozabilo in da se bo z deli tam čim prej tudi začelo, zaradi tega, ker ljudje ob vsakem večjem nalivu, naslednji teden k nam prihaja baje deževje k nam, ljudje že slabo spijo in bom rekel, jih je / znak za konec razprave/ upravičeno tudi strah in tudi za to ne pozabiti.

Skratka, če potegnem skupni imenovalec, veliko je nerešenih zadev oziroma danih obljub. Če želite res pomagati, imate zdaj konkretno možnost, jaz vam bom tudi predočil, dal zdaj telefonske številke teh ljudi in vas res prosim, najdite rešitev. Nekje, kot sem povedal, ste znali rešiti, so ljudje zadovoljni, še vedno je pa nekaj, katerim ljudem bo treba enostavno pomagati, ker se jim je res zgodila krivica / znak za konec razprave/ in državni sekretar je prej rekel, vedno obstaja prostor za izboljšave in to ves čas počnemo in res, lepo vas prosim, pomagajmo tem ljudem. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima kolega Aleš Rezar, izvolite.

ALEŠ REZAR (PS Svoboda): Najlepša hvala za besedo, predsedujoča.

Ja, za začetek se bom dotaknil nekaj lažnih narativov, ko jih je predlagatelj povedal v svoji obrazložitvi. In sicer, da Vlada obljublja najhitrejšo obnovo in da je ravno nasprotno, to je najhitrejša obnova, v zgodovini Slovenije in ne samo to, je tudi najbolj obširna. To se moramo prav dobro zavedati.

Potem naslednji tip zavajanja z vaše strani je teh sto montažnih hiš. Jaz verjamem, da če bi potreba še obstajala, smo mi oziroma je ta vlada sposobna zgraditi teh sto montažnih hiš relativno hitro. Morate pa vedeti, da je, mislim, da okoli 99 odstotkov od vseh, ki se bodo selili, že podpisalo pogodbo o odškodnini, torej so izbrali sebi ugodnejšo opcijo, kar je povsem legitimno in bodo seveda dela opravljali v lastni režiji.

Ogromno dela na vodotokih, kjer se zamuja s projekti, kjer manjka projektna dokumentacija sem že na odboru povedal, to je domena občine. To je v domeni priprave občine. Vlada je na vsakem koraku pomagala s tem, kadrovsko in s projektanti. Tako da, to je bolj dlakocepstvo, no. In pa pomanjkanje vizije je ohromilo obnovo. Bom jaz v nadaljevanju razprave navedel en primer, kjer boste pa čutili, kje je res pomanjkalo vizije.

Žreb razporeda stanovanj. V, dotični primer v občini Braslovče. Metoda razdeljevanja na način neprofitnih stanovanj. Se pravi, Sklad kmetijskih zemljišč poda namero o prodaji občini, ta(?) opravi razpis in se mi zdi prav, da je razdeljevanje v domeni občine, saj tudi občina oziroma župani najbolj poznajo socialne strukture teh ljudi.

Primerjali ste poplavo iz leta 1990, kolega Jelen, če ugotavljate, da se je že takrat vedelo, da se tak dogodek lahko ponovi, zakaj v času vseh vaših mandatov niste ukrepali in bi bili mi leta 2…, avgusta 2023 bolje pripravljeni na dogodek, kot se je zgodil. Bila bi manjša katastrofa, bistveno manjša. Seveda tisti, ki do 31. 7. niso imeli stalnega prebivališča, niso bili upravičeni do sredstev, to drži, to smo z vašim sodelovanjem v novelaciji in z usklajevanji z ministrstvi tudi popravil, so upravičeni do sredstev, ne vem pa, v kakšni fazi so izplačila. Glede navedbe, da kupa dokumentov ni bilo mogoče pridobiti. To se sklicujejo bolj ali manj na račune. In da so pri obnovi uporabili lasten material, da so delali z lastnimi rokami. Verjetno ste pa pozabili ali pa ste računali, da bomo mi pozabili, da ste nedolgo nazaj navajali in se spotikali, da je bil, da so bila predplačila porabljena za nakup opreme, bele tehnike in podobno. Zanimivo, da lahko tako hitro spremenite narativ. Verjetno zaradi tega, ker sem povedal, da 12 tisoč 466 za štiričlansko družino je bilo izplačano kot izredna solidarnostna pomoč in se je lahko porabilo za nakup opreme, seveda brez dokazovanja z računi.

Kar se tiče tegale očitka, da smo sklepe zavrnili, jaz bi želel poudariti, da kolegu, NSi se jim niti ni zdelo vredno glasovati o teh sklepih. Za primer, ki ga je navedel kolega Reberšek, da je škoda 70 tisoč, ocenjena v Ajdi predvidevam, in da je bilo 20 tisoč od države, to pomeni, da je škoda tam morala biti ocenjena nekje 100 tisoč. Tukaj bi želel dodati, seveda v vsak dotičen primer, se jaz ne želim spuščati, če je na voljo rešitev in je specifičen primer, tudi jaz pozivam Vlado, da se, da se do takih družin obrne in ukrepajo po najboljših močeh. Bi pa želel povedati, da je bilo mogoče povečati višino predplačil, in sicer na način podlage ponudb, ki so pridobljene s sanacijo in sklenitvijo pogodbe z državo, da bi dobili dodatna predplačila za izvedbo teh del. Enako, bom rekel, zdaj, če obstaja primer, kot ga je navedel kolega Reberšek, da je zdaj finančno gledano, čeprav to je zelo, zelo relativno o tem govoriti, družina iz 250 na 130 kvadratov zaradi prenizkega izplačila, upam, da se bo Vlada tega posameznega primera lotila, sam imam pa z ostalimi ravno nasprotne izkušnje in vsi potrjujejo, da so bila, da so bile odškodnine zelo radodarne.

Zdaj se bom pa dotaknil glavnih očitkov, ki so bili navedeni na odboru za infrastrukturo. Prvi očitek: obnovitvena dela po ujmi iz leta 2023 še vedno niso končana, številne družine še vedno živijo v kontejnerjih, pri sorodnikih, v delno porušeni hiši. Ta očitek je skrajno hinavski s strani tistih, ki v treh mandatih niso uspeli sanirati potresa v Posočju - to je bilo leta 2004 - in mora naša Vlada v proračunu po 21 letih namenjati sredstva za reševanje tudi te problematike poleg milijon ostale problematike, ki smo jo podedovali. Jasno je, da si vsi, ki smo bili udeleženi v katastrofi, želimo čim hitrejše rešitve, ampak kakorkoli, vsak razumen človek lahko vidi, da se je v tem času naredilo bistveno, bistveno več od pričakovanj ter da v tej katastrofi dejansko ni bil nihče pozabljen. Seveda pa je najlažje mlatiti po tuji glavi, ampak kot že rečeno, sami ste soočali s katastrofo manjših razsežnosti, pa v treh vladah niste uspeli rešiti 1 procent, kar je uspelo tej Vladi. Prav tako je bilo prvič v zgodovini Slovenije za fizične osebe na voljo takšna pomoč, 7 tisoč 350 uporabnikom je bilo izplačano 35,7 milijonov evrov za obnovo domov ter 65 milijonov evrov ostale pomoči. Glede zagotovitve poplavne varnosti, varnosti na najhujši dogodek v zgodovini Slovenije oziroma na vzpostavitev poplavne varnosti na 500 letne vode, če vam je ljubše, pa je iluzorno pričakovati, da bo to rešeno v dveh letih. Najprej je bilo potrebno pridobiti nove poplavne karte, spremeniti projektno dokumentacijo ali pa tam, kjer je niso imeli, celo začeti s projektno dokumentacijo, pripraviti državni prostorski načrt. Kot smo že slišali, ponekod se bo sprejemal že v tem letu, seveda ga je potrebno potem uskladiti z deležniki in šele nato nastopi gradnja. Zato po moji skromni oceni smo svetlobna leta napram stanju, ki je bilo pred nastopom te Vlade.

Potem je bil očitek: postopki umeščanja v prostor trajajo več mesecev. Zdaj, z do sedaj sprejeto zakonodajo smo postopke skrajšali, da ne trajajo leta ampak mesece, zato je to časovno okno bistveno, bistveno krajše, kot bi bilo sicer in je predlagateljev očitek neutemeljen. Poleg tega z današnjim Gradbenim zakonom in Zakonom o urejanju prostora dodatno zmanjšujemo birokracijo in hitrimo postopke - ki so birokratsko gledano nastali kdaj? Najbolj v času vlade 2004-2008. Mislim, da je bila takrat na oblasti vaša vlada. Tako da ponovno zelo pritlehni s strani opozicije. Postopki - naslednji očitek - pridobivanja državne pomoči so prezapleteni in neživljenjski. V poplavah so številni izgubili dokumente oziroma potrdila, ki so potrebni za dokazovanje lastništva prizadetih uničenih nepremičnin. Nova pa niso bila izdana. Zdaj izdaja dokumentov je stvar upravne enote, nikakor ne vlade. Tudi sam sem neke dokumente potreboval in je bilo to rešeno res ekspresno. Bi pa želel mogoče na tem mestu poudariti, da je pač Vlada zagotovila tudi sredstva, da so ti dokumenti bili brezplačni. Naslednji očitek. Nekatere prizadete občine, predvsem večje, so sredstva pridobila hitreje in pravočasno, predvsem manjša pa pozno, kar je posledica kadrovske podhranjenosti. Ponovno so verjetno kolegi iz opozicije pozabili, da je bilo s strani Vlade ponujeno tudi, da zagotovijo brezplačno kadrovsko pomoč občinam, ki so bodisi to izkoristile ali pa ne. Zato kadrovska podhranjenost zagotovo ni krivda Vlade. Naslednji očitek. Zaradi pomanjkljivih in neustreznih preventivnih ukrepov in odsotnosti dolgoročne vizije urejanja vodotokov v primeru ponovitve ujme posledic ne bi bile bistveno manjše. Torej najprej odsotnost dolgoročne vizije urejanja vodotokov. Ja, to so imele vse predhodne vlade. Res, da smo se mi soočili s takim dogodkom, da smo mi zdaj naše aktivnosti na primeru urejanja vodotokov še intenzivirali, kar je normalno. Zagotovo pa vem, kje je bilo pomanjkanje vizije. Osebno lahko trdim, da je poplavna varnost bistveno, bistveno boljša kot je bila pred nastopom te Vlade. Za to, ko naslednjič vpletate z nekimi insinuacijami, ki ne držijo, so lažne, prinesete za to oceno tudi študijo in ne nabijate politični pamflet samo zato, ker vam je nerodno kaj vse je ta Vlada v spopadanju s to katastrofo že do danes dosegla v primerjavi z vašo neaktivnostjo v prejšnjih mandatih. Naslednji očitek. Zaradi neustrezne, nepregledne komunikacije, prepoznega posredovanja navodil na terenu. Prizadeti niso bili seznanjeni s svojimi pravicami in postopki pridobivanja državne pomoči. To smo že večkrat obdelali. Jaz mislim, da vsak odgovoren državljan, ki zaprosi in prejme državno pomoč, se je tudi dolžan oziroma ima dolžnosti, da se pozanima kaj je za pridobitev te državne pomoči dolžan storiti. In to je bilo jasno povedano, tisti, ki je to želel ali pa si upam trditi, so vedeli bolj ali manj, ki so pomoč dobili, vsi. Lahko pa prihaja do nekih sprenevedanj, sploh v primeru, če je bila škoda manjša od izplačila in seveda je sedaj problem s pridobivanjem računov. Naslednji očitek. Zaradi birokratskih napak in predčasnih postopkov mora 15 občin vrniti okoli 16 milijonov evrov. Ja, jaz se s tem strinjam. V kolikor se je med prijavo znašla škoda, ki ni bila posledic poplav, je prav, da se ta denar vrne. Sam vem za več primerov, ko je bilo navedeno morda nekaj stvari, ki dejansko niso bile posledic poplav ali plazov. Pa so, ne vem, občine, župani, županje to vseeno prijavile, prijavile. Naj pa še to dodam, da je to od 218,5 milijonov evrov je potrebno vrti 16 milijonov, kar znaša 7,3 odstotke. Mislim, da je to relativno nizka stopnja za občine. Poleg tega ne vedno se najde kak tak primer, ko navedejo nekaj, kar morda ni bila posledica poplav. In en tak primer, mislim, da gospodarske dejavnosti ali pa fizične osebe, se je pred kratkim znašel v časopisu, in sicer primer Brinskega mlina, kjer je lastnik prijavil predmete, ki niso bili nameščeni na objektu, torej je zahteval odškodnino za neobstoječ predmet. In jaz mislim, da v takih primerih je pravilno in pošteno, da se tak denar vrne. Naslednji očitek. Zaradi neučinkovitega državnega aparata in praznih obljub je veliko prizadetih v celoti odvisnih od delovanja nevladnih organizacij. Po moji oceni je to grda laž. Naj dodam, nevladne organizacije so pomagale, ogromno ljudi je je znalo pristopiti, pomagati, sploh v prvih dneh, za kar sem še danes vsakemu posamezniku, komurkoli je pomagal, neizmerno hvaležen in smo Slovenci, kot že ničkolikokrat, uspeli dokazati, da smo v katastrofah in pa tudi v športu enotni. Dejstvo pa je, da če gledamo s finančnega vidika ali pa kvantitativnega, če želite, da so sredstva nevladnih organizacij, žal, žal, ker ne morejo kaplja v morje napram sredstvom, ki jih je zagotovila Vlada. Zdaj bom zelo na hitro, bom spustil nekaj stvari, naštel izplačila pomoči po postavkah 35,7 milijonov evrov, predplačil več kot 7530 upravičencev za obnovo stanovanj, kot sem že prej povedal, 63,4 milijona evrov izplačil odškodnin lastnikom objektov, ki so predvideni za rušenje, lastniki objektov, ki jih je treba nadomestiti, prejemajo tudi odškodnine in prvi si že zagotavljajo nove varne domove in se bodo vselili v nove objekte. Potem je bilo 142,1 milijona evrov za gospodarstvo, 4,8 milijonov evrov za sanacijo kmetijskih objektov, 17,1 milijona evrov za obnovo gozdnih cest, 58,2 milijona evrov izredne denarne socialne pomoči, 138 milijonov evrov za cestno infrastrukturo, 172 milijonov evrov za intervencijske in izredne ukrepe na vodotokih, 218,5 milijonov evrov predplačil 115 občinam za nujno sanacijo občinske infrastrukture, 41,3 milijone evrov za ureditev občinske infrastrukture, 8,9 milijonov evrov za železniško infrastrukturo, deset milijonov evrov za hitro oskrbo z osnovnimi življenjskimi potrebščinami, ki sta jih med upravičence razdeljevala Rdeči križ in Karitas. Iz solidarnostnega sklada Evropske unije je zagotovljenih 428,4 milijona evrov. Trenutno smo porabili 386, kar predstavlja 90 odstotkov zagotovljenih sredstev. Na kratko še, kar se tiče investicij. Direkcija je v letošnjem letu stopila v največji investicijski cikel v svoji zgodovini. Investicije se izvajajo pretežno z evropskimi sredstvi, kot sta načrt za okrevanje in odpornost, ter kohezijskih projektov. V teku je 25 projektov iz naslova NOO in pet kohezijskih. Dela se že izvajajo na 17 projektih, preostali projekti bodo v gradnji do konca tega leta. Skupna vrednost projektov znaša 370 milijonov evrov, z novimi investicijami pa se bo zmanjšala poplavna ogroženost za skoraj 140 tisoč prebivalcev. Zato prosim, ne pametovati tej Vladi o pomanjkanju vizije, lepo prosim. Zdaj na podlagi vsega, kar sem na hitro naštel, je moja ocena, da bi moralo biti predlagatelja pošteno sram. Ste namreč, kot sem že prej omenil, član stranke, ki je imela trikrat možnost izvajati vse ukrepe, ki jih nam tako konstruktivno predlagate oziroma naši vladi. Ste imeli to možnost na primeru sanacije potresa v Posočju, pa tega niste naredili. Ne glede na agonijo soočenja prizadetih s to katastrofo sem pa, bom rekel, vesel ali pa hvaležen, če se je že tak katastrofalen dogodek moral zgoditi, da se je to zgodilo v času te vlade. Kot že rečeno, prvič je bila na voljo pomoč fizičnim osebam in če bi se to zgodilo v času katere koli druge vlade, si predstavljam, ali pa katerekoli prejšnje vlade, bi se lahko vsi prizadeti obrisali pod nosom, zato trdim, da smo za to, trdim, da smo vsi prizadeti dobili točno do centa več kolikor bi dobili v času vaše Vlade, kolegi.

Kar se pa tiče poplavnih obnov, kolega Jelen, in spotikanja z naravnimi nesrečami in reformami je moje mnenje, da to vlado lahko vikate in se ne pritožujete. Generalno sem tudi zelo razočaran nad glavnino današnje seje. Zakaj je zaradi nesprejemljive retorike celotne opozicijske strani polno laži, zavajanj, nestrpnosti, demagogije. In prav tako se mi zdi prav, da izpostavim primer nestrpnosti poslanca Zvonka na Odboru za infrastrukturo, kjer je komentiral, da je moja razprava pobalinska, da si ne zaslužim biti v Državnem zboru, da ne bom več izvoljen v naslednji mandat. Kolega Zvonko, vsi mi na strani Svobode ne kandidiramo za oblast in slast, in se z izvolitvijo zagotovo ne obremenjujemo tako kot vi. Celotna Vlada in vsi mi smo pripomogli k več pozitivnim spremembam za Slovenke in Slovence kot vi v vseh mandatih skupaj. Naš namen vstopa v politiko je najbolj iskren, zgolj in samo izboljševanje pogojev v državi in zaustaviti razgradnjo demokracije. Verjetno smo že vsi skupaj malce pozabili, kakšno je bilo stanje pred aprilom 2022. Imamo izjemno visoke moralne vrednote, ki jih pač žal vi ne poznate ... / oglašanje iz klopi/ Ja, kar smejte se, še malo, še majčkeno počakam ...

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Ali lahko prosim mir v dvorani in pustite kolega, da pove v miru do konca. Vljudno prosim, pustite ...

nadaljevanjeALEŠ REZAR (PS Svoboda): Zato bom komentiral, da morda naš način delovanja morda res ni najbolj politično moder, nismo nabriti z vsemi demagoškimi žavbami. Je pa to prav in si želim, da bi na podoben način delovale vse poslanske skupine. Sicer pa pravzaprav vem, iz kje je ta komentar izhajal, ta nestrpen izpad in razdraženost na odboru. To je bolečina in sram nad tem, kaj je ta vlada uspela doseči po dveh letih. Po najhujši katastrofi. In kaj nekdo drug, recimo, da ni uspel doseči v treh mandatih. Zato, spoštovani kolegi, ko naslednjič kdo izmed vas modruje kdo ima pobalinske debate in kdo si zasluži Državnem zboru oziroma sedeti v tem hramu demokracije predlagam, da se dobro zazrete v ogledalo.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa. Besedo ima predlagatelj.

JOŽEF JELEN (PS SDS): Predsedujoča, hvala lepa za besedo. Saj na tako razpravo skoraj ne moreš kaj drugega, kot da se kolegu nasmejim. Vidi se iz razprave predhodnika, da se je pač težko sprijazniti z neko realnostjo. Žal v dveh letih vseh teh obljub, kot ste prej omenili, sto hiš na mesec, še zmeraj trdite, da ste jih sposobni realizirati, čeprav v dveh letih vemo, koliko ljudi je lahko sploh pričelo z gradnjo nadomestitvenih objektov. Velika večina ljudi še čaka na zemljišče, da bodo, da bodo lahko začeli z gradnjo. In ko je bilo prej omenjeno, kako so dobili tudi sredstva, ko ste omenili sredstva, so vsi zadovoljni z izplačilom, jaz sem govoril z nekaterimi, nisem z vsemi govoril in so zelo nekateri so zelo zaskrbljeni, kajti denar so dobili pred dobrim letom in takrat pa do danes so cene zemljišč in storitev šle gor enormno. In ljudje ocenjujejo, da v vsem tem času, ko so pač čakali na ta denar oziroma ko čakajo na zemljišče, da bi bilo prav, da teh pogodb ne bi podpisali in da bi prej nekako dobili zagotovilo, kje bodo lahko delali, da bi lahko pač se odločili, ali ali imajo ali bodo imeli dovolj sredstev ali ne. Cene so bile tako takšne, kot so bile cenitve, to so bili zapriseženi cenilci in tudi sam sem videl nekaj teh cenitev. Ampak poglejte, ko pa ti začneš z nakupom zemljišča in s temi izvajalci kontaktirati, je pa zadeva malo drugačna.

Prej je predhodnik omenil tudi vodotoke drugega in tretjega reda. Poglejte, vse te vodotoke, za te vodotoke ni zadolžena občina, da bi pač pripravljala vse to projektno dokumentacijo, to mora država urediti. In jaz sem bil na parih teh vodotokih v Zgornji Savinjski dolini, naj bo to Savinjski del ali Zadrečki del, ljudje ob domovih imajo te strašne vodotoke. To je bilo v času intervencije očiščeno, takrat so občine odlično odigrale svojo vlogo s temi izvajalci in so očistile. Ampak od takrat pa do danes na teh področjih še ni bilo nikogar, kateri bi pač jim predstavil načrt sanacije teh vodotokov, da jih bodo zaščitili pred tem muljem, pred kamenjem, pred vodo, ki je drla iz teh predelov. Tako da tu žal občina nima nič. Občine so odlično izpeljale tisti del, kar so imele glede teh sredstev predplačil občinam, ko so dobile, ko jih mora 15 občin vrniti 16 milijonov. Poglejte, takrat je bil problem in z izvajalci in. in s projektanti. Poleg tega je pa državna tehnična pisarna nekoliko preveč zahtevna pri vseh teh projektih. Jaz poznam nekaj projektov, infrastrukture v ceste, kjer se ti strokovnjaki iz državnih tehničnih pisarn ne strinjajo z določenim projektom in zahtevajo neke dodatne zadeve, kar seveda podraži projekt. In mislim, da bi morali tudi neke standarde določiti. Če ena cesta vodi do ene kmetije, verjetno je vrednost lahko nekoliko nižja kot pa cesta, katera vozi, vodi v določeno naselje. Tako, da tukaj bi bilo potrebno pač stvari tudi doreči, ampak pač na to mi nimamo tule trenutno vpliva. Tako, da glede tega, da pač občine vračajo ta denar, je problem na enem kompletu nekih zadev, na katere pač občine niso imele vpliva.

Kar se tiče poplav iz leta 1990, pač, da nobena vlada ni naredila, pa… V glavnem zadeva je takšna. Jaz sem pač ta članek prebral, tega hidrologa, kateri je rekel, da je pač zadeve, da so bile pripravljene, jaz ne vem, jaz to nisem preverjal in da če bi takrat sprejeli ta državni prostorski načrt leta 2023, te hiše ne bi bile poplavljene. Nekaj jih verjetno ne bi bilo zgrajenih tam. Uredila bi se pa ta razlivna področja in zadrževalniki.

Tako da ocenjujem, da če je takrat bilo nekaj narejeno, tako, da neki papirji obstajajo in zdaj ni pač v teh dveh, treh mesecih, ali bomo sprejeli oziroma ali bo država oziroma ministrstvo pripravilo to državni prostorski načrt. To je obdobje dveh let, in jaz sem takrat pričakoval takoj po poplavah pač, da bodo pač zavihali rokave, da bodo te zadeve stekle. Tudi po lokalnih skupnostih so takrat v aprilu, maju leta 2024 obiskovali projektanti in ti hidrologi, kateri so pač nekako nakazali neke rešitve, neke spremembe, katere bi se lahko sprojektirale z določeno protipoplavno zaščito, ampak od takrat je minilo že skoraj leto in pol. In ostalo je pri tistem idejnem načrtu, tisti idejni skici, katera je mogoče kje samo razjezila ljudi. Za katero varianto bi se odločili, rešitev pa ni, no. Tako da... Poglejte, ljudje so zaskrbljeni v teh naseljih v katerih živijo in sedaj pač po dveh letih, pač dobrih dveh letih, pač zahtevajo od države neko ukrepanje, neko protipoplavno zaščito, da bodo pač živeli varno.

Kaj je še bilo kaj takega? Predplačila, predplačila, poglejte. Predplačila za fizične osebe so res bile prvič izplačane v takem obsegu, saj tudi naravna nesreča je bila pač prvič. Zdaj, če bi jaz malo kronološko pogledal, vam predstavil, verjetno smo že malo pozabili kako in kaj, ampak takrat takoj po poplavah je pač 10. 8., kar je pohvalno, Uprava za zaščito in reševanje poslala sklep lokalnim skupnostim, da pač, da se bo začelo z ocenjevanjem škode po neurjih in da občine, občine imenujejo volilne komisije, tudi sam sem bil kot občinski svetnik v eni izmed teh volilnih komisij, kateri smo šli takoj po tem, ko smo pač določili te komisije, odšli na teren. Škodo na teh objektih je bilo potrebno popisati do 22. septembra 2023. Potem je še bila neka regijska komisija, katera je pač kontrolno opravila te preglede, da so pač pregledali, če so te občinske komisije pravilno popisale škodo, nato so pa sledila predplačila. Prva predplačila so bila izplačana 6. decembra leta 2023. Bilo je pa takrat, mislim, da enih sedem ali osem različnih tranž. Zadnja je bila izplačana proti koncu leta 2024. Tako da ljudje, ki so dobili pač ta obvestila o njihovem predplačilu, o njihovi škodi, jaz imam tu en tak obrazec, katerega je pač nekdo dobil, kjer piše koliko je bila pač ocenjena škoda, koliko je po 20 procentov, koliko mu pač pripada to predplačilo in piše sledeče: Predplačil iz prejšnjega odstavka se za posamezna stanovanja izplača lastniku stanovanja, če je lastnikov več, vsakemu izplača sorazmerni del glede na višino solastniškega dela. Lastnine pa se delež določi na število skupnih lastnikov. Predplačilo za posamezno stanovanje se izplača v višini 20 odstotkov, kot sem rekel, za vedenje v spletni aplikaciji Ajda, ob upoštevanju podatkov o površini stanovanja iz katastra nepremičnin, kadar znaša ocenjena škoda več kot 6 tisoč evrov. Kadar ministrstvo, pristojno za naravne vire, ugotovi, da so osebe prejele sredstva, do katerih niso upravičene, ali kadar je lastnik stanovanja prejel predplačilo, ki je večje od sredstev državnega proračuna za obnovo stanovanja, stanovanja, ugotovljeno v programu odprave posledic nesreč za obnovo stavb, do katerih je upravičen v 45. členu zakona, tem osebam naloži, da sredstva v 30 dneh od vračitve odločbe vrnejo. Lastniki stanovanj, ki so prejeli predplačilo iz prvega odstavka 24. člena zakona in sami so ocenili, da do sredstev niso upravičeni, in lastniki stanovanj, ki sredstev iz državnega proračuna ne želijo, lahko sredstva najpozneje v 30 dneh vrnejo na ta transakcijski račun, s katerega so pač dobili, s katerega so ga pač prejeli. Tako da lastniki, ki ne želite prejeti sredstev, piše, pač potemnjeno, predplačila kot izhaja iz tega obvestila, morate obvestiti ministrstvo, pristojno za naravne vire v petih dneh - če še nisi dobil, pa če nočeš dobiti, moraš v petih dneh obvestiti in ne boš dobil. Nakar so sledila nakazila ljudem. Tukaj noter nikjer ne piše, za kaj so ta sredstva namenjena. Ljudje so pač, kot sem rekel takrat, po poplavah je bila lepa jesen, so ta gradbeni del si obnovili, so si uredili centralno kurjavo, so zamenjali cevi, so zamenjali električno napeljavo, to je ta del, kateri je bil predviden potem kasneje v nekem pozivu. In ko so dobili ta denar za to, škodo so si pač kupili, marsikateri si je kupil štedilnik, televizor, kuhinjo, razne zadeve, katere so bile uničene v poplavah, v tistem delu, ko so stanovali. Tako da ne vem, potem je pa prišel poziv, poziv je prišel pa 14. 10. 2024, to se pravi 8 mesecev, 9, 10 mesecev, odvisno v kateri tranži si bil, so pa dobili poziv, za kaj se lahko ta sredstva porabijo. A si lahko predstavljamo. In tukaj piše: dovolite, da vas pri tem spomnimo, ne, da jih spomnijo, prej pa niso nič povedali, da se sredstva za odpravo posledic nesreče lahko v zakonu uporabljajo izključno za ureditev prebivališča, neupoštevajo pa se stroški, ki se nanašajo na okolico stavbe, na nedograjene elemente, nepremičnine, pohištvo, stroje, orodje in podobno. Da bo višina potrebnih sredstev za sanacijo celotne škode določena na podlagi predloženih dokazil, kot so računi in pogodbe. Na podlagi teh dokazil in računa že sprejetih sredstev bo v skladu z veljavnim zakonom - samo z veljavnim zakonom, a ne, nič s katerim zakonom - določena višina sredstev, ki bo država prispevala za odpravo posledic naravne nesreče. Za izvedbo postopka vas prosimo, da izpolnite priloge ter predloženo dokumentacijo vrnete oziroma dokazila, ki se nanašajo na obnovitvena dela poškodovane stanovanjske stavbe oziroma stanovanja, vse skupaj v roku štirih mesecev od sprejema tega poziva. V kolikor gre v vašem primeru za obsežnejšo in zahtevnejšo sanacijo, lahko zaprosite za pomoč pri sanaciji državno tehnično pisarno, ki bo nudila strokovno pomoč in podporo in tako naprej. Zdaj, prej je bilo rečeno, da dve tretjini ljudi še ni zaključila sanacije. Ja, seveda jih ni zaključila sanacija, ker nimajo računov, a ne. Oni zdaj pač so se ne pritožili, ampak so pač dali ta ugovor, da še niso zaključili sanacije, ker nimajo računov. Oni so si pač uredili ta domovanja, domov, nimajo še pa računov.

Tako kot vas kontaktirajo poslanci, so tudi mene kontaktirala določena skupina ljudi, katera je dobila eno pravno mnenje znane slovenske odvetniške družbe. In to pravno mnenje izgleda takole. Ti odvetniki pravijo, da so pregledali zakone o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023, potem so pogledali zakon o odpravi posledic naravnih nesreč z dne 21. 11. 2023, zakon o obnovi in razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev z dne 23. 12. 2023, Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ter Zakon o javnih financah. Pregledali so pa tudi program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi močnih neurij z večdnevnim obilnim deževjem in plazov iz 4. avgusta. Ta program je sprejela Vlada 16. 5. 2024. Nakar navajajo. Noben izmed izpostavljenih zakonov ne vsebuje konkretizacije oziroma specifikacije, za kakšen namen se lahko uporabijo dodeljena sredstva oziroma predplačila. Zato navedba oziroma tisti poziv, ko sem ga prej bral, Ministrstva za naravne vire in prostor z dne 14. 10. 2024, da se sredstva za odpravo posledic nesreče lahko po zakonu uporabijo izključno za ureditev prebivališča, ne upoštevajo pa se stroški, ki se nanašajo na okolico stavbe, ne vgrajene elemente, premičnine pohištvo, stroj in orodje ne more držati. Hkrati pa ministrstvo niti ne pove, kateri zakon naj bi to določal. Tako da zaključujejo, da ne obstaja zakonska in tudi ne podzakonska pravna podlaga za omejevanje namena porabe sredstev. Ostaja problem retroaktivnosti. Kajti noben zakon, podzakonski akt ali drug predpis ne more veljati za nazaj in s tem ustvariti negativni učinek za upravičence za nazaj. Poleg tega pa program vsebuje le izraz potrebnosti sredstev za, v narekovajih, vzpostavitev bivanja, kar je zelo širok izraz, ki ga ni mogoče tolmačiti na način, da premičnine in aparati niso potrebni za vzpostavitev bivanja. Ob tem času ugotavljajo, da v času izplačila predplačil ni obstajal konkreten zakonski ali podzakonski temelj. Zaključujejo, da se vam opisana pravna praznina ne sme šteti v škodo. Če pa ima morebitno ministrstvo neka svoja notranja navodila, ki javno niso dostopna, pa vas to naj ne zanima, saj z njimi niste bili seznanjeni, obenem pa taka navodila, ki niso skladna z zakonom, tudi nezakonita. To je pač bilo eno pravno mnenje katero, če pogledate oziroma če ste poslušali, verjetno tudi drži, o tem sigurno ni dvoma. Tako da jaz mislim, mi smo takrat tudi na podlagi tega predlagali en zakon, kjer bi se pač določen del sredstev lahko štel kot osebno delo, vendar to pač takrat ni bilo sprejeto. Jaz mislim, da bi tu morala Vlada nekaj narediti, če pač želimo stvari nekako spraviti v ta pravni okvir. Tako da toliko o tem četrtem predlogu oziroma četrtem tem priporočilu.

Prej je bilo rečeno tudi s strani državnega sekretarja, da tudi veliko vodotokov saniranih. Res je, veliko vodotokov je saniranih, veliko jih je pa tudi še takšnih. Sploh drugi in tretji red, pa tudi na nekaterih predelih Savinje so ljudje zaskrbljeni. Če gledamo malo višje kraja, struge, katere so namenjene za nadomestitveno gradnjo, je tisti predel vodotoka, v katerem mislim, da se še nič ne dogaja. Tako da, ko govoriš z ljudmi, kateri pač živijo z vodo, so blizu vode, pravijo pač, da je sedaj ta sanacija teh vodotokov pač naredila neke tobogane in ljudi je strah, da bo pač ob velikem nalivu voda prišla na neko področje, kjer se bo zaustavila in se bodo pač, se bo zopet razlila po tistih ustaljenih predelih. Tak primer, očiten primer je v Mozirju oziroma v kraju Loke pri Mozirju. Tam je en tak zožan del. In zdaj, če gledamo vse te vodotoke, kako lepo so spucani, urejeni, poglobljeni na teh delih je ljudi na teh delih zelo strah, kaj bo, če bo prišlo do kakšnega neurja, takšnega, kot so bili zdaj v zadnjih dneh v Sloveniji ali pa v Istri. Tako da, kar se tiče pač hitro izdanega gradbenega dovoljenja v Slovenj Gradcu, seveda, to je za pozdraviti. Res je, da niso vse upravne enote enake, jaz kar poznam nekaj načelnikov, načelnic, nekateri pač mogoče več zahtevajo od ljudi, drugi manj. Mislim, da je tu problem, da bi tu morala država nekako to uravnotežiti. Pač ne, da tistim, ki so dobri, jim daje še več dela, ampak tistim, ko pač nalog ne izpolni bi bilo pač potrebno mogoče tudi katerega vprašati, če bi bil pripravljen pač zapustiti to delovno mesto, če ni pripravljen delati tako kot je treba. Tako kot sem prej rekel, v tem, da je pač vlada ni nekako izkoristila te solidarnosti vseh Slovencev. To solidarnost bi morala prenesti tudi med te odločevalce, med te stvari, med te ljudi, kateri pač sprejemajo te zakone. Tako da, mogoče še, ko mi je bilo očitano, da kujem politične točke. Nobeden ne kuje političnih točk, ker poglejte, tako kot je že bilo prej rečeno, ljudje, ljudje, ljudje doživljajo krize, takšne in drugačne in to so volivci enih in drugih in mislim, da tu se pač ne sme delati razlik, komu se pomaga, komu ne, kjer je na seznamu za namestitveno gradnjo, katerega bomo odvzeli, katerega dodali. Če govoriš s predsednikom vlade, je v redu, če bo s kom drugim, ne bo, tako da jaz mislim, da morajo biti vatli za vse enaki. Toliko za enkrat, hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Replika, kolega Rezar, izvolite.

ALEŠ REZAR (PS Svoboda): Najlepša hvala. Ja, kolega Jelen, meni očitate, da se težko sprijaznim s situacijo. Ja, s to situacijo, ko primerjam kaj vse je ta Vlada storila v dveh letih v primerjavi s tem kaj vi niste storili v 21. letih, se res težko sprijaznim s situacijo. In to ne boli samo vas, to boli tudi mene in to je pač nedopustno.

Kar se tiče sto hiš, bom še enkrat povedal, če bi bila potreba, bi jih zgradili, mi ne moremo sto hiš zgraditi, še niti toliko uporabnikov. Prej smo slišali, mislim, da jih je šest ostalo šest ostalo in so v fazi, ne vem, podpisa pogodbe ali kakorkoli že, tako da nehajte očitati s tem, s to izjavo sto hiš, če bi bila potreba, bi to storili. Zdaj, vodotoki so bili zanemarjeni 30 let. Priznali ste pa, da so jih občine odlično izpeljali, da so občine odlično izpeljale svoj del. Torej se strinjava, da je tudi tam stanje veliko boljše, kot je bilo prej. Tudi kar se tiče poplav 1990 in mnenje hidrologa, tudi tukaj se strinjava, da v času vseh vaših treh vlad ste vedeli, da je problem poplav Savinje, Savinjske doline, pa niste ukrepali. Dejstvo je, da bomo zaradi te vlade poplavljenci končno varni in da bomo seveda po končani obnovi in vseh investicijah, ne pa, lepo prosim, pričakovati, da bomo to rešili v dveh letih, česar drugi prej niste v 30 letih. Naravna nesreča je prvič. Ne, to ni res, naravne nesreče so konstanten pojav, so le različnih razsežnosti in potem po poplavah so bile še štiri ali tri druge naravne nesreče, ki se tudi financirajo s pomočjo te vlade, tako da nobenega naslednjega ne pozabimo. Tako da tudi očitek leve ali desne je tukaj, mislim, bizaren oziroma sprevržen, zaradi tega, ker ta vlada je res poskrbela za ljudi.

Kar se tiče predplačil. Zdaj za primer bom navedel primer banke, če bi, gospod Jelen, vi dobili milijon evrov na račun iz banke, ali bi vi to porabili ali kaj, ali bi mogoče poklicali, ali je kaj narobe. Verjetno bi banka tudi vas poklicala, ampak kot odgovoren državljan mislim, da ste dolžni ukrepati, ker dobro veste, da to ni vaš denar. To so sredstva pomoči, državne pomoči, ki jih je treba dobro razporediti. Zdaj pa tudi jaz ne razumem, očitali ste, da nimajo računov. Jaz ne razumem, kako ljudje recimo na svojem primeru, estrihi, ometi, okna, vrata, ogrevanje je treba rešiti, fasada. Jaz ne razumem, tudi, če smo vse s svojimi rokami delali, pa sem sam. Veliko sam naredil. Imamo račune, vsaj za material, pa vam povem, da sem teh računov mnogo več prekoračil, kakor je bilo.

Kakor je bilo predplačil, tako da mislim, da gre tukaj predvsem za nabiranje političnih točk in pri tej temi jaz osebno tega ne bom dopustil. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa. Besedo ima kolega Jani Prednik, izvolite.

JANI PREDNIK (PS SD): Podpredsednica, hvala, spoštovani predstavniki Vlade. Zdaj danes obravnavamo predlog priporočila Vladi Republike Slovenije dve leti po katastrofalnih poplavah in zemeljskih plazovih, ki so Slovenijo zajele avgusta, 4. avgusta 2023. Zdaj, v osnovi jaz pri tej temi ne vidim absolutno nobenih problemov, jaz mislim, da se moramo o tem tudi pogovarjati. Zdaj morda za tiste, ki ne veste, predvsem vi, ki ste večinoma novi v tem Državnem zboru, sam prihajam s Koroške in sicer iz središča največje katastrofe, ki se je zgodila v Sloveniji 4. avgusta, to je Mežiška dolina, če si predstavljate, Mežiška dolina poteka od Črne Mežice, Prevalj do Raven in potem se izteka naprej. Mežiška dolina je bila v času teh poplav ena velika reka. In jaz ne bom nikoli pozabil tistega jutra, bil sem v tujini. Ko sem se zbudil, je bil moj telefon popolnoma rdeč. Vsi so me klicali, od županov naprej, takrat sem jaz poklical vsakega župana in sem dejal samo eno, prosim, poskrbite, da ne bo smrtnih žrtev, vse ostalo se da kasneje urediti. In dejansko na srečo ni bilo, vsaj v mojem koncu, smrtnih žrtev. In jaz bom govoril predvsem za koroški del, ker koroški del malenkost bolj poznam kot kolega Reberšek, kateremu se danes celo zahvaljujem za zelo konstruktivno in mirno debato, kjer je državnemu sekretarju morda tudi predlagal določene zadeve, ki pomenijo neko anomalijo in jaz verjamem, da se bo državni sekretar tega lotil in tudi rešil.

Zdaj, reakcija Vlade oziroma bom začel tako, reakcija politike po teh poplavah v vseh nas je bila izjemna. Je bila izjemno solidarna. Večinoma, vsi politiki ste se, smo se, ampak jaz tam živim, pojavili na Koroškem in na takšen ali drugačen način, takrat takoj na začetku, ko je bila res katastrofa tudi pomagali. Seveda je pa v naslednjem koraku morala v ospredje stopiti država in hitrejšega odziva države nismo mogli pričakovati. To je bil res odziv, ki je hvalevreden in jaz se ne bom spuščal v to, kdo je za kaj kriv, zato me tudi morda malo žalosti kakšna razprava kakšnega poslanca, ki se vrača ponovno 25, 20 let nazaj, ko še sploh vedel ni, kaj je politika, kdo je kriv, da vodotoki niso urejeni, kdo je kriv, da ni urejeno. Kriva je vsa politika od leta 1991 naprej, leva in desna. Zadeve pač enostavno niso bile urejene. In jaz od države trenutno pričakujem in tudi vidim, da zadeve gredo v to smer, da se zadeve, za katere se je pokazalo, da so katastrofalne, da se uredijo. In da če še kadarkoli pride do takšne situacije, seveda absolutno se verjetno vsi strinjamo in upamo, da do takšne situacije nikoli več ne bo prišlo, da bo pač škoda enostavno tako na javni infrastrukturi kot tudi na zasebni infrastrukturi manjša.

Kar se tiče Koroške, Koroška oziroma Mežiška dolina, pa potem tudi deloma druga Koroška se v bistvu v celoti obnavlja. Obnavljamo ceste, obnavljamo škarpe, obnavljamo mostove, saniramo plazove. Edina težava vsega tega je - veste kaj - semaforji. Ampak semaforju se žal ne moremo izogniti. Relief na Koroškem je takšen, da imaš cesto, ki je bila poplavljena, uničena, na eni strani imaš breg, na drugi strani imaš Mežo, gospod državni sekretar točno ve o čem govorim in logično je, da lahko cesto saniraš samo na način, da pol ceste zapreš in je semafor in to si. To pri naših ljudeh sicer povzroča nejevoljo, kar jih jaz razumem, ker se vsakodnevno vozijo v službo, predvsem tisti, ki živijo v zgornji Mežiški dolini, Črna, Mežica in tako naprej. In jih na tem mestu prosim za nekoliko strpnosti. Jaz vem, da sami vsak dan vidijo napredek pri sanaciji vseh teh zadev. Zagotovo prihaja do tega, da imamo težave na birokratski ravni, to se pravi na zakonodajni ravni. Jaz mislim, da ima na tej ravni največ težav Ministrstvo za naravne vire in prostor, na kar sem ministra tudi opozoril. In ko bo ta sanacija končana pričakujem od politike, pa tudi če boste na oblasti desni ali pa če bodo na oblasti levi, ki jih izgleda ta tema največja katastrofa v državi izgleda sploh ne zanima, da je področno zakonodajo enostavno potrebno urediti ali pa sčistiti v tistih delih, ki pač v današnjem času povzročajo težave. To so pridobivanje dovoljenj oziroma prepočasno pridobivanje dovoljenj in tako naprej.

Rečem pa, samo, da se da tudi jaz odgovorim glede hiš. To je bila večkrat tudi opazka, ki je letela tudi na predsednika Vlade, ki je obljubil sto hiš na mesec, dejansko je to rekel, mislim, da na 24 ur zvečer, ampak da vam nekaj povem. Ljudje so se v 96 ali 98 odstotkih odločili, da rajši vzamejo odškodnino kot nadomestno gradnjo, zato ni teh hiš. In jaz bi si želel, želel, da debata okoli teh hiš ali ne hiš, da se danes konča. Tisti, ki pa so se odločili, mislim, da je rekel kolega Rezar, da je teh šest, pa bodo te hiše tudi dobili. No, in zakaj jih še ni? Ravno zaradi težav pri pridobivanju takšnih ali drugačnih dovoljenj, za katero sem pred dvema minutama dejal, da želim, da država, Vlada pripravi predloge, da bo to šlo enostavno, enostavno hitrejše.

Na Koroškem generalno, kot rečeno, smo z obnovo zadovoljni, vsaj v moji Mežiški dolini, sicer, kot rečeno, v nekaj težav nam povzročajo semaforji, ampak temu se ne da izogniti. In jaz se tukaj zahvaljujem Vladi za hiter odziv, denarja je dovolj, mi bomo obnovili praktično vse. In da ne bom nekorekten, jaz sem prepričan, da če bi bila tudi kakšna druga vlada na oblasti, da bi postopala enako. Jaz sem prepričan, da bi postopala enako in da bi se te sanacije lotila enako. Bi pa prosil vse, tako na tej strani, dobro, teh ni, kot na tisti strani, da na tej temi ne obračunavate, ker to je zelo občutljiva tema, na Koroškem, kjer smo bili ljudje, sam ne, zelo prizadeti in te najbolj katastrofalne poplave v zgodovini naše države so pač pustile strah v vseh nas. In na tej temi prosim nehajte nabirati politične točke, eni in drugi, kaj je nekdo naredil, kaj nekdo ni naredil, naloga Vlade je, da dela naprej. Jaz mislim, da dela dobro. Tisto, kar se ugotovi, da ni dobro, pričakujem, da bomo v parlamentu na zakonodajni ravni popravili, da če še slučajno pride kadarkoli do takšne katastrofe, seveda vsi upamo, da ne, da bodo stekle še tiste zadeve, ki zdaj ne tečejo, bolje in da bo tudi sanacija potekala bolje. Želim pa tudi, da v Savinjski dolini tiste zadeve, ki jih je kolega Reberšek danes na zelo kultiviran način predstavil, tudi rešite in pomagate tudi tistim ljudem. Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima kolega Andrej Poglajen.

ANDREJ POGLAJEN (PS SDS): Predsedujoča, hvala za besedo.

Kolega Prednik je svojo razpravo zaključil z besedami oziroma svoj zaključek začel z besedami, da je naloga Vlade, da dela naprej. Se strinjam, naloga vseh nas pa je, da opozarjamo na zadeve, ki na državnem nivoju s strani izvršilne veje pri reševanju in sanacijah posledic poplav opozorimo.

In ta predlog, se ta predlog za sklic seje je bil namenjen ravno temu. Na žalost smo videli kakšen pristop k temu imajo poslanci največje vladne stranke. Pa vendarle, v Slovenski demokratski stranki smo predlagali konkretne rešitve, kako bi to sanacijo po poplavnih ujmah izboljšali. Vsi kolegi so se večinoma fokusirali na avgustovske poplave v letu 2023. Jaz pa bom se vrnil še dva meseca pred tem. Oziroma tri mesece pred tem so se 5. maja 2023 prve poplave zgodile v Cerknem, se pravi na Cerkljanskem. Takrat so bili številni hudourniki in tudi reka, ki teče skozi Cerkno, so prišli v svoje bregove in povzročili drastično škodo prebivalcem celotne občine. Identična situacija pa se je v Cerknem zgodila tudi 13. julija letos. Se pravi, če se dvakrat v tako kratkem obdobju zgodijo poplavne ujme in da imajo resne posledice za lokalno življenje, potem nekaj pri preventivi ali pa tudi pri sanaciji ni bilo narejeno pravilno. Ministru Novaku sem tudi že skozi poslanska vprašanja predstavil par zadev, ki se mi zdijo z vidika preventive in sanacije absurdne. Ena izmed njih je urejanje hudournikov po poplavah, ko vidimo, da dejansko, da se v brežinah samo nameče kamenje, ki ga potem sploh v krajih, kot je pač Idrijsko Cerkljanska, močen naliv vode, ki pride po bregu, odnese nazaj v dolino in zabije se glavna rečna struga.

Moram pa reči, da tudi tokrat, tudi letos s sanacijami na Cerkljanskem nisem zadovoljen. Spoštovani predstavniki ministrstva, glejte, to je plaz pod cesto, ki vodi v vas Otalež. Po tej cesti, ki je nad plazom, se vsak dan v šolo vozi cel avtobus otrok. In prejšnji dan sem imel možnost govoriti z županom, ker sem dobil pobudo s strani krajanov vasi. In na žalost ugotavljamo, da bo sanacija ceste, kajti tudi del ceste je obkrušen, da bo sanacija ceste mogoča šele v prihodnjem letu, ne. Toliko časa melje birokracija, slovenska birokracija. Zdaj, kolega Rezar je prej dejal, da upravne enote in njihovo delovanje ni v pristojnosti vlade, jaz pa mislim, da so upravne enote prav tisti primarni stik državne oblasti na lokalnem okolju, tisti prvi stik, ki ga ima dejansko občan neke občine z državo oziroma tudi z resornimi ministrstvi. Tako da Vlada ima in ministrstva imate pristojnosti, da tudi te postopke, ki so na upravnih enotah, pohitrite, da jih pospešite, kajti le tako bomo prišli do tega, da bomo poplave, ki so se zgodile tako leta 2023 pa tudi leta 2025, sanirali.

Naj pa izpostavim eno temo, ki pa je tudi na Cerkljanskem zelo pereča. Poglejte, kljub temu, da so se dvakrat v tako kratkem obdobju zgodile poplave, smo še vedno v situaciji, ko ravno zaradi birokratskih ovir države ne moremo oziroma občina ne more pripraviti oziroma predstaviti podlage, na kateri bi uredila boljšo protipoplavno zaščito. O čem govorim? Hidrološke študije, ki so v pristojnosti Direkcije za vode, se pravi, ne tako kot je kolega Reza rekel, da so občine krive, ker rečne struge niso urejene, to je v pristojnosti države, glejte, na hidrološke študije, spoštovani predstavniki ministrstva, občine čakajo po več kot eno leto. In kako bomo potem uredili, kako se bodo urejale vse ostale protipoplavne, protipoplavne zadeve, če samo eno leto traja oziroma traja celo leto, da pridemo do ene študije, katere, katera je pač breme oziroma naloga države? Glejte, in to je eden izmed konkretnih primerov, kako državna birokracija, državna birokracija nekako osporava oziroma zamejuje, da bi tej, da bi k temu celostnemu reševanju te problematike pristopile občine.

Tako da še enkrat poudarjam, mislim, da so predlogi Slovenske demokratske stranke, ki so bili podani, na žalost na odboru zavrnjeni, čisto na mestu in menim, da je to edini način, da rešimo. Tudi za nadaljnje, ne, vidimo tudi na primeru Cerkljanske, da se poplave ne dogajajo več na sto let, deset let ali tako dalje, ampak da so praktično v razponu treh let, se je zgodilo, se je zgodila dvakrat huda ujma. Tudi s tega vidika seveda bi ti predlogi zelo prispevali k temu, da preprečimo, se pravi preventivo, naredimo preventivo na področju poplav. Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima kolegica Lena Grgurevič, izvolite. Predlagatelj.

JOŽEF JELEN (PS SDS): Ja, hvala lepa, predsedujoča, za besedo.

Zdaj, če sem prej predstavil četrto priporočilo, bi si zdaj vzel čas, pa bi predstavil drugo priporočilo. To priporočilo je, da Državni zbor Republike Slovenije poziva Vlado, da do konca leta 2025 določi točno število nadomestitvenih gradenj. Prej je bilo rečeno, da to pač ni v pristojnosti Vlade, ampak tako pač je, a ne, razmišljanje. Jaz imam tule pred sabo en tak seznam, teh seznamov je bilo kar veliko, kateri objekti so na seznamu, kateri niso, nekaj časa so bili na seznamu, nekaj časa niso. Zdaj ljudje tudi sami ugotavljajo, da ne vedo, po kakšnem postopku, vsi, no, vsi, da ne vedo, po kakšnem postopku so bili dodani oziroma izvzeti. So tudi taki primeri, ko so gor na tem seznamu, pa si ne želijo nadomestitvene gradnje. Ker dejansko v enem predelu Zgornje Savinjske doline, to je Spodnja Rečica, mislim, da je bilo prvotno na seznamu 44 domov za nadomestitveno gradnjo, kasneje so jih izločili in sedaj jih je še samo 17. In zdaj nekateri, ki niso na seznamu, pravijo, zakaj niso na seznamu, drugi, ki so na seznamu, so pač nekako tudi zaskrbljeni, ker pač ne najdejo svojih zemljišč, kjer bi lahko gradili. Tako da problem je tudi v tem, ker pač ni bilo neke enotne strategije, na kakšen način, na kakšen način se pač ta nadomestitvena gradnja izvaja oziroma določa te ljudi, kateri, ali je to zdaj višina vode, meter 20 ali meter 30, hiša, do hiše 100 metrov, zdaj pa sosed gre, ti ne greš, je mogoče res malo čudno. Tako kot je že prej kolega Reberšak izpostavil družine, bi jaz tudi izpostavil eno družino iz Zgornje Savinjske doline, to je bolj točno iz / nerazumljivo/ doline, Šmartno ob Dreti. To je šestčlanska družina, piše se Irmančnik, mislim, da ni skrivnost, to smo lahko v medijih zasledili. Poglejte, to je šestčlanska družina s štirimi otroki, kateri so bili leta 2023 avgusta poplavljeni in skupna višina s kletjo vred je bilo 3,6 metra vode v stanovanjskem objektu. Ta družina je bila pred tem že petkrat poplavljena v tej hiši. Tako da je pač na tej lokaciji tudi po mojem nekako težko, težko živeti, da si v negotovosti ob vsakem deževju. Kar je pa največji problem, kar so imeli, pač kar imajo, problem je to, ker so pač takrat v začetku bili uvrščeni na ta seznam za namestitveno gradnjo. Oni so pač takrat v tistih osmih mesecih iskali zemljišče, iskali pač hišo, karkoli pač, da bi se preselili, ker so bili pač v upanju, da se bodo pač preselili. Na kar so takrat dobili julija 2024 obvestilo, da so umaknjeni iz tega seznama. Pač se jim je svet sesul, ker kot strokovnjaki ugotavljajo, ta hiša ni primerna za bivanje. Bili so pač tudi iz državne tehnične pisarne, kateri pač nekako ugotavljajo, da bil je tudi nek elaborat, elaborat narejen glede popravila in ocene te stavbe in na podlagi tega, kot je že bilo prej rečeno, kolikor bo pač ta družina dobila ocenjeno škodo oziroma povrnjeno škodo, je zelo, je zelo nizka. Tako da oni so pač sedaj v tej situaciji, da nekako na tem delu pač ni možno živeti, ker kot so rekli strokovnjaki, te hiše ni možno protipoplavno nekako sanirati. Je pa tudi na tem poplavnem območju, kjer ni možno dobiti kakršnegakoli gradbenega dovoljenja za kak hujši poseg za ta objekt. Tako da, kot pravijo, ti ljudje so se dvakrat ali trikrat že v tem času preselili na novo lokacijo. Vemo, kako stres je to za šestčlansko družino s štirimi otroki, šoloobveznimi. Mislim, da bi bilo potrebno, tako kot je bilo prej rečeno, da bi pač tu gospod Šefic pač nekako to stvar še vzel pod drobnogled in nekako, da se to reši v dobro te družine. Naj nam bo pač jasno, da pač povsod se ni dogajalo enako. Jaz imam pač tule te slike, katere so bile takrat v poplavah, tule je ta družina Irmančnik. To je nivo vode, ko je bil takrat že že nekoliko v upadu, da je bilo možno slikati. Vidi se, kje je bil nivo vode v višini nad oknom. To je stanovanjski del, zgoraj, zgoraj nimajo nič. Tako dato področje je sigurno poplavno nevarno. Vse te slike so, so od družine Irmančnik iz Šmartnega ob Dreti. Ta okolica, katera je bila slikana takrat v tistih jutranjih dneh 4. avgusta. In ko človek pogleda potem, kaj vse se je pa selilo na drugih področjih, je pa mogoče res, res malo smešno. Name so se obrnili tudi določene civilne iniciative Letuš, občine Šmartno ob Paki, v kateri so rekli, da lahko pokažem njihove slike, da ni problem. Zagotovili so mi, da v domovih v hišah niso imeli niti centimetra vode, pa jih selijo. To je ta hiša. Iz tega dela, iz levega brega reke Savinje, v kraju Letuš, tu še ena hiša, ne bom povedal imena in priimka, čeprav so rekli, da lahko, in to je še tretja hiša. Če primerjamo te situacije med sabo, vidimo, da je pač mogoče tu bila storjena komu kakšna krivica, tako da jaz mislim, da stvar še ni zaključena, da še obstaja kakšna varianta, da se pač te stvari še uredijo, kot je bilo rečeno. Gospod Šefic je rekel zadnjič na seji odbora, da je še osem takšnih objektov, za katere se še ne ve točno. Jaz vsaj upam, da je kateri izmed njih tudi ta, kajti poznam v Zgornji Savinjski kar veliko teh objektov, kateri so predvideni za nadomestitveno gradnjo. Vem, da so med njimi tudi takšni, ko je ta hiša, da je nekako bila tudi izvzeta iz enega sklopa nekih stanovanjskih objektov, pa je bila tudi namenjena in je že podrena in je že saniran tisti del za nadomestitveno gradnjo. Tako da, meni je težko, ko te stvari gledaš, ko se z ljudmi pogovarjaš, ko res ne vidijo rešitve. Prvo so upali nekako, da bodo vsaj odškodnino dobili takšno, da bo mogoče vsaj kak procent višja oziroma da bo pač ocenjena vrednost takšna, da bodo pač imeli neko osnovo za, da iščejo svoje novo stanovanje oziroma nov dom, ampak kot je bilo prej rečeno, iz tega elaborata je tako nizka ocena, da ni možno dobiti tudi po tem zakonu neke odškodnine. Tako da kar se tiče te nadomestitvene gradnje, jaz sem prepričan, da da bo to še problem, mogoče ne zdaj v tem času, ampak problem bo sigurno, ko se bo pač umeščal prostor v ta državni prostorski načrt, Da bo še nekaj objektov, kateri bi jih bilo potrebno nadomestiti kje drugje, in zato smo mi tudi v tem priporočilu, v prvem priporočilu pač, da se do konca leta pripravi ta državni prostorski načrt, da se pač te zadeve čim prej uredijo, ker vemo, da ta solidarnost počasi usiha in ljudje pozabimo na poplave, pozabimo še marsikaj drugega in mislim, da to priporočilo, kot sem rekel, da bi pač do konca leta nekako določili to število nadomestitvenih objektov, mislim, da ni preveč zahtevno in da je dobronamerno.

Kar se pa tiče prvega priporočila, kot sem že glih začel, da bi ta državni prostorski načrt čim prej nekako pripravili oziroma da bi se pač vsaj začelo, ne vem, nekaj dogajati. Jaz sem, jaz sem 12. julija 2024 dal pisno poslansko vprašanje Ministrstvu za naravne vire in prostor. In sicer, koliko časa bo trajalo projektiranje in umeščanje državnega prostorskega načrta v prostor, suhih zadrževalnikov in raznih področij, iz raznih različnih področij in odgovor sem dobil takrat pisni, zato smo tudi zdaj nekako, glede na ta odgovor smo tudi sestavili pač to priporočilo. Takrat je bilo pač odgovorjeno. Državni prostorski načrt, načrt za zmanjšanje poplavne ogroženosti na področju Drete, izdelan osnutek pobude priprava, postopek javnega naročila za izdelavo pobude in DPN, predviden pričetek izdelave DPN jesen 2024, Vemo, da so to zahtevni postopki. Vem, gospod Šefic, da se vi trudite, da ste bili od prvega dne poplav aktivni, vem, da ni v vaši oziroma v moči Ministrstva za naravne vire vse, ampak kljub temu, kljub temu, če gledamo tudi, da že zdaj zamujamo eno leto, kje so še potem ostale stvari. Potem sem dobil tudi odgovor za državni prostorski načrt za zmanjšanje ogroženosti na porečju Savinje od Mozirja do Ljubnega, bo prav tako izdelan osnutek in pričetek izdelave DPN jeseni 2024. Zdaj, če bi danes vprašal, bi dobil podatek verjetno v jeseni 2025. Mene je strah, da bo 2026. Zadnjič na odboru ko smo razpravljali, so poslanci koalicije, koalicije tako vehementno, ja, to se pač dela deset let, ne mislim. Zdaj, če že mi govorimo, da se deset let dela, pa bodo tisti uradniki pa tisti birokrati to delali 20 let, če jim ne bo kdo rekel, da je pač vrag vzel šalo. Vemo, da je takrat pač na teh območjih, o katerih zdaj govorimo, o njih pač bila taka politika poseljevanja še v prejšnji državi, da je pač se nekako nerazumno ščitilo, pretirano ščitilo vsa kmetijska zemljišča. In vse industrijske cone, vse tovarne izredno uspešne tudi ne samo v Sloveniji, v svetovnem merilu v Zgornji Savinjski dolini, nižje so na teh poplavnih območjih. Naselja, domovi, vse na teh poplavnih območjih. In jaz mislim, da bi prav zaradi tega in zaradi ljudi in zaradi gospodarstva bi bilo potrebno to dati v višjo prestavo in zadeve pohitriti. Ne more si ena firma privoščiti, da bo dvakrat poplavljena, že tako ali tako imajo probleme s trgom, s proizvodnjo, s prodajo, z ne vem čim vse, s stroški, s politiko in ne sme si privoščiti še pa kakšne takšne havarije, kot je bila leta 2023. Zato smo rekli, da je potrebno čim prej izdelati ta načrt, da se pač in dati prioriteto kaj bomo prvo ščitili, kaj drugo, kaj tretje. In jaz sem vesel, ko vidim stroje v reki, ki delajo, ampak to ni, to ni, to ni, to ni za zaščito, protipoplavno zaščito. Za protipoplavno zaščito, kot je bilo danes že velikokrat rečeno, rabimo suhe zadrževalnike, različna področja in ostale zadeve v vodotokih, kateri pač poberejo, so to nesnago in te zadeve, da ne gredo naprej. Tako da, s tega naslova jaz apeliram nekako na vas vse skupaj. Ti sklepi so takšni, kot so, vsi so dobronamerni in mislim, da so izvedljivi tudi v mogoče ne glih tem obdobju, kot smo mi navajamo, ampak lahko je tudi kakšen mesec zraven.

Prej je bilo rečeno še o nekih sredstvih za protipoplavno zaščito, da je pač nekako Vlada, prejšnja vlada, da jih je nekako vzela. Ne, bilo je glih obratno. Takrat smo imeli ta zakon o vodah referendum in do takrat je bilo predvideno tam 17 milijonov za protipoplavno zaščito in pač, ko je zakon padel, je tudi teh 17 milijonov voda odnesla. Tako da žal, s tem denarjem bi se verjetno takrat veliko več naredilo, kot pa, ko pa v tem času. Hvala lepa za enkrat.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa. Besedo ima kolegica Lena Grgurevič, izvolite.

LENA GRGUREVIČ (PS Svoboda): Hvala lepa. Torej, ne vem, ali je predlagatelj sedel na ušesih prej, ko je kolega navajal dejstva in številke, ki izkazujejo izjemno operativno sposobnost te Vlade in predvsem Ministrstva za notranje vire in prostor. Kako si dovolite, kolegi vi, ki niste bili sposobni, pa kot je povedal kolega, res tudi druge Vlade v 21 letih rešiti samo potresa v Posočju, dajati takšne sklepe. Ali vi mislite slučajno, da so tudi vaši volivci, ne vem, da ne bom kaj rekla, ponižujete ljudi in nehajte že enkrat škoditi, ampak začnite delati. Te ukrepe torej preučite sami, ker niste bili sposobni rešiti niti Posočja, ki je neprimerljiv s temi največjimi katastrofami, ki jih je utrpela naša država v tem mandatu, poleg vseh ostalih kriz v Evropi in na svetu.

Zdaj, kakšna je tudi odgovornost občin, seveda zdaj nekdo ne bi razpravljal kaj pa je, kdo pa je za vse to odgovoren, seveda, kdo je uničeval državna podjetja? Ali smo jih mi privatizirali, da ste potem kanalizirali denarje skozi te štiri, štiri privatnike, ki potem seveda se tudi financirajo kakšne zadeve, ne. Kdo je torej, to je včasih v bivši državi je to bilo dobro urejeno, a ne, / znak za konec razprave/ kdo je, kdo je dovoljeval gradnjo na poplavnih območjih. Ali mi? Vi, kolegi. Kdo je odgovoren, da niso sredstev za popoplavno zaščito… / izklop mikrofona/

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Postopkovno, kolega Rezar, izvolite.

ALEŠ REZAR (PS Svoboda): Ja, najlepša hvala.

Spoštovana predsedujoča, jaz bi resnično prosil, da zagotavljate mir v dvorani. Tudi med mojo razpravo se je slišalo ogromno komentarjev s strani opozicije. Enako se je dogajalo zdaj, ko je razpravljala kolegica. Ko sem jaz razpravljal, sem pustil, sem bil tiho, sem poslušal kaj imajo za povedati. Se mi zdi, da je to z njihove strani skrajno nespoštljivo, samo zato, ker težko slišijo resnico. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Jaz sem sicer med vašo razpravo reagirala in že opozorila, da si želim in prosim za red v dvorani, tako da mislim, da skrbim za red.

Besedo ima kolega Danijel Krivec, izvolite.

DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica.

Lep pozdrav vsem!

Težko se je skoncentrirati po tej razpravi, ko nekdo govori o popotresni obnovi, pa ne ve o čem govori, ko nekdo govori o preteklih naravnih nesrečah, pa govori o tem, da smo bili nesposobni v preteklosti te stvari reševati. Po tej logiki bi bilo vse nerešeno. Ista državno tehnična pisarna, ki je delovala v Posočju, deluje zdaj na poplavni sanaciji, tako da očitno bo tudi tam slabo, po tej logiki. Ampak dejstvo je, da je na potresu bilo, leta 1998 in 2004, 6 tisoč objektov, ki so bili v neki, postopku sanacije, kar je bistveno več, kot bo verjetno objektov v primeru poplav. Res, da so bile poplave bolj obširne, kar se tiče števila lokalnih skupnosti, ki so jih prizadele in zato je mogoče še bolj na mestu naše opozarjanje, da se nekatere stvari pospešijo, kajti izkušnje iz vseh naravnih nesreč iz preteklosti so pač take, da se po nekem določenem času vsa ta vnema in intenca države zelo zmanjša in to je tudi, bi rekel, razlog, da se je popotresna obnova do neke mere vlekla. Vsako leto je bilo v proračunu, ne glede na pripravljene programe, ki jih je državno tehnična pisarna pripravljala pa Ministrstvo za okolje in prostor takrat v, bi rekel, proračunske dokumente vedno to zreducirano na 10 do 15, 20 procentov in zato se je tudi ta obnova vlekla. In ne želimo si, da bi se tudi v primeru odprave posledic po teh poplavah zadeva na enak način odvila, kar je pač velika verjetnost. In zato so naša priporočila namenjena ravno temu, da se stvari hitreje urejajo. In hvala bogu, že v preteklih naših pobudah ste marsičemu tudi prisluhnili in v naslednjem koraku popravili, zato ne vem, zakaj takšna nervoza glede na priporočila, ki niso v nobenem primeru ekstremna, ampak opozarjajo na neke stvari, ki bi bile mogoče potrebne še dodatne izboljšave, razen ravno zaradi teh izkušenj iz preteklosti.

Pa da ne bo pomote, ves čas se govori, mi smo v dveh letih naredili več kot vi v 21 letih. Zdaj, kdo so oni v 21 letih? Veliko vlad je bilo, veliko je bilo vloženo v obnovo po potresu, ampak dejstvo je, da so bili takrat vsi ljudje, ki so rabili namestitev, sofinancirani oziroma plačani nadomestna bivališča s strani države. Tako da ne govoriti o tem, da včasih pa to ni funkcioniralo, pa ni bilo nič dano državljanom. Zdaj smo morali pa mi, kot bi rekel opozicija, parkrat opozoriti na to, da dajte mogoče pa v zakonu, v tem interventnem, podaljšati tem ljudem, ki morajo na začasnih bivališčih prebivati, poplačilo in tako naprej. Tako da zganjate se v neke stvari, ki so nekoristne in ne koristijo ravno tistim, ki rabijo neko pomoč in neko hitrejšo obravnavo.

Tu smo tudi opozarjali ministrstvo, naj si v sklopu tega zakona mogoče še kakšne dodatne okrajšave naredi v tem smislu prostorskega umeščanja, kar ni bilo posluha, ni bilo volje, očitno takrat, tudi to je bilo dobronamerno, da se določene stvari skrajšajo. Zdaj, ta naša opozorila pa gredo tudi v tej smeri. Videli smo kar nekaj zdaj izrednih dogodkov, kar se tiče večjih padavin, poplav in tako naprej in večina ugotavlja, da se vsa stvar, kar se tiče poplav, reševanja, reducira v ta območja, kjer imamo odpravo posledic po teh neurjih v avgustu 2023. In naša opozorila gredo, da tako na teh območjih kot na drugih območjih Slovenije glede na to, kar vsi opozarjate, da so te, bi rekel, naravne nesreče neko dejstvo, opozarjamo na to, da je treba veliko več v preventivo. Zdaj smo veliko vložili, in to vsi priznavate, v to, da so se odpravile te neposredne posledice na vodotokih, ampak z naše strani, pa tudi sami verjetno boste ugotavljali, če boste šli do lokalnih skupnosti, veliko na preventivi ali pa več na preventivi pa se zaenkrat ni naredilo, na čelnih vodotokih nič posebnega in tako naprej. In to so naša opozorila, ki so koristna, upam, da jih bo ministrstvo upoštevalo in da se ne bo zreduciralo samo na te neposredne sanacije tistih neposrednih nujnih škod, ampak tudi na to, da se na preventivi čim prej kaj naredi zato, ker so te velike padavine ali pa neurja neko dejstvo. In ne razumem nekaterih kolegov, ki tako žolčno razpravljajo in negirajo vsako zadevo, ki pride na mizo in postavljajo to v nek iracionalen kontekst in ves čas vlečejo stvari iz preteklosti, ki pa so bile sanirane. Določene objekte, se pa dolgo časa saniralo zato, ker so pač prostorske zadeve, neurejene lastniške zadeve, kar boste doživeli tudi v primeru, ko bo zaključevanje tega, te sanacije po poplavah. Nismo še v tisti fazi, ampak slej ko prej bomo. In zato so ta naša opozorila kvečjemu koristna in bi jih bilo pametno tudi z vaše strani vsaj do neke mere akceptirati, ne pa udrihati čez te predloge.

Toliko, hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima kolega Bojan Podkrajšek, izvolite.

BOJAN PODKRAJŠEK (PS SDS): Hvala, podpredsednica, za dano besedo. Lep pozdrav.

Glede na to, da nimam veliko časa, bom moral pohiteti, pa vseeno nekaj stavkov. Jaz mislim, da se danes pa že tudi na odboru je kolega iz naše poslanske skupine, kolega Jelen predstavljal težave, ki so dve leti po poplavah, v bistvu v Svobodi ne razumete, da ne govorimo o delih, ki so bila narejena, ampak o stvareh, ki še niso narejene in tam, ko so težave. Tu se mi ne razumemo že dve leti. Jaz upam, da bo nekoč ena seja, ko bomo vse točke lahko obkljukali, ampak seveda s takšnim, s takšnim tempom pa s takšnim delom pa s takšnimi težavami, težavami, ki jih tudi seveda so zaslužni birokrati, bomo težko do takšne seje prišlo. Ampak bistvo je današnje seje, da se dogovorimo za stvari, ki še niso narejene. In jaz, ko obtožujete kolega Jelena pa še koga iz naše poslanske skupine, da se laže, da govori neresnice, jaz nisem nikjer še vil, da je kdo s Savinjske, Koroške, z Mežice, z Gorenjske napisal, da se kolega ali pa v poslanski skupini na to temo lažemo. Ampak dajmo si enkrat naliti čistega vina, da se pogovarjamo o stvareh, ki še niso končane. To je naša skupna naloga. Bo prišla dan, ko bomo govorili o stvareh, ki so bili, bile, ampak v poslanski skupini ne bomo nehali, po domače povedano, dokler ne bodo vsi, ki so bili seveda v teh poplavah oškodovani, dobili svoje domove, dokler ne bodo hiše postavljene, seveda reke urejene, pa tudi ceste, predvsem pa neka varnost podjetij, ki so že bili večkrat poplavljeni. Seveda birokrati ne delajo svojega dela vedno tako, kot bi moralo. Tudi je ta potem vzrok, da se mi med seboj kregamo. Glejte, jaz sem že to na odboru zadnjič povedal, mi smo v interventnem zakonu sprejeli v 61. členu, zdaj bom šel na rudarstvo, dejstvo je, da ko so poplave, se očisti država, potem se pa začne sanirati. Pogoj je, da imamo kamenje, po domače rečeno pa pesek. Mi smo vsi skupaj to sprejeli v 61. členu., v posebnem določilu, da ima možnost, da ima možnost država oziroma ministrstvo, ekipa, ki dela na področju rudarstva, da po posebnih pogojih sprejme koncesije za kamnolome, za mineralne surovine. Poglejte, dve leti je minilo, niti ene koncesije niso podelili. Jaz redno spremljam eDemokracijo, nič še ni bilo objavljeno v dveh letih. In o tem govorimo v tem Državnem zboru in tudi pri tej točki - da eni birokrati po poplavah ne delajo ničesar. Seveda, eni so zavihali rokave, se zavedajo tega, eni pa ne delajo in to podcenjujejo. Ali si vi zamislite kako bomo sanirali celo državo brez mineralnih snovi, kamenja pa peska, nam pa očitate, da lažemo. Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala. Besedo želi državni sekretar, gospod Boštjan Šefic, izvolite.

BOŠTJAN ŠEFIC (državni sekretar SOPP): Spoštovani podpredsednik, spoštovane poslanke in poslanci. Dovolite mi, da mogoče nekaj dam dodatnih pojasnil ali pa v enem delu tudi odgovorov na vprašanja, ki so bila postavljena v tej razpravi oziroma tudi na nekatere dane pobude.

Najprej bi rad še enkrat to, kar sem že na Odboru za infrastrukturo poudaril, vseh 351 objektov, ki so namenjeni za preselitev, je določenih za vse, razen osmih objektov so tudi sprejeti ustrezni sklepi vlade. Za zadnjih osem objektov bo to storjeno v naslednjih desetih dneh oziroma do konca tega meseca, tako da bomo s tem ta postopek določanja objektov za preselitev in sprejema sklepov seveda tudi zaključili.

Glede samega postopka in nekaterih očitkov, da ljudje niso bili seznanjeni, torej lastniki s temi aktivnostmi, kriteriji in tako naprej. Moram povedati, da seveda je bilo mnogo pogovorov opravljenih, individualnih in bom rekel skupinskih, pač odvisno od situacije in vsakemu je bilo pojasnjeno, zakaj in s kakšnim namenom. Bom rekel, tudi se preseljuje, tako v individualnih pogovorih, bila je tudi razgrnitev za sleherni objekt, Bilo je tudi za na določenih območjih več pripomb, na katere smo tudi v celoti in vsem odgovorili. Nekateri so potem tudi na te odgovore podali dodatne pripombe. In so strokovnjaki, torej stroka ponovno pregledala te objekte, ponovno odgovarjala. Nekaterim, v nekaterih primerih so bili tudi argumenti lastnikov upoštevani. Torej tudi stroka ni sledila nekem avtomatizmu, ampak zelo natančno pogledala vsak primer posebej, tam, kjer je bilo seveda to potrebno. Poudarjam pa seveda, da je ta in te strokovne podlage in strokovna mnenja pripravljala stroka, ker je odločitev od prvega dne in to smo večkrat že v Državnem zboru pojasnili, ta, da seveda o strokovnih vprašanjih, o vprašanjih bodo, bom rekel, rešitve dajali strokovnjaki, ne bom rekel politika. In jaz mislim, da je tako prav. V preteklosti je, marsikdaj smo kakšno napako naredili tudi na ta račun in jaz mislim, da seveda moramo tukaj biti dosledni. To ne pomeni, če so nove okoliščine in neka nova dejstva, da seveda tudi stroka ne bo ponovno pogledala, ampak poudarjam, stroka. Kriteriji so seveda zapisani v interventnem zakonu, ki smo ga sprejeli in to so tisti osnovni kriteriji, ki so seveda zelo tudi jasni.

Zdaj, kar se tiče, rekel sem, da je s tem ta formalni postopek zaključen, seveda ostajajo še nekatere aktivnosti in bom rekel, odgovori na določene pripombe lastnikov, povezane s cenitvami. Tu smo zelo dosledni na sleherno pripombo, na sleherni pomislek, na vprašanje tudi odgovarjamo, to pa seveda terja tudi nekaj časa. Prav tako je v fazi sklepanja pogodbe, vendar moram povedati, da smo tu tudi tukaj že v, bom rekel, kar se tega tiče, sklepanja pogodb v, bom rekel, v neki zaključni fazi, verjamem, da bomo z nekaterimi zelo hitro dokončali. Morda bo pa kakšen primer tudi bolj zahteven, kar je popolnoma normalno, gre za zasebno lastnino gre, za domove in seveda tukaj na vrat na nos ne gre, ne gre delati.

Drugo, kar se tiče prikrajšanja, vsi, vse aktivnosti, vsi postopki so peljani tako, da seveda ne bi nikogar v ničemer prikrajšali, da smo do vsega, do vsakega pravični, da imamo enotne kriterije in seveda na podlagi tega tudi, bom rekel, dobijo vse tisto, kar jim seveda pripada. Bodisi, ko govorimo o nadomestitvenih objektih bodisi o povrnitvi dela škode za odpravo posledic, ki so jih imeli recimo na zasebnih objektih ali pa seveda tudi kmetje in tako naprej. Skratka, to je eden od osnovnih kriterijev in jaz mislim, da ga zelo dobro sledimo, je zahtevno, zelo zahtevno. Je pa na drugi strani res, da se ljudje nahajajo v različnih osebnih situacijah od različnih kreditov, zelo pester ali pa zelo širok diapazon je tega. In seveda s temi ljudmi ali pa ko so izpostavljeni ti izzivi, problemi, se potem tudi z njimi ukvarjamo in poskušamo maksimalno kar se da pomagati. Zato tudi vsi trije primeri, ki jih je poslanec gospod Reberšek izpostavil, zelo dobro poznam. In seveda moji kolegi z njimi se ukvarjamo. Z vsemi tremi smo bili v zadnjem tednu v nekih stikih. V naslednjem tednu imamo tudi sestanke z nekaterimi jim konkretno poskušamo tudi, bom rekel, izven sistema pomagati pri reševanju njihove individualne situacije, ki je zelo specifična in vsaka zase posebna, tako da bomo tako delali tudi naprej. In tu ni nobenega vprašanja in to velja za vse, nobenih izjem ni glede tega. In mislim, da je seveda tako tudi prav, bodisi če gre to za interventno zakonodajo ali pa tiste pravice, ki gredo v Zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč. V zvezi s tem bi še rekel, noben ni bil niti umaknjen, niti dodan na seznam po navodilu kogarkoli. To tukaj javno in zelo jasno povem, zato ker imam definitivno pregled nad to situacijo in vem kaj se je delalo. Res pa je, da so nekateri bolj dovzetni za različne informacije takšne in drugačne, ampak kakorkoli, tukaj dosledno zahtevamo in tudi jaz sam osebno zahtevam doslednost in nobenega pardona, kar se tega tiče, da bi kaj, bom rekel, kdorkoli kaj po svoje delal ali pa obljubljal. Je pa seveda edini tisti, ki lahko pove ali je povedal ali bo kdo, bom rekel, bo sprejet sklep ali ne bo sprejet sklep seveda v tem primeru bi na eni strani stroka, ki je znotraj službe in seveda potem služba, ki je predlagala Vladi in Vlada sprejela ustrezen sklep.

Tretje. Kar se tiče preprečevanja novogradenj. Jaz moram reči, da nasprotno vse delamo za to, da čim prej. In jaz sem zelo vesel, ko sem zdaj, ko smo bili v ponedeljek tudi s svetom za obnovo na terenu in smo gledali seveda objekte, ki smo jih morali odstraniti, ljudi preseliti in seveda objekte, ki so novi zgrajeni večina že vseljena, nekateri bodo pa zdaj v mesecu, dveh in to je seveda največja, bom rekel, nagrada za vse, ki delajo na tej obnovi, ko ljudje dobijo svoj novi dom in tega ni tako malo. So pa seveda različne rešitve: nekateri kupijo stanovanja, nekateri kupijo hiše, pa se selijo in tako naprej. Skratka, zelo različno je in seveda ta proces vendarle poteka. Ja, morda bo kolega Gajšek še kaj v zvezi s tem povedal. Kar se tiče seveda zemljišč in umeščanja. Vendar poudarjam, umeščamo objekte za naslednjih sto let, to niso začasni objekti. To ni nekaj, kar bomo čez pet let ponovno nekaj izselili. To mora biti rešitev, ki stoji in ki bo varna. Ne tako, kot imamo zdaj primere, ko moramo preseliti ljudi, ki so bili preseljeni iz nevarnega območja na nevarno območje in zdaj jih moramo seveda preseliti, ponekod tudi kmetije na popolnoma drugo območje, zato da bodo končno varni. In seveda tukaj edino, kar je, dosledno upoštevamo 88. člen Zakona o obnovi, ki pravi, da mora biti to novo zemljišče varno z vidika plazovitosti, poplav in erozije. In seveda tukaj smo dosledni. Na odboru sem nekaj več povedal o tem, pa zdaj ne bom, da ne bom predolg.

Naslednja stvar, bi rad rekel, da seveda tudi očitek glede Mengša ne drži, jaz sem danes popoldne bil v Mengšu. Tudi z občinsko upravo in županom smo redno v stiku in se rešujemo celo vrsto izzivov povsod tam, kjer seveda potrebujejo, tako je bilo na prostorskih zadevah smo uspeli ekspresno urediti, tako je pri financiranju in tako naprej in tako naprej. Tukaj moram reči, da smo na strani Ministrstva za naravne vire imeli posluh tudi Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje bo šlo, bom rekel, in se bodo lahko prijavili na določen razpis. Skratka, tudi z županom sva ocenila, da stvari tečejo dobro. Res pa je, da tista prva ideja, ki je bila o, bom rekel, tem modularnem nekem vrtcu, ni bila ustrezna, ni bila ustrezna ne prostorsko ne po drugih, iz drugih zornih kotov. In je potem padla odločitev, da gredo seveda v nov vrtec in dolgoročno rešitev za to, da bo potem stvar rešena. In od, jaz moram reči, da decembra, tam 2023, ko smo se mi začeli s tem ukvarjati, zelo intenzivno sodelujemo z Mengšem in moram reči, da sem vesel. Danes so odprli sanirano šolo, pa prizidek in verjamem, da drugo leto bo seveda tudi vrtec.

Kar se tiče voda, bo verjetno tudi državni sekretar Gajšek, ampak moram reči tole. Minister, vedno se srečuje z župani, tudi po vprašanju sanacije in odpravljanja posledic na vodah, tako kar se tiče izrednih ukrepov, ki so bili izvedeni in ki so seveda bistveno zmanjšali tveganja v primerjavi z obdobjem pred to naravno nesrečo glede sanacije in seveda tudi investicij ter rednega vzdrževanja vodotokov, kar je zelo pomembno. In jaz mislim, da je ravno ta redno vzdrževanje, to je ta del preventive seveda izjemno pomembno. In tukaj je ministrstvo dalo seveda možnost tudi občinam, da sodelujejo pri teh programih in mi jih pogosto tudi spodbujamo k temu, da tudi povedo kaj morda se ne izvaja oziroma kaj ni narejeno, pa je bilo dogovorjeno. In tu je treba biti seveda dosleden zaradi tega, da, ja, delujemo preventivno in seveda preprečujemo. Določene, torej zmanjšujemo tveganje in preprečujemo morebitne podobne dogodke. To, da se bodo pa gostili, je pa torej dejstvo, ki ga pravzaprav spremljamo v vsej naši okolici, pa na žalost tudi pri nas.

Vsi projekti, ki se delajo tako na vodah, pa seveda tudi vsi ostali, pa imajo seveda tudi ta faktor odpornosti, ki je ravno namenjen temu, da je vse zgrajeno tako, da bo lahko pariralo takim dogodkom, ali pa morda še za kakšno stopnjo hujši. Zaradi tega je zelo pomembno, da je zahtevnost državno tehnične pisarne na, bom rekel, nivoju, da se ne popušča. Mi smo imeli primere, ko je bilo nekaj sanirano, pa je moral izvajalec zaradi slabe izvedbe in slabega načrtovanja popravljati. In mi ne želimo, da se sanacija opravlja tako, da bomo čez dve leti ugotovili, da je nekaj slabo ali pa nam bo celo odneslo. In to je bistvo. In državna tehnična pisarna seveda ima to nalogo in ima to funkcijo, da to seveda za to skrbi in mislim, da to delo opravlja dobro(nadaljevanj) in mislim, da mora s tem delom nadaljevati. Moram pa reči, da seveda, ko investiramo v neko sanacijo, v neko infrastrukturo, kot sem rekel, mora zdržati, pa tudi, če gre do treh hiš samo, tudi tri hiše bodo v neki situaciji lahko ponovno v nekem stanju, kjer bodo ogrožena tudi lahko življenja.

Kar se tiče pravnega mnenja, ki ste ga omenili, gospod Jelen, to je pravno mnenje, ki je bilo pripravljeno za civilno iniciativo v Ločici, katerega zelo dobro poznamo. Mi smo tudi s civilno iniciativo seveda s kolegi se pogovarjali, razčistili zadeve in tudi razložili, da seveda nekatere ugotovitve tam pač ne držijo in kakorkoli že, mislim, da je ta zadeva zaključena. Tudi moram reči, da po tem principu, kot je in kot se zdaj izvaja tudi Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč, se izvaja že 23 let. Toliko časa ta zakon velja seveda z novelami, ampak tukaj ni popolnoma nič novega. Ko govorimo seveda o tistem deležu, ki ga je dala država za odpravo posledic. Interventna zakonodaja se dotika nekaterih drugih področij. Tako, da mi smo tudi ponudili, če bi bilo treba, tudi se dobimo s temi odvetniki, vendar ni bilo potem seveda potrebe.

Kar se tiče upravnih enot in moram reči, da zelo, vsaj tiste, s katerimi smo do zdaj bolj intenzivno imeli več teh zadev. Moram reči, da dobro opravljajo svoje delo, da so zelo fleksibilni, da tam, kjer imamo lokacijske preveritve, ponekod v nekaj dneh, včasih v dveh, treh, tednu dni najdlje, izdajo tudi gradbena dovoljenja. Zato, ker so na nek način inkorporirani v ta postopek in seveda potem na koncu, ko dobijo ta dokument, ta zapisnik lahko in seveda popolno dokumentacijo, ja, seveda lahko zelo hitro odločijo in pravzaprav ni bilo kakšnih večjih problemov. V enem takem primeru, zdaj sem se ga spomnil, ko pa se je mesec dni zataknilo, ni bilo nobene aktivnosti, smo seveda, bom rekel, intervenirali v tem smislu, da smo preverili, zakaj to ni in smo ugotovili, ugotovili, da seveda tudi investitor, ki je vložil, ni povedal, da gre za prednostno obravnavo, da gre za poplavljence in seveda so se potem na nek način zahvalili za to informacijo in seveda zadevo normalno, tako kot zakon nalaga, ker to so vsi prednostni postopki tudi izpeljali.

Seveda, imamo tudi kdaj izzive vsi, na vseh področjih, kjer imamo odlične uradnike, ki delajo, to sem tudi že večkrat poudaril, zelo dobro, požrtvovalno se zavedajo, za kaj gre, da to ni neka taka vzporedna zadeva. Seveda pa naletimo tudi tu in tam na kakšnega, ki tega ne razume, s katerim imamo težave, ampak to seveda tudi ustrezno poskušamo tam rešiti.

Skratka, če bi samo še enkrat izpostavil, nihče ne bo privilegiran, nihče ne bo deprivilegiran, vse bomo zdaj in v bodoče obravnavali enakopravno, pravično, brez kakršnihkoli izjem, vse z namenom, da, bom rekel, čim prej dosežemo tiste cilje, ki smo si jih zastavili. Jaz sem prepričan in to ponavljam tudi tokrat, če bomo skupaj delali, torej vsa ministrstva, vsi organi, vse direkcije, vsi občine in tako naprej, verjamem, da lahko v tem času, ki smo ga nekako definirali tudi z zakonom, to sanacijo izvedemo. Morda bodo nekatere investicije na področju vodotokov te večje, zahtevnejše, seveda, morda kaj dlje, ampak vse te ključne naloge sem prepričan, da lahko naredimo pod tem pogojem. To pa pomeni, da res skupaj delamo z enim samim ciljem, da to delo dobro, kvalitetno in v postavljenem roku opravimo. Kar se tiče službe, ki je koordinator vseh teh aktivnosti, tudi iz zakona to izhaja, seveda smo popolnoma odprti za vse, ki imajo kakršenkoli imajo, imate kakršenkoli predlog, kakršnokoli idejo, ki jo, ki gre v smeri prispevka za to, da bomo še lažje in še boljše delali. In seveda nekateri, moram reči, ste nas tudi opozorili na zadeve in mislim, da smo tudi, vsaj moja ocena je takšna, dobra in takoj reagirali in bomo tako tudi v prihodnje.

Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Prehajamo v sklepni del razprave, v katerem dobita besedo še predstavnik Vlade ter predstavnik predlagatelja predloga priporočila. Besedo ima predstavnik Vlade magister Miran Gajšek, državni sekretar. Izvolite.

MAG. MIRAN GAJŠEK (državni sekretar MNVP): Hvala lepa, predsedujoči. Spoštovane poslanke in poslanci. Rad bi predvsem na ene stvari podal pojasnila, bi pa želel na začetku poudariti, da smo na MNVP zelo natančno spremljali tako razpravo na odboru prejšnji teden kot tudi današnjo razpravo.

Glede državnega prostorskega načrta. Poglejte, v začetku leta 2022 je bila podpisana pogodba za izdelavo državnega prostorskega načrta za Spodnjo Savinjsko dolino za prostorsko, investicijsko in projektno dokumentacijo. Ta DPN bi moral biti gotov v dveh letih. Zakaj ni? Zaradi dveh razlogov. Prvi, zaradi poplav leta 2023 in zato, ker je treba istočasno tudi narediti državni prostorski načrt za Zgornjo Savinjsko dolino in za Zadrečko dolino, ker šele na ta način s tremi državnimi prostorskimi načrti bomo lahko zadrževali polovico, približno 9, 10 milijonov kubičnih metrov v Zadrečki dolini v Zgornji Savinjski in polovico v Spodnji. To je razlog. Drug razlog je seveda ta, da je bilo potrebno po poplavah narediti hidrologijo, novo hidrologijo, ker to se nam lahko zgodi. In zdaj seveda, kdaj bo to gotovo? To ne more biti v treh mesecih, zagotavljam vam pa, da ne bo v desetih letih. Zakaj? Ker novela ZUreP in Gradbenega zakona, se pravi, ukinja neučinkovite projektne skupine. In tukaj noter je popolnoma jasno dikcija zakona, da minister oziroma državni sekretar pristojnega ministrstva koordinira delo. To ne moremo in ne smemo prepustiti tretjim ravnem državnih uradnikov. Potem ni rezultata. To je prva stvar.

Glede preventive, kar je povedal gospod Krivec, v bistvu imamo, vse občine morajo narediti z našo pomočjo, s pomočjo Direkcije Republike Slovenije za vode karte preventive pred plazovi. To je pomembna zadeva. Imamo osnovno karto, ker na ta način prevzemamo vsi skupaj, država in občine, odgovornost, da so področja, ki so namenjena gradnji, pač varna pred plazovi. Tudi nova poplavna uredba, ki je bila sprejeta na ravni ministrstva, omogoča pojem v bistvu gradnje, ki je odporna proti poplavam. Ker sto procentne poplavne ogroženosti, poplavne ogroženosti, pač poplavne varnosti pač ne moremo zagotoviti nekje.

Glede Mengša je že državni sekretar Šefic povedal, na Ministrstvu za naravne vire in prostor smo pomagali občini, kar je tudi gospod župan večkrat povedal v pogajanjih z ministrstvom za kmetijstvo, da je zdaj določena lokacija, da se lahko vrtec prične graditi. In še ena stvar, kar je zelo pomembno, predvidevam. Mi smo v maju letošnjega leta pisali vsem 212 občinam v Republiki Sloveniji s pozivom, če imajo kakršnekoli probleme pri umeščanju v prostor s katerimkoli resorjem, da jih ne ponavljam, ker vemo, kateri so zamudniki in kateri so problematični, da se nam javijo in mnogo občin se je javilo. Enako velja tudi za pripravo projekt projektov oziroma za pripravo, za izdajo gradbenih dovoljenj, če so problemi, tudi tukaj so se nam občine že javile in rešujemo skupaj probleme.

Se pravi, če sklenem, na Ministrstvu za naravne vire in prostor smo zelo natančno spremljali razpravo v četrtek, prejšnji teden in danes. In bomo seveda storili vse, da še izboljšamo naše delo tam, kjer se to da. Hvala.

Hvala. Besedo ima še predlagatelj, gospod Jožef Jelen, izvoli.

JOŽEF JELEN (PS SDS): Ja, predsedujoči, hvala lepa za besedo, hvala lepa obema sekretarjema za odgovore. Sem vesel, da je gospod Šefic izpostavil stroko in pravico, mislim, da stroka mora tu pač odigrati svojo vlogo, da ne bo kasneje dvomov. Zdaj, pri vseh teh priporočilih še nisem predstavil tretje priporočilo.

To priporočilo je, da Državni zbor Republike Slovenije poziva Vlado Republike Slovenije, da največ v treh mesecih razreši vse pripombe in rešene postopke glede odškodnin ter zagotovi izplačilo predplačil za obnovo poškodovanih stanovanj tudi tistim, ki na dan 31. 7. 2023 niso imeli urejenega uporabnega dovoljenja ali pa stalnega prebivališča na tem naslovu. Zdaj vemo, da vsi ti, vse te pripombe oziroma nestrinjanja gredo v veliki meri mogoče tudi zaradi napak pri vnosu v sistem Ajda, ali za različne podatke v naravi, velikosti objektov ali v Gursu, tako da ljudi pa to najbolj žalosti, ker nekako so se odzvali na vse te dopise, potem pa ni odgovorov, tako da to se vleče že nerazumno dolgo.

Vemo, da smo mi tudi imeli eno sejo matičnega Odbora za infrastrukturo, to je bila 50. seja, katera je bila, mislim da četrtek, 10. 4. 2024, kjer smo pač tako koalicija kot opozicija imeli na začetku različne, različne, različne sklepe, na kar smo pač takrat po pavzi se uskladili in smo sprejeli dva sklepa. Jaz jih bom prebral zato, ker deseti, četrti, 2024, danes smo pa 18. 9. 2025, in da ena skupina ljudi takrat, ko je bila prizadeta po poplavah, še ni dobila predplačil oziroma povrnjenega dela škode. Mislim, da ni v redu. Sklepa sta se pa sledila takole.

Prvi sklep: Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor predlaga Vladi, da v program odprave posledic škode poplav in plazov iz avgusta 2023 vključi tudi naslednje fizične osebe, lastnike stanovanjskih nepremičnin, ki so bile v gradnji. In na dan nesreče še niso imele hišne številke, zaradi česar ni bilo mogoče v stanovanjski nepremičnini prijaviti stalnega prebivališča, pri čemer je treba zasledovati cilj reševanja. Primarne nepremičnine za bivanje oškodovanec oziroma člani njegove družine. Nimajo v lasti druge primerne stanovanjske nepremičnine. In omogočiti morebitno okoriščanje, in ki so bile naseljene na dan nesreče v njih in ni bilo stalno prijavljenih oseb, vendar je bilo stanovanje dejansko uporabljeno za bivanje ob pogoju, da je predhodno izveden postopek preverjanja resničnosti stalnega bivanja, ki ga izvede upravna enota skladno z določili zakona o prijavi prebivališča, pri čemer je treba zasledovati cilj reševanja primarne nepremičnine pri bivanju. Oškodovanec oziroma člani njegove družine. Nimajo v lasti druge primerne stanovanjske nepremičnine in omogočiti morebitno koriščenje.

Drugi sklep: odbor predlaga Vladi, da preuči možnosti sprememb Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč z namenom izboljšanja sposobnosti države pri obvladovanju zmanjševanja škod, ki jih je povzročila, ki so jih povzročile naravne nesreče ter zagotovitve prožnejših oblik financiranja različnim oškodovancem.

Zdaj pač takrat sta bila sprejeta ta dva sklepa, takšna kot sta bila. Vemo, da se prvi nekako ni mogel izvesti, ampak ta drugi, recimo, da pač Vlada pripravi predlog zakona. Mislim, to traja res dolgo, eno leto pa pol. Vemo, da so tu družine, tu so, tu gre predvsem za mlade družine, katere so si na novo zgradile stanovanja. Vemo, da skoraj vsi najemajo različne kredite in sami niso bili finančno sposobni odpraviti teh škod, tako da so si, kakorkoli so si ta denar sposodili za eno določeno obdobje in kar nekaj je takih, ki imajo sedaj problem in jaz mislim, da to priporočilo, to priporočilo bi mirno sprejeli tudi poslanci koalicije, kajti tudi takrat ste sprejeli ta sklep, kateri se pač, na katerega se to priporočilo tudi nanaša.

Jaz imam tule pred sabo tudi en dopis ene izmed teh družin, katera je pač bila udeležena v tem postopku. In so jim takole napisali 21. novembra 2024, to bo kmalu eno leto: Pogoj za dodelitev sredstev, potek izplačil in postopek dokazovanja porabljenih sredstev je sprejet v rednem programu odprave posledic poplav in škode na stvareh zaradi močnih neurij z večnim obilnim deževjem, poplavami iz avgusta 2024, kjer so določeni kriteriji za izplačila ter dokazovanje porabljenih sredstev. Gre za postopek dodelitve dela sredstev, vloženih v obnovo stavbe, sofinanciranja, nepovratna pomoč države le za manjšinski delež do 40 odstotkov sredstev. In na koncu mislim, da potem jih obvestijo, da: uvrščeni ste na seznam o prejemu obvestila o možni vključitvi v postopek za dodelitev sredstev za odpravo posledic naravne nesreče, 4. avgusta 2023. Namreč ti so potem posredovali vsa ta dokazila in do danes še ni bilo odgovora. Potem jim pa tudi napišejo: Svetujemo vsem, ki so oziroma bodo prejeli sredstva iz državnega proračuna za pomoč pri obnovi, da shranijo, skrbno shranijo račune za opravljene storitve in nakup materiala. Po končani obnovi jih bodo potrebovali kot dokazilo, da so prejeta pomoč iz javnih sredstev ustrezno porabili za obnovo poškodovanih stanovanj, tako tisto, ki so jo prejeli v obliki predplačil, kot tisto, do katere bodo posamezni lastniki upravičeni po končni oceni škode. Ob tem mora datum na računu in seveda dokazati, da je bila storitev opravljena po naravni nesreči. Kot dokazila pa bodo v pomoč tudi fotografije pred in po obnovi. Tako da ti ljudje zdaj nekako čakajo na miloščino, tako kot ste prej rekel, nekega uradnika, ki ni najbolj zainteresiran za to delo. In jaz mislim, da na to temo smo že velikokrat govorili, meni se že zdi malo, malo smešno, da je treba ene in iste stvari profesionalcem kar naprej razlagati. Ti ljudje dobivajo, ki imajo imena in priimke, in dobivajo seveda za to tudi plačilo. Tako da jaz tega ne razumem, da se te stvari ali se zavržejo ali pa se rešijo, ampak ne morejo v negotovosti pustiti teh družin, ko tudi neka velika finančna sredstva niso potrebna, da se pač tu popravijo te nepravilnosti.

Tako da jaz bi počasi tudi zaključil v glavnem. Kakorkoli je bilo očitano, da pač nabiramo neke politične točke, namen vseh teh priporočil je bil tudi, da nekako damo jasen signal vsem tem odločevalcem, birokratom, da je pač potrebno nekaj storiti na tem področju. S tem tudi pomagamo ministrom, sekretarjem, da bodo nekako lahko tudi s tem dokazali, da ni nad temi ljudmi samo modro nebo, ampak da še kaj drugega. Tako da, poglejte, ljudje tam na poplavljenih območjih, ko živijo, kot je že bilo prej rečeno, za ta državni prostorski načrt, da se pripravljajo te podlage in to, poglejte, vsi ti ljudje, ki tam živijo, plačujejo nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, plačujejo kakršnakoli zavarovanja za svoje domove. Ampak tem ljudem je bila zmanjšana vrednost njihove nepremičnine. Različni dogodki se v življenju zgodijo in tudi takšni primeri so že bili, da so pač se te nepremičnine prodajale zaradi teh in drugih razlogov. In morate mi verjeti, da na tem delu, poplavnem, je ogromno objektov, kateri niti približno ne dosegajo te cene, katera jim je bila ocenjena ob škodi sistema v sistemu Ajda. In če pride do prodaje oziroma odtujitve vseh teh objektov, ljudje ne bodo dobili tega, teh sredstev oziroma jih bodo težko prodali. Tako da jaz mislim, da bi tudi že zaradi tega morali pohitriti s temi postopki nekako, da se pač ljudem zagotovi ta pravica do vrednosti njihovega premoženja, ne, njihovega premoženja. In hvala bogu, bom rekel, da ste umaknili tudi ta davek na premoženje, kajti potem bi ti ljudje poleg tega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča morali še plačevati davek na premoženje, vemo pa, da premoženje v tistih predelih nima takšne vrednosti kot drugje oziroma kot so jo imeli pred poplavo ali pa še prej.

Mi smo, mi smo, tudi pred enim letom približno sklicali sejo Državnega zbora na to temo, ampak na ukrepe eno leto po poplavah in takrat smo predlagali pet priporočil. Jih bom samo na brzino preletel. Državni zbor Republike Slovenije poziva Vlado, da poenostavi in pospeši postopke umeščanja v prostor za nadomestne gradnje, ki so posledica poplave zemeljskih plazov iz avgusta 2023. Mi smo že takrat rekli, da je treba te postopke pospešiti, pa danes ugotavljamo isto. In sami ministri in predsednik Vlade so rekli, da določene zadeve res tečejo prepočasi. Tako da samo za primerjavo, jaz upam, da naslednje leto ne bo potrebno na to temo sklicevati izredne seje Državnega zbora.

Potem drugo priporočilo je bilo, da pozivamo Vlado Republike Slovenije, da naj zagotovi predplačilo za obnovo tudi za lastnike stanovanj, ki zaradi posledic neurja v lastnem stanovanju še niso imeli prijavljenega stalnega prebivališča. To je pa to četrto oziroma to drugo priporočilo. Isto priporočilo ponavljamo, zdaj vsako let, pa lahko sprejmemo še sto sklepov, ko, ne vem, ali se bo to realiziralo ali se ne bo. Potem tukaj je bilo priporočilo, da pozivamo Vlado, da na lokalne skupnosti prenese pristojnosti urejanja vodotokov drugega in tretjega reda. No, to zdaj smo slišali pač, da malo bolj vključujete te lokalne skupnosti, da jih obveščate oziroma da jih povprašate, kaj je potrebno kaj narediti na teh področjih, ker vemo, da to lokalne skupnosti in župani pač bdijo nad tem oziroma ljudje od županov zahtevajo določene posege v teh prostorih.

Potem četrti, četrto priporočilo je bilo, da pozivamo Vlado Republike Slovenije, da naj občina dodeli predkupno pravico za nakup zemljišč, kjer se gradijo namestitveni objekti. Na eni izmed občin je bil pač ta primer, ker je bilo eno lepo zemljišče in če bi ga občina odkupila, takrat je bilo, mislim, da je še bilo kmetijsko, bi ga lahko opremila in dala pač tem za namestitveno gradnjo. Ampak če nimajo predkupne pravice, bi to šlo na oglasno desko, bi odkupil nekdo drug, ki ima status kmeta in to zemljišče ne bi prišlo in tu bi rešili, po mojem za pol leta bi rešili te postopke, ampak tudi to je bilo težko, da bi sprejeli.

Potem kot zadnje, peto priporočilo je pa bilo, da pozivamo Vlado Republike Slovenije, da zagotovi pospešitev postopkov recenzij projektov popoplavne obnove, ki močno podaljšuje čas realizacije sanacijskih projektov ter da jih zelo podražujejo. Zdaj, nekaj je bilo storjeno na tem področju. Zdaj nekateri pač pravijo, da zdaj, ko so še bolj okrepljene te državne tehnične pisarne, da nekateri še več zahtevajo. v glavnem, prav je pač, da se ti objekti delajo, tako kot je rekel gospod Šefic, za sto let, ampak nekako občine pa imajo problem, ker je nesorazmerno dolgo se čaka na te recenzije in mislim, da bi bilo potrebno tukaj tudi zadevo malo pohitriti, ampak žal, to je peto priporočilo, katero je še vedno aktualno.

Tako kot je že bilo prej rečeno s kolega Podkrajška, mi smo pač nekako dali zavezo, da bomo pomagali vsem tem ljudem na terenu in smo rekli, pomagali bomo, dokler bo potrebno. Tako smo tudi prvi dan po poplavah obuli škornje, vzeli lopate, ajmarje še takrat in pomagali ljudem na terenu. Potem smo skozi zakonodajo, smo, nikoli nismo bili proti nobenemu zakonu, ker smo rekli, da tudi, če je še tako slab, ne more biti slab za ljudi. Predlagali smo ogromno amandmajev, novel zakonov sem zdaj prebral, nekaj, pa še jih je bilo od zadaj, dobri dve, tri so bile upoštevane, ker ste kasneje videli, da pa mogoče bi pa bilo dobro, da bi to naredili, ampak takrat takoj ne, ampak potem kasneje, po pol leta.

Tako da poglejte, mi bomo to še naprej, naprej izvajali. Tudi zdaj smo dali ta priporočila in lani smo dali priporočila, eno leto po poplavah. In jaz mislim, da smo vsaj delno nekako dosegli en efekt in rezultat. Pač današnje te izredne seje Državnega zbora. Zdaj, velikokrat je bilo rečeno, v vseh teh stališčih pa to, da je bilo prizadetih 183 občin, ogromno število domov, gospodarskih objektov, kmetij, tovarn, gozdov, infrastrukture. Veliko škode je bilo, ampak poglejte, toliko škode, ko je pa naredila vlada Roberta Goloba na celotnem področju Slovenije, mislim, da ni take ujme, ko bi se lahko primerjala s to škodo Vlade. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala. Vsi prijavljeni razpravljavci, ki ste to želeli, ste dobili besedo. Ker čas določen za razpravo še ni potekel, sprašujem ali želi na podlagi 71. člena Poslovnika Državnega zbora še kdo razpravljati? Ugotavljam, da je še interes za to... Oziroma da preberem še ta del. Če želita razpravljati tudi predstavnik predlagatelja predloga priporočila, gospod Jožef Jelen ter predstavnik Vlade, prosim, da se prijavita s pritiskom tipke za vklop mikrofona. V tem primeru dobita besedo kot zadnja in sicer najprej predstavnik Vlade, nato predstavnik predlagatelja. Odpiram prijavo. Imamo pet prijavljenih, vsak ima 5 minut. Najprej dobi besedo malo gospod Žan Mahnič.

ŽAN MAHNIČ (PS SDS): Hvala za besedo, podpredsednik. Kolegice in kolegi. Naj najprej izhajam iz dveh izjav predsednika Vlade Roberta Goloba, ki jih je izjavil takrat, ko so se te poplave zgodile.

Prva izjava je bila, denarja za obnovo in za sanacijo bo dovolj. Druga izjava pa je bila, gradili bomo še boljšo in še odpornejšo infrastrukturo, kot je doslej že bila. Naj povem, da bom samo mogoče malo drugače govoril kot moji kolegi, govoril bom pa iz izkušenj iz Poljanske doline, predvsem iz občine Gorenja vas. Poljane, ki je bila med najbolj prizadetimi občinami avgusta leta 2023. Tudi sam živim v tej občini. Plaz je prišel do naše hiše. In kot poslanec, izvoljen v tem kraju, ne bom govoril o izkušnjah v Logarski dolini, v Savinjski na Koroškem, ampak svoje lastne izkušnje, kar se tiče dogajanja v Poljanski dolini.

Jaz bi to popoplavno sanacijo razdelil nekako na dva dela. Prvi del je od takrat, ko so se te poplave zgodile, pa do letošnjega leta, ko smo bili v Poljanski dolini zadovoljni z delom Vlade Republike Slovenije, z resornimi ministri zadolženimi za to področje. Kar se tiče sodelovanja z občino Gorenja vas Poljane. Mi smo imeli za 32 milijonov evrov škode, prijavili smo 32 milijonov evrov škode in mislim, da smo bili tretji ali četrti v državi, ki smo dobili največ denarja. In poglejte, projekti pred program realizacija od avgusta do decembra 2024 smo porabili 8 milijonov 650000 evrov. Potem je prišlo leto 2024, kjer smo, potem že delali redni program in porabili dobre 4 milijone 800000 evrov za projekte. V drugi polovici leta se je že malo začelo zatikati, kajti poplačila od države smo dobili na Silvestrovo popoldne. Mi 31. decembra lansko leto nismo vedeli, ali bomo lahko poplačali izvajalce ali ne. Hvala bogu, zaradi tega sodelovanja, dobrega sodelovanja med občinsko upravo in pa med vlado je prišlo do tega, da so ta poplačila bila in da smo pozitivno zaključili lansko leto. V letošnjem letu pa imamo težave in tukaj se obračam na vaju, da te težave pomagate rešiti. Občina Gorenja vas Poljane ima trenutno hude težave z likvidnostjo. Zakaj? Ker ne dobivamo denarja od države. 2 milijona in 500 tisoč evrov, je država dolžna občini Gorenja vas Poljane. Mi smo se za milijon evrov, milijon in pol evrov morali zadolžiti, stojijo redni projekti občine za to, da poplačujemo izvajalce. In na tem mestu lahko rečem, državni sekretar, gospod Gajšek, državni sekretar gospod Šefic, mi smo v naši občini z vajinim delom do sedaj zadovoljni in si želimo, da bo tudi naprej tako. Gospod Šefic ve, v naši občini smo imeli, smo rešili dva poplavljenca tudi zaradi tega, ker sta se državna sekretarja angažirala in resnično vaju prosim, da bo sodelovanje še naprej dobro v korist naših občank in občanov, naj že pride ta denar. Jaz na podlagi tega, kar sem do zdaj videl, morata biti dva subjekta pripravljena dobro, da se zadeva v posamezni občini rešuje. Na eni strani je to vlada, na drugi strani, kar je pa zelo pomembno, je pa občinska uprava. In če občinska uprava naredi svoje tako kot je potrebno, potem ni nobenega razloga, da tudi na vladni strani, ki pa je seveda odvisna ne samo od državnih sekretarjev, ampak tudi od birokratov, ne bi stvari potekale tako, kot so. In trenutno imamo v občini Gorenja vas Poljane to težavo, da smo prepridni, preresni, predelavni, da sanacija prehitro poteka in vi ne sledite temu delu. In prosil bi vas, da se to zadevo pogleda, da ne bomo spet na Silvestra trepetali, ali bomo dobili ta denar ali ne. Trenutno imamo še veliko projektov za prijaviti. Zaenkrat smo jih lahko prijavili samo toliko, samo tri pogodbe so bile letos sklenjene in kar je problem je, da se ne realizirajo pogodbe. Država ne podpisuje pogodb, Čadež ne more z Novakom podpisati pogodbe in dajte prosim to zadevo rešiti, da bo ta zadeva ažurno potekala v občinah, kjer občinske uprave dobro funkcionirajo.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala. Naslednja dobi besedo gospa Lena Grgurevič.

LENA GRGUREVIČ (PS Svoboda): Ja, hvala lepa. No, jaz se bom navezala na to, kjer je predlagatelj tako ponosno povedal, kako so že prvi dan obuli škorenjčke, citiram in z ajmperčki torej skakali tam po terenu, torej pomagali reševati. Ja, res, bilo je tako, tudi tudi predsednik stranke se ga spominjamo z lopato v roki, v Mozirju s škorenjčki, točno tako, tistimi lepimi, čistimi, z lopato. Pri čemer so pa, seveda je bilo zamolčano to, a ne, da so pač najbolj poplavno ogrožene občine ostale brez sredstev iz za protipoplavno zaščito. Zdaj, zakaj? Namreč v nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost, ki ga je Janševa vlada 2021 poslala v Bruselj, so bili iz seznama prejemnikov sredstev. Izbrisane občine? Črna, Mozirje, Prevalje, Mežica, Solčava, Luče, Mozirje, Ljubno ob Savinji, Gornji Grad, Nazarje, Kamnik, Mengeš in Domžale. Zdaj, kdo vse je dobival katere občine po kakšnih kanalih za gradnjo na poplavnih območjih, po strankarskih zvezah, recimo Ajdovščina, Novo mesto, Slovenska Bistrica, tam, kjer poplav sploh ni bilo, na kakšen način pod ministrom SDS, Vizjakom, tem, ki sodnikom lomi jajca in prepričuje ljudi, naj ne plačujejo gluhih davkov, to se spominjamo. Na tak način so delovale vlade do te vlade, na tak način se je uničevalo močna državna podjetja, ki so urejala vodotoke. Sprivatiziralo in nato izčrpavalo in financiralo privatne medije v lasti SDS. Tako da ne vem ali naj zdaj kolikokrat še ponavljamo kaj vse je ta Vlada.

To so dejstva, to niso, to niso izmišljotine, to so preverljiva dejstva. Torej do 2025 se je izplačalo 1,2 milijarde evrov, 35 milijonov predplačil za več kot 7 tisoč 530 upravičencev za obnovo stanovanj, potem je bilo 63,4 milijona evrov izplačanih odškodnin lastnikom objektov, ki so predvideni za rušenje, 142 milijonov je šlo za gospodarstvo, 58 milijonov izredne socialne pomoči, 172 milijonov za intervencijske izredne ukrepe, 218 milijonov je bilo prej plačilo občinam za nujno sanacijske občinske infrastrukture in tako naprej in tako dalje, ne, predvidenih je do 2028 še 2 milijardi 300, mislim, da ne. A veste, mislim, a moramo to tolikokrat ponavljati? Seveda ne gre za nobene vaše dobrohotna priporočila, že drugič jih podajate, nimate, nimate glede na vaše delovanje niti pač žal niti moralne pravice. Tam, kjer pomoči niso potrebne, a veste, pač izgubljamo davkoplačevalski denar. Začnite vendar že enkrat delati resno, odgovorno do ljudi v naši državi in prosim, nehajte škoditi.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Naslednji dobi besedo gospod Aleš Rezar.

ALEŠ REZAR (PS Svoboda): Najlepša hvala za besedo, predsedujoči.

Jaz bom še enkrat ponovil in poudaril, upam si trditi, da se druga vlada s posledicami poplav ne bi tako uspešno spopadla ali pa sploh ne. In zakaj to trdim? Žal nas tako uči zgodovina. In menim, da ponovno, če se je tako obsežna katastrofa morala zgoditi, imamo vsi prizadeti srečo, da se je to zgodilo pod to vlado. Kolegu Predniku pa osebno ne nabiram političnih točk, prav zaradi svoje emocionalne vpletenosti pa tega ne morem dopuščati ne na eni ne na drugi strani. Moram se odzvati tudi na spretno obračanje mojih besed. In sicer, jaz sem trdil, da je pridobivanje dokumentov fizičnih oseb v domeni upravne enote in nikakor ne Vlade in pri tem vztrajam. In da je pridobivanje projektne dokumentacije vodotokov v domeni občine in ne izgradnja. Tako da prosim, da ste v svojih navedbah eksaktni. Kar se tiče glede žolčne razprave in neresničnih narativov, praktično z vaše strani, spoštovani predlagatelj, je slišati oziroma želite prodati narativ kot, da se protipoplavni objekti sploh ne bodo zgradili. Protipoplavni ukrepi so že vrisani v veliko državnih prostorskih načrtov, nekateri se bodo razgrnili že letos, potem je postopek sprejemanja in šele nato sledi gradnja. V tako kratkem času od novih poplavnih kart se mi zdi izjemen dosežek, da smo danes na tej točki, kjer smo. In zato je sklic te seje z vaše strani ali pa, bom rekel, ne deluje iskreno, ker niti, niti niste vprašali, kaj od poplavnih objektov bo v DPN in kje in kakšni volumni vode se bodo zadrževali. In jaz se opravičujem, če se skliče taka seja in z vaše strani nikoli nisem dobil pobudo in tudi na ministrstvo, da bi vas iskreno zanimalo, kaj dejansko državni prostorski načrt predvideva v kontekstu poplavne zaščite, potem vaši, vaši nameni zame, oprostite, niso iskreni. Tudi navedbe glede Posočja se moram dotakniti, glede 4 tisoč objektov in da je to več kot pri poplavah. To ne bo držalo. Tukaj govorimo o 7 tisoč 300 plus 300 oziroma cca, vključno z neizmerno večjo površino infrastrukture in uničenja vodotokov kot takih, tako da ta razsežnost pač nima primerjave. Ne vem pa, zakaj tako težko slišite to primerjavo s Posočjem in mi očitate, da se vračam v zgodovino. To so pač dejstva. In ker se je to zgodilo tik pred nastopom vaše vlade leta 2004, so bila pričakovanja ljudi neizpolnjena. In tudi v opoziciji niste bili tako proaktivni in vam zaradi tega očitam 21 let neaktivnosti. Kot že rečeno, nadomestne gradnje v primeru Posočja še do danes niso rešene, mi nadaljujemo z dodeljevanjem sredstev. Si pa skoraj upam trditi, da bodo v tem mandatu rešeni vsi primeri poplavljenih stanovanj in vseh stanovanj predvidenih za rušenje. Zato je tak sklic seje zame malček dvoličen. Dejstvo pa je, da je že danes poplavna varnost boljša, kot je bila pred nastopom te vladne vlade po izgradnji protipoplavnih objektov pa bolj, kot če bi se naučili kaj iz poplav v 90. letih.

Odgovoril bom samo še zakaj sklepov nismo sprejeli. zato ker se stvari izvajajo in če sprejmeš nekaj, kar predlaga opozicija je praktično tako, kot da potrdiš, da zadeve ne izvajaš. Pa to ni res, temu ni tako.

Kar se pa tiče izplačil, ki jih ljudje še niso prejeli glede kasnejših vlog, na tem mestu je pa tudi moj poziv ministrstvu, da to, da se to že enkrat izvede, ker to pač res traja tak čas, je pa res predolgo.

Glede komentarja, da toliko škode, kot je naredila Vlada Roberta Goloba, jaz mislim, da je poslanec mislil, da je Vlada Roberta Goloba naredila škodo zgolj in samo korupcijskim krempljem, nikakor pa ne državljanom Republike Slovenije. In tako je tudi prav. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala. Naslednji dobi besedo gospod Dušan Stojanovič.

DUŠAN STOJANOVIČ (PS Svoboda): Hvala lepa, podpredsednik. Jaz ne bi zdaj preveč kaj razglabljal, so že kolegi povedali svoje tisti, ki so bili v tej zadevi osebno udeleženi, so bili tudi kar, bom rekel, kar čustveno reagirali. Takrat v tistem času mislim, da smo vsi čustveno reagirali. še posebej tisti, ki prihajamo iz najbolj prizadetih regij. Pač, dejstvo je, da v zadnjem desetletju se pač neurja s poplavami vedno pogosteje pojavljajo. Arso nekako najavlja, da bo tega vedno več. Težava je tudi v tem, da se te ujme, ki se pojavijo, ne končajo. Pri tem narava rabi bistveno dlje in okolje seveda rabi. Bistveno dlje časa. Da. Okreva. Po teh ujmah, kot je bilo to mogoče kdaj prej. Tudi infrastrukturni posegi v relief nekih pokrajin, nekega okolja. So naredili svoje, tako da jaz mislim, da smo prišli zdaj v to fazo, ko bomo morali začeti zadeve sistemsko naslavljati, tudi vertikalno, med resorji, ker vidimo zdaj, kolikor smo poslušali prej tudi predstavnika ministrstva, prihaja večkrat tudi do nekih diskrepanc pri dojemanju nujnosti nečesa, pri dojemanju tega, kaj je potrebno prioritetno narediti, zato potem druge službe stojijo, kar je za moje pojme pač seveda, ampak logično je, to so vendarle uradniški pogledi. Jaz mislim, da smo mi vsi poslanci v tistem času, ko so se poplave zgodile, naredili maksimum, nekateri smo bili na terenu, bili smo tu v Državnem zboru praktično, ves čas pripravljali zakonske ukrepe, ki so jih, ja, se strinjam, tudi opozicijski kolegi podprli, tista enotnost po poplavah, nimam nobene pripombe in lahko samo želim, da bi bilo tako še pri kakšni drugi zadevi, ne tako tragični, kot je bilo to. Istočasno se mi pa zdi, da je takrat vendarle Vlada tudi oddelala stvari tako, kot je bilo tudi pričakovano in kot bi jih morala. Zato je morda prav, da kdaj opozicija skliče takšno sejo ali pa določi takšno točko, zato ker če bi jo mi sklicali in se hvalili, bi nam ljudje to zamerili. Tako pa imamo priložnost povedati, kaj se je takrat pravzaprav tudi zgodilo. Kot sem rekel, sprejeli smo ustrezno zakonodajo. Zgodila se je terenska seja vlade, ministri, državni sekretarji, praktično celoten državni vrh se je udeležil, bi rekel pogovorov tudi z lokalnimi skupnostmi. Prišli so ljudem domov pomagati. Mislim, da je zelo pomembno, da se v takih trenutkih tudi ljudje lahko zanesejo na državne inštitucije, na državne službe, da so jim pripravljene stopiti naproti in pomagati, da ljudje v takih situacijah in momentih niso sami. Prav za, bom rekel, me je res zanimalo, koliko je bilo, hvala tudi za vzpostavitev portala Službe Vlade za obnovo po poplavah in plazovih, kjer je pravzaprav vse transparentno predstavljeno. Vsi lahko vidijo, koliko je bilo česa. Plačanega, za kaj gredo sredstva. In sem za res za lasten interes, tudi za to, da se lahko župani potem tudi kompetentno pogovarjamo, pripravil en tak prerez koliko sredstev je bilo za koroške občine namenjeno, za 12 koroških občin naše razvojne regije namenjeno po poplavah. In bilo je, ja, 114 milijonov za sanacijo in intervencijo, se pravi skupno 114 milijonov. To je za nekoga, ki mu ta številka ne pove kaj dosti, to je tri četrtine vseh koroških občinskih proračunov za leto 2022. Se pravi, tri četrtine denarja, ki so ga občine porabile preteklo leto za vse svoje obveznosti in dejavnosti, je ta nesreča pravzaprav povzročila, da bi bil to občinski strošek, ampak država je to pokrila. Gre seveda za infrastrukturo lokalno, gre za državno in tako naprej. In zdaj, ko se peljemo po Koroški, kolega Prednik je prej dejal seveda nas motijo semaforji, ampak ja, relief je tak, to je kanjon in seveda nimaš kje obvoza narediti. Ampak impresivna in izjemna, bi rekel, gradbena mojstrovina, ki se na vsake toliko kilometrov pokaže, me prepričuje, da smo sposobni stvari odpeljati in zgraditi tako, kot je treba. Če vi zagovarjate hitrost, jaz razumem hitrost tam, kjer gre za ljudi, kjer je treba takoj omogočiti neke bivanjske pogoje, mi zagovarjamo pa kakovost. Jaz si ne bi želel, da bi kadarkoli nesreče povzročile tolikšno škodo, kot so jo zdaj in da bi ti isti objekti, ki smo jih zdaj zgradili za drage denarje, pravzaprav spet popustili vplivom narave. Pa še nekaj, tudi Evropska agencija za energijo trdi, da je najcenejša sanacija tista, ki se zgodi že pred nesrečo. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala. Kot zadnji dobi besedo še gospod Jožef Jelen.

JOŽEF JELEN (PS SDS): Ja, predsedujoči, hvala lepa za besedo. Zdaj hvala lepa vsem za razprave. Jaz sem prepričan, da so bile skoraj vse dobronamerne in da bomo od tega odnesli tudi nekaj pozitivnih stvari. Zdaj, danes smo razpravljali dobre 3 ure, zadnjič na odboru smo razpravljali 6 ur na to temo. Jaz sem malo presenečen, ko nas ljudje gledajo pa poslušajo, da nisem dobil vseh odgovorov na ta priporočila oziroma na ta zastavljena vprašanja oziroma dvome. Zdaj, to prvo priporočilo za te poplavne načrte, za državni prostorski načrt je bilo veliko govora. Zdaj, jaz se strinjam, da pač v treh mesecih je težko vse skupaj narediti, ampak zadeve se vlečejo dve leti. Pa tudi neke podlage je bilo prej, ni to zadeva ni čisto na novo. Je pa bilo rečeno, da pa ne bo trajalo deset let. Zdaj pa pridi ti v Zgornjo Savinjsko dolino oziroma Spodnjo Savinjsko ali pa nekomu, ki je vedno poplavljen, pa mu reči, joj, saj to bo pa preko desetih letih urejeno. Jaz mislim, da nekako sem pričakoval te odgovore danes, vsaj neko časovnico tako optimistično, pa da se bomo lahko, potem tega držali. Jaz sem prepričan, da državna sekretarja imata neko časovnico. Če ni na papirju, je v glavah, do kdaj bi moralo to biti vse skupaj narejeno oziroma se bo pač od teh strokovnjakov, teh strokovnih ljudi, od te stroke zahtevalo, da to pripravi in da potem tudi to nekako pride v naravo. Kajti, kot sem rekel, glejte, te podnebne spremembe bodo stalnica. To ni nekaj, česar ne bo nikoli več, bog ne daj, da se ponovijo taki razsežnosti, ampak se je treba pripraviti na to. Ne samo z mostovi, pa s cestami, pa z ne vem čim še, tudi s temi projekti Državnega prostorskega načrta. Zaupam pa nekako gospodu Šeficu, ko je rekel, da bodo pač do konca leta nekako s stroko pa s tem določili vso to število nadomestitvenih gradenj, teh osem primerov, da se reši in da se lahko potem to poglavje tudi nekako zapre. Tako da mislim, da če smo poslušali državnega sekretarja ne bi bilo nič narobe, če bi poslanske skupine to priporočilo, drugo priporočilo tudi podprli. Kar se tiče tretjega priporočila, to, da smo pač že dvakrat odločali pa sprejemali sklepe na to temo, teh ljudi, kateri so trpeli škodo, pa niso dobili predplačila. Pa za vse te zaostanke in nerešene zadeve oziroma pripombe je bilo rečeno od prejšnjega razpravljavca, da to pa res škoda, da se to dogaja, da to pa ni v redu. Tako da tudi pričakujem, da bo mogoče tretje priporočilo, bi se, bi se lahko podprlo s strani koalicije, mislim, da ni nič kaj takega, kar bi bolelo, dalo bo pa en jasen signal tem odločevalcem, da, da je treba pač stvari urediti.

Prej je tudi gospod Šefic odgovoril na to dilemo glede teh predplačil, računov, dokazovanja, pa tega. Zdaj, jaz sem dobil od te civilne iniciative, kot ste vi rekel, mnenje znane slovenske odvetniške družbe. To ni kar tako en advokat nekje, z začetniško prakso, ampak je neko mnenje. Zdaj, vi ste rekel, da se pač s tem ne strinjate oziroma vaši uradniki pravijo, da pač temu ni tako. Jaz ne vem zdaj, kdo ima prav, kdo nima, ampak to mnenje nekako je na podlagi vseh teh zakonov, kot sem prej naštel, bilo pač napisano in pregledano. Tako, da jaz mislim, no, da je vseh teh / znak za konec razprave/ zadev skoraj ne moreš komentirati, kot so bili prej rečene, ampak mislim pa, da vlada ne bi smela tako dolgo čakati, pa da je res bila neuspešna. Sploh pri teh 40 domovih, kateri so bili porušeni, bi bilo potrebno narediti neko triažo in pač za te objekte, kateri so bili podrejeni, takrat porušeni, v tej nesreči, bi pa se že lahko zagotovili zemljišče in vse to dokumentacijo, / znak za konec razprave/ da bi ljudje že v njih stanovali. Tako da hvala lepa še vse enkrat za vse razprave.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

S tem zaključujem splošno razpravo o predlogu priporočila. V skladu z razlago Komisije za Poslovnik z dne 9. decembra 2009, Državni zbor ugotavlja, da je postopek obravnave predloga priporočila končan.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda in prekinjam s 113. izredno sejo Državnega zbora, ki jo bomo z glasovanji nadaljevali ob 21.50.

Hvala.Nadaljujemo s prekinjeno sejo in prehajamo na glasovanje o predlogih odločitev, glasovanje bomo opravili po naslednjem vrstnem redu: 1., 2., 4., 3. in 5. točka dnevnega reda. Prosim vas, preverite delovanje svojih glasovalnih naprav.

In nadaljujemos prekinjeno1. točko dnevnega reda, to je z drugo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v okviru rednega postopka.

Prehajamo na odločanje o vloženih amandmajih, kar bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 18. septembra, ki je objavljen na e-klopi.

In najprej odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 20. členu.

Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, 30 jih je glasovalo za, 47 jih je bilo proti.

(Za je glasovalo 30.) (Proti 47.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 65. členu.

Glasujemo. Devetinsedemdeset poslank in poslancev navzočih, 30 jih je glasovalo za, 47 proti.

(Za je glasovalo 30.) (Proti 47.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Nova Slovenija k 67. členu pod številko ena. Če bo ta amandma sprejet, postane amandma Poslanske skupine SDS k temu členu pod številko dve brezpredmeten.

Glasujemo. Devetinsedemdeset poslank in poslancev je navzočih, 30 jih je glasovalo za, proti 47.

(Za je glasovalo 30.) (Proti 47.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Zato odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 67, 67. členu pod številko dve.

Glasujemo. Sedeminsedemdeset poslank in poslancev je tokrat prijavilo navzočnost, 28 jih je za, proti pa 47.

(Za je glasovalo 28.) (Proti 47.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Nova Slovenija k 73. členu.

Glasujemo. Devetinsedemdeset poslank in poslancev je navzočih, za jih je glasovalo osem, proti pa 48.

(Za je glasovalo 8.) (Proti 48.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

In odločamo še o amandmaju Poslanske skupine Nova Slovenija za novi 152.a člen.

Glasujemo. Devetinsedemdeset poslank in poslancev, navzočih 29-h je glasovalo za, proti pa 47.

(Za je glasovalo 29.) (Proti 47.)

In ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Zaključili smo z odločanjem o amandmajih in s tem zaključujem tudi drugo obravnavo predloga zakona.

Prehajamo na tretjo obravnavo.

Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili sprejeti, prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada me nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, ki so bili sprejeti na matičnem delovnem telesu predlog zakona neusklajen.

In glasujemo. Ja, se opravičujem. Obrazložitev v svojem imenu. Ima morda kdo, v imenu poslanske skupine je kdo ne? Dobro, Izvolite, kolega Kordiš.

MIHA KORDIŠ (NeP): Predsedujoča, hvala za besedo. Vem, da je ura pozna in ko sem se prijavil k besedi za obrazložitev glasu, sem slišal en zelo glasen vzdih v dvorani, da kaj se pa ta Kordiš spet oglaša, a lahko zaključimo s tem glasovanjem, pa gremo domov. Ampak gospe in gospodje, sprejemamo, sprejemamo koalicijsko vladno pokojninsko reformo, katere cilj je, da postopoma dolgoročno delavcem in upokojencem vzame dve milijardi evrov na leto. Kolikor bi bilo potrebnih za izpolnjevanje njihovih pravic. Pokojninska reforma, ki se sprejema, je varčevalna, pokojninska reforma dviguje upokojitveno starost in niža pokojnine. Izpolnjuje pravzaprav mokre sanje vseh predhodnih desnih vlad, ki si take reforme ne upajo sprejeti zaradi vsesplošnega odpora v družbi. Podobna je zgodba s to pokojninsko reformo, kot je zgodba z nakupi orožja. Imamo najbolj orožarsko vlado v zgodovini te države, ki kupuje take količine oborožitve, da si jih lahko Janez Janša samo želi. To dvoje je povezano. Ker država želi trošiti javna sredstva za želje in interese Nato pakta mora denar nekje dobiti. Kje ga bo dobila, kako ga bo dobila pokojninska reforma je ta odgovor za orožje Nato pakta. Naj plačajo delavci, naj plačajo upokojenci še več dela s še kasnejšo upokojitveno starostjo in z nižjimi pokojninami.

Drugi cilj, ki ga bo ta pokojninska reforma zadela, pa je, da se bodo ohranjali visoki, rekordni dobički lastnikov kapitala. Ker bodo delavci oropani še enega kosa pravic več, kot so ga bili do sedaj. Mi socialisti nasprotujemo tej pokojninski reformi, neoliberalni proti ljudski pokojninski reformi in se pridružujemo delavski koaliciji pri pobudi za razpis..../izključen mikrofon/

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa. Jaz sicer vidim samo vas, ni vas več. Vi socialisti ste natresli v obrazložitev glasu kar nekaj dovtipov, ampak saj je v redu, je pozna ura, res. Zdaj pa mi samo dovolite, ko bom prebirala oziroma vodila glasovanje, če se vsi strinjate, ne bi od zdaj naprej prebirala, da je zakon, da je usklajen cel tisti dolg tekst, ker tudi vzame nekaj časa in vam bom samo sporočila, da je zakon usklajen, če se strinjate? Se mi zdi, ker to za vsak zakon posebej povem, vedno isto in bi pač mogoče to malo skrajšala, če se strinjate? /oglašanje iz klopi/ Mislim, ni nobenega tako bom rekla, nobenega pravila ni, da mora predsedujoči prebirati vse to, lahko vodi tudi drugače. Dobro, okej, ni to nekaj blazno pomembnega.

Gremo zdaj naprej, glasujemo o predlogu zakona.

Glasujemo. 79 poslank in poslancev je navzočih, 49 jih je glasovalo za, proti je bil eden.

(Za je glasovalo 49.) (Proti eden.)

Ugotavljam, da je zakon sprejet.

To ste bili socialisti, vi socialisti.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda... /oglašanje iz klopi/ Ja, tako ste se imenovali. Dobro.

Nadaljujemo s prekinjeno 2. točko dnevnega reda, to je z drugo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vrtcih v okviru rednega postopka.

Prehajamo na odločanje o vloženih amandmajih, kar bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 18. septembra, ki je objavljen na e-klopi.

In odločamo o amandmaju Poslanske skupine Nova Slovenija in o amandmaju Poslanske skupine SDS k 1. členu. Ker sta amandmaja vsebinsko enaka, bomo o njiju glasovali skupaj.

Glasujemo. 79 poslank in poslancev je navzočih, za jih je glasovalo 29, proti pa 48.

(Za je glasovalo 29.) (Proti 48.)

Ugotavljam, da amandmaja nista sprejeta.

Glasujemo o amandmaju Poslanske skupine Nova Slovenija k 2. členu.

Glasujemo. 79 poslank in poslancev navzočih, 29 jih je glasovalo za, proti pa 48.

(Za je glasovalo 29.)(Proti 48.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Nova Slovenija k 3. členu. Če ta amandma ne bo sprejet, postane amandma istega predlagatelja k 19. členu brezpredmeten, ker sta amandmaja vsebinsko povezana. Glasujemo. 78 poslank in poslancev navzočih, za jih je glasovalo 10, proti pa 47.

(Za je glasovalo 10.) (Proti 47.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Nova Slovenija k 11. členu pod številko ena. Če ta amandma ne bo sprejet, postane amandma istega predlagatelja k 18. a členu brezpredmeten, ker sta amandmaja vsebinsko povezana. Če pa bo sprejet, postane amandma Poslanskih skupin Svobode, SD k temu členu pod številko dve brezpredmeten.

Glasujemo. 77 poslank in poslancev navzočih, 26 jih je glasovalo za, proti pa 47.

(Za je glasovalo 26.) (Proti 47.)

In ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Zato zdaj odločamo o amandmaju Poslanskih skupin Svoboda in SD k 11. členu pod številko dve.

Glasujemo. 78 poslank in poslancev navzočih, 43 jih je glasovalo za, proti pa 28.

(Za je glasovalo 43.) (Proti 28.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Zdaj odločamo o amandmaju Poslanske skupine Nova Slovenija k 17. členu pod številko ena. Če bo ta amandma sprejet, postane amandma Poslanskih skupin Svoboda, SD k temu členu pod številko dve brezpredmeten. ..Glasujemo. 79 poslank in poslancev je navzočih, 29 jih je glasovalo za, proti pa 47.

(Za je glasovalo 29.) (Proti 47.)

In ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Zato zdaj odločamo o amandmaju Poslanskih skupin Svoboda in SD k 17. členu pod številko dve.

Glasujemo. 70 poslank in poslancev je prijavilo navzočnost, za jih je glasovalo 44, proti pa 17.

(Za je glasovalo 44.) (Proti 17.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanskih skupin Svoboda in SD za novi 17.a člen

Glasujemo. 65 poslank in poslancev, navzočih 48 je glasovalo za, proti pa 10.

(Za je glasovalo 48.) (Proti 10.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Ker amandma Poslanske skupine Nova Slovenija k 11. členu pod številko ena ni bil sprejet, je postal amandma istega predlagatelja k 18. členu brezpredmeten.

In ker amandma Poslanske skupine Nova Slovenija k 3. členu ni bil sprejet, je postal amandma istega predlagatelja k 19. členu brezpredmeten.

Ker so bili sprejeti amandmaji k več kot desetini členov dopolnjenega predloga zakona bo Državni zbor tretjo obravnavo opravil na naslednji seji. Zato na podlagi tretjega odstavka 137. člena Poslovnika predlagam Državnemu zboru, da sprejme naslednji sklep: Predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi Vlada.

Glasujemo. 77 poslank in poslancev navzočih, 52 jih je glasovalo za, proti ni bil nihče.

(Za je glasovalo 52.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet in ta točka dnevnega reda zaključena.

Zdaj nadaljujemo s prekinjeno 4. točko dnevnega reda, to je z drugo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju prostora v okviru rednega postopka.

In sedaj bomo odločali o vloženih amandmajih, kar bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 18. septembra, ki je objavljen na e-klopi.

Najprej odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 9. členu.

Glasujemo. 78 poslank in poslancev navzočih, 27 je glasovalo za, proti pa 46.

(Za je glasovalo 27.) (Proti 46.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 13. členu.

Glasujemo. 78 poslank in poslancev je navzočih, za jih je glasovalo 26, proti pa 47.

(Za je glasovalo 26.) (Proti 47.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 14. členu.

Glasujemo. 79 poslank in poslancev je navzočih, 27 jih je glasovalo za, proti pa 47.

(Za je glasovalo 27.) (Proti 47.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 21. členu.

Glasujemo. 79 poslank in poslancev navzočih, za jih je glasovalo 27, proti pa 47.

(Za je glasovalo 27.) (Proti 47.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 34. členu.

Glasujemo. 78 poslank in poslancev navzočih, 27 jih je glasovalo za, proti pa 45.

(Za je glasovalo 27.) (Proti 45.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 37. členu.

Glasujemo. 79 poslank in poslancev je navzočih, 27 jih je glasovalo za, proti pa 47.

(Za je glasovalo 27.) (Proti 47.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 38. členu.

Glasujemo. 78 poslank in poslancev je navzočih, 27 jih je glasovalo za, proti 46.

(Za je glasovalo 27.) (Proti 46.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 39. členu.

Glasujemo. 79 poslank in poslancev je navzočih, 27 jih je glasovalo za, 47 pa proti.

(Za je glasovalo 27.) (Proti 47.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 52. členu.

Glasujemo. 79 poslank in poslancev je navzočih, 27 jih je glasovalo za, proti 47.

(Za je glasovalo 27.) (Proti 47.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 67. členu.

Glasujemo. 77 poslank in poslancev je zdaj navzočih, 26 jih je glasovalo za, proti pa 46.

(Za je glasovalo 26.) (Proti 46.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 70. členu.

Glasujemo. 78 poslank in poslancev je navzočih, 26 jih je glasovalo za, proti pa 47.

(Za je glasovalo 26.) (Proti 47.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 71. členu.

Glasujemo. 79 poslank in poslancev je navzočih, 27 jih je glasovalo za, proti pa 47.

(Za je glasovalo 27.) (Proti 47.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 73. členu.

Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, 27 jih je glasovalo za, proti 47.

(Za je glasovalo 27.) (Proti 47.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 79. členu. Glasujemo. 77 poslank in poslancev je navzočih, 27 je glasovalo za, proti pa 45.

(Za je glasovalo 27.)(Proti 45.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 81. členu.

Glasujemo. 79 poslank in poslancev je navzočih, 27 je glasovalo za, proti pa 47.

(Za je glasovalo 27.)(Proti 47.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 83. členu. Ste okej? No.

Glasujemo. 78 poslank in poslancev je navzočih, 26 je glasovalo za, proti pa 47.

(Za je glasovalo 26.)(Proti 47.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 88. členu. Glasujemo.

Glasujemo. 78 poslank in poslancev je navzočih, 27 je glasovalo za, proti pa 46.

(Za je glasovalo 27.)(Proti 46.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 95. členu.

Glasujemo. 79 poslank in poslancev je navzočih, 29 je glasovalo za, proti pa 47.

(Za je glasovalo 29.)(Proti 47.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 97. členu. Glasujemo.

Glasujemo. 79 poslank in poslancev je navzočih, 27 je glasovalo za, proti pa 47.

(Za je glasovalo 27.)(Proti 47.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 104. členu.

Glasujemo. 78 poslank in poslancev je navzočih, 27 je glasovalo za, proti pa 46.

(Za je glasovalo 27.)(Proti 46.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 106. členu.

Glasujemo. 79 poslank in poslancev je navzočih, 27 je glasovalo za, proti pa 47.

(Za je glasovalo 27.)(Proti 47.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 117. členu.

Glasujemo. 79 poslank in poslancev je navzočih, 27 je glasovalo za, proti pa 47.

(Za je glasovalo 27.)(Proti 47.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine sds k 129. členu.

Glasujemo. 79 poslank in poslancev je navzočih, 27 je glasovalo za, proti pa 47.

(Za je glasovalo 27.)(Proti 47.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

In odločamo še o amandmaju Poslanske skupine SDS k 131. členu.

Glasujemo. 79 poslank in poslancev je navzočih, 27 je glasovalo za, proti pa 47.

(Za je glasovalo 27.)(Proti 47.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Zaključili smo z odločanjem o amandmajih in s tem zaključujem tudi drugo obravnavo predloga zakona.

Prehajamo na tretjo obravnavo.

Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili sprejeti, prehajamo na odločanje o predlogu zakona in obveščam vas, da obvestilo o neusklajenosti zakona nisem prejela. In sedaj glasujemo o predlogu zakona. Glasujemo. 78 poslank in poslancev navzočih, za jih je glasovalo 50, proti pa 24.

(Za je glasovalo 50.) (Proti 24.)

Ugotavljam, da je zakon sprejet in s tem zaključujem tudi to točko dnevnega reda.

Nadaljujemo s prekinjeno 3. točko dnevnega reda, to je z drugo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Gradbenega zakona v okviru rednega postopka.

Prehajamo na odločanje o vloženih amandmajih, kar bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 18. septembra, ki je objavljen na e-klopi.

Najprej odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 14. členu.

Glasujemo. Oseminsedemdeset poslank in poslancev navzočih 27 jih je glasovalo za, proti pa 46.

(Za je glasovalo 27.) (Proti 46.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 15. členu.

Glasujemo. Devetinsedemdeset poslank in poslancev, navzočih 27 je glasovalo za, 47 proti.

(Za je glasovalo 27.) (Proti 47.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 24. členu.

Glasujemo. Oseminsedemdeset poslank in poslancev, navzočih 27 je glasovalo za, proti pa 46.

(Za je glasovalo 27.) (Proti 46.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 25. členu.

Glasujemo. Devetinsedemdeset poslank in poslancev, navzočih 27 je glasovalo za, proti pa 47.

(Za je glasovalo 27.) (Proti 47.)

In ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 41. členu.

Glasujemo. Devetinsedemdeset poslank in poslancev je navzočih, za jih je glasovalo 28, proti pa 47.

(Za je glasovalo 28.) (Proti 47.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

In odločamo še o amandmaju Poslanske skupine SDS k 44. členu.

Glasujemo. Devetinsedemdeset poslank in poslancev je navzočih, 28 jih je glasovalo za, proti pa 46.

(Za je glasovalo 28.) (Proti 46.)

In ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Zaključili smo z odločanjem o amandmajih in s tem zaključujem tudi drugo obravnavo predloga zakona.

Prehajamo na tretjo obravnavo.

Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili sprejeti, prehajamo na odločanje o predlogu zakona. In obveščam vas, da obvestilo neusklajenosti nisem prejela, zato zdaj glasujemo o predlogu zakona.

Glasujemo. Devetinsedemdeset poslank in poslancev navzočih, za jih je glasovalo 49, proti ni bil nihče.

(Za je glasovalo 49.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je zakon sprejet in s tem zaključujem tudi to točko dnevnega reda.

Nadaljujemo s prekinjeno 5. točko dnevnega reda, to je z drugo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v policiji v okviru rednega postopka.

Prehajamo na odločanje o vloženih amandmajih, kar bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 18. septembra, ki je objavljen na e klopi. Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 1. členu.

Glasujemo. Devetinsedemdeset poslank in poslancev navzočih, za jih je glasovalo 27, proti pa 47.

(Za je glasovalo 27.) (Proti 47.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo še o amandmaju Poslanske skupine SDS k 45. členu.

Glasujemo. Oseminsedemdeset poslank in poslancev navzočih, za jih je glasovalo 26, proti pa 47.

(Za je glasovalo 26.) (Proti 47.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Zaključili smo z odločanjem o amandmajih. in tudi z drugo obravnavo predloga zakona.

Prehajamo na tretjo obravnavo. Ker v drugi obravnavi k dopolnjenemu amandmaja k dopolnjenemu predlogu zakona nista bila sprejeta, prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Obvestilo neusklajenosti pa tudi nisem prejela, zato zdaj glasujemo o predlogu zakona.

Glasujemo. Lahko noč, vsi, ki že odhajate, preden izveste za rezultat. 78 poslank in poslancev navzočih, za jih je glasovalo 27, proti pa, 47 - se opravičujem, proti pa 26.

(Za je glasovalo 47.) (Proti 26.)

Ugotavljam, da je zakon sprejet.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda in s to 13. izredno sejo Državnega zbora in vam želim lahko noč.