Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje, začenjam 116. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi drugega odstavka 20. člena, prvega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obvestila o odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi. Vse prisotne lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 116. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 3. oktobra 2025, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nismo prejeli. Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 72 poslank in poslancev, vsi so glasovali za.

(Za je glasovalo 72.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 116. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA PRIPOROČILA V ZVEZI Z REŠEVANJEM STANOVANJSKE PROBLEMATIKE V SLOVENIJI.

Predlog priporočila je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec. Za dopolnilno obrazložitev predloga priporočila dajem besedo predstavniku predlagatelja, gospodu Andreju Poglajnu, izvoli.

Predsedujoči, hvala za besedo. Spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci.

Slovenija se v zadnjih letih sooča z najhujšo stanovanjsko krizo v zgodovini naše države. Vprašanje stanovanjske problematike ni samo politično vprašanje, temveč gre za eno najbolj pomembnih tem o prihodnosti naše države. Govorimo o tem ali bomo mladi lahko ostali v naši domovini, si ustvarili družine in gradili naše življenje tukaj. Dovolite mi, da vas za trenutek spomnim na predvolilne zaveze vladnih koalicijskih strank iz leta 2022. Takrat smo v javnosti poslušali obljube o 30 tisoč državnih najemnih stanovanjih ter o tako imenovanem zgodovinskem preobratu na področju stanovanjske politike, vladni ministri pa so govorili, da imajo lopate že pripravljene. Sledil je nov val obljub, prvo 3 tisoč, kasneje o 2 tisoč stanovanjih na leto. A dejansko stanje kaže popolnoma drugo sliko. Ko danes, po treh letih in pol mandata te Vlade pogledamo rezultate, je slika jasna: Vlada Roberta Goloba ni izpeljala niti enega samega lastnega projekta državnih najemnih stanovanj. Vlada je spreminjala številke, ministre in slogane, toda rezultatov ni, od obljub so ostale le prazne politične parole. Ob vsem tem je potrebno poudariti, da se je v prejšnjih vladah pričelo več projektov za gradnjo državnih najemnih stanovanj kot v času mandata Vlade Roberta Goloba. Ne samo to, vladna koalicija do danes ni pripravila niti osnutka novega nacionalnega programa, ki bi moral v veljavo stopiti čez manj kot dva meseca. To pomeni, da Slovenija vstopa v naslednje desetletje brez razvojnega okvira, brez strategij in brez ciljev. Visoke proračunske postavke z nizko realizacijo pač ne pomenijo gradnje državnih najemnih stanovanj. Ko danes pogledamo statistiko, lahko hitro ugotovimo, da je zaradi politik trenutne Vlade situacija na nepremičninskem trgu slabša kot kadarkoli prej. V letu 2022 so se cene najemnin dvignile za približno 40 odstotkov, v večjih mestih so te številke še večje, medtem ko se ta številka v povprečju Evropske unije giblje le okoli 18 odstotkov. Najvišji dvig najemnin trg beleži po 1. 1. letu 2023, ko je vladna koalicija dvignila davek na oddajanje nepremičnin na 25 odstotkov. Prav tako se je povprečna cena na kvadratni meter v tem času dvignila za več kot 20 odstotkov, to je štirikrat toliko, kot je povprečje v Evropski uniji. Če se je leta 2022 za kvadratni meter pri nakupu nepremičnine odštelo 2 tisoč 350 evrov, danes ta številka znaša nekaj manj kot 3 tisoč evrov po kvadratnem metru. V Slovenski demokratski stranki smo od samega začetka jasno zavračali vladno narativo, ki se usmerja izključno in samo na gradnjo državnih najemnih Stanovanj. Danes je jasno vidno, da politika, ki se osredotoča izključno na gradnjo državnih najemnih stanovanj, ni prava pot za reševanje stanovanjske krize. Ta pristop je napačen, ker ignorira realnost. Država sama s svojo počasnostjo in birokracijo ne more zgraditi dovolj stanovanj, da bi zadostila potrebam ljudi. Takšen model ne omogoča širše dostopnosti in ne spodbuja posameznikov, da si sami uredijo svoj lasten dom. Pravi dom je tako le tisti, ki si ga posameznik lasti. Država ni gradbeno podjetje. Po drugi strani pa je ravno odgovornost Vlade in države, da ljudem, predvsem mladim, omogoča, da si lahko kupijo lastno nepremičnino. Nenazadnje to veleva tudi 78. člen Ustave Republike Slovenije. Po treh letih in pol smo torej tam, kjer smo bili, le da so cene stanovanj višje, najemnine pa so za mnoge postale nedosegljive. V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da mora biti stanovanjska politika široka, raznolika in usmerjanje v ustvarjanje pogojev, ne pa le v obljube. Stanovanjsko krizo lahko rešimo le tako, da se ljudem omogoči to, da s spodbudnimi politikami države pridobijo lasten dom.

Zato je za razliko od trenutne vlade, ne ponujamo sloganov, temveč konkretne ukrepe. Naši predlogi prav tako ne vsebujejo populističnih parol, ampak se koncentrirajo na celostno reševanje stanovanjske problematike, kjer država nudi oporo človeku, ne pa da ga silijo v državni najem in večjo odvisnost od države. Prav tako pa naši predlogi zasledujejo celostni razvoj Slovenije in ne koncentrirajo gradnje in projektov ter prebivalstva v večja mesta.

Prvi ukrep je učinkovita jamstvena shema za mlade. Slovenska demokratska stranka je že 2022 oblikovala zakon, ki mladim omogoča finančno posojilo z državnim jamstvom, vendar shema v praksi na žalost ne deluje, ker vladi spodbujanje le te pač očitno ni v interesu. Ker pa je, ker pa je zakon živa materija, ki mora biti usklajen s časom v katerem živimo v Slovenski demokratski stranki v okviru stanovanjske jamstvene sheme predlagamo sledeče. Odpravi naj se pogoji 20 procentne lastne udeležbe, ki predstavlja največji zid med mlado osebo in tem, da pridobi finančno posojilo za svojo prvo lastno nepremičnino. V Slovenski demokratski stranki z našim predlogom ta zid rušimo. Danes v praksi vidimo, da prebivalci plačujejo cene najemnin, ki so višje, kot bi bili obroki odplačanega finančnega posojila v okviru stanovanjske jamstvene sheme. Naš predlog tako mladi osebi omogoča, da namesto visoke najemnine raje odplačuje nižje obroke finančnega posojila ter ga tako reši večnega najema. Poleg tega naš predlog vsebuje tudi zvišanje kreditne meje na 300000 evrov iz preprostega prej navedenega razloga visokih cen oziroma dviga cen nepremičnin v zadnjih treh letih in pol. Predlagamo pa tudi uvedbo posebne davčne olajšave v višini 10 odstotkov plačanega kredita v prvih desetih letih odplačevanja. Tako bi oseba, ki bi koristila stanovanjsko jamstveno shemo v višini recimo 250 tisoč evrov, v prvih desetih letih na ta račun privarčevala dodatnih 12 tisoč 500 evrov, kar pomeni, da bi s tem vsako leto privarčevala za več kot en mesečni obrok finančnega posojila. Gre za realno izvedljive ukrepe, ki mladim dajejo realno možnost, da pridejo do lastnega stanovanja, ne pa političnih obljub.

Drugi ukrep je oprostitev davka na promet nepremičnin za mlade; ta davek, ki znaša 2 odstotka od vrednosti nepremičnine, je za mlade velik finančni zalogaj. Vsi vemo, da zakon veleva, da naj bi ta davek plačal tisti, ki nepremičnino prodaja, vendar če odpremo spletne platforme, na katerih se ponujajo oziroma prodajajo nepremičnine, hitro ugotovimo, da se prodajalec zavaruje tako, da napiše, da je tudi ta dvoodstotni davek breme kupca. Pri stanovanju v vrednosti recimo ponovno 250 tisoč evrov, to pomeni dodatnih 5 tisoč evrov. Predlagamo, da se mlade do 38. leta, ki prvič kupujejo stanovanje ali hišo za lastne potrebe, oprosti plačila tega davka. Oprostitev bo veljala, če nepremičnina prvih deset let ne bo namenjena prodaji ali pa oddaji. S tem predlogom umikamo davčno bremenjenje s strani države, ki mlado osebo še dodatno finančno duši, ko si kupuje prvo lastno nepremičnino. Ta denar naj bo namesto polnjenja državne malhe uporabljen za opremo renovacije in tako dalje.

Tretji ukrep so nižji davki za dolgoročne najeme. Kot že omenjeno, vlada je z zvišanjem davka na najemnine s 15 na 25 odstotkov povzročila ravno nasproten učinek, najemnine so se dvignile, legalnih najemov je manj, oddaj na črno pa se je povečalo. Kljub temu, da predsednik vlade ne ve, kaj bi ljudem koristili nižji davki, ker sam, kot pravi, denar zapravlja za neumnosti, danes vidimo, da je politika visokih davkov neučinkovita in škodljiva. Naš predlog zasleduje zniževanje davčne stopnje v korelaciji z dolgotrajnim najemom. To pomeni za najeme do enega leta naj davek ostane na 25 odstotkih. Pri najemih enega do treh let naj se spusti na prejšnjih 15 odstotkov. Za dolgoročne najeme naj tri leta, na tri leta pa naj se dodatno zniža na 10 odstotkov. Takšen sistem spodbuja stabilne in dolgoročne najeme, kar pomeni več ponudbe, manj oddajanja na črno in nižje cene.

Četrti ukrep je znižanje komunalnega prispevka in oprostitev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Za mlade, ki gradi, ki gradijo svoj prvi dom predlagamo, da se komunalni prispevek zniža za najmanj 50 odstotkov, razlike pa naj občinam pokrije država. Prav tako predlagamo, da se mlade družine prvih deset let po vselitvi oproščen, da so mlade družine prvih pet let, prvih deset let po vselitvi oproščene plačila nadomestila za uporabo stavbnega stavbnega zemljišča. To sta konkretna ukrepa, ki mladim v najbolj občutljivih obdobjih omogočata lažji finančni začetek v novem lastnem domu. Šesti ukrep je spodbujanje prenove obstoječih stanovanj. V Sloveniji je več kot 40 odstotkov stanovanj zgrajenih pred letom 1970, mnoga so prazna ali pa dotrajana. Namesto, da gradimo samo nova, moramo spodbujati tudi to, da ostala stanovanja in hiše ne načnejo zobje časa. Predlagamo, da mladi, ki kupujejo starejše stanovanje ali hišo? Lahko pridobijo do 50 odstotkov sofinanciranja prenove. Z energetsko sanacijo okna, ogrevanje, inštalacije in tako dalje. Tako bodo dejansko visoke proračunske postavke v državnem proračunu dobile svoj smisel in tudi realizacijo. S tem se poveča dostopnost stanovanj, zmanjša pritisk na novogradnje in tiste novograditelje, ki gradijo svojo prvo prvi lastni dom ter izboljša energetsko učinkovitost. Sedmi ukrep je poenostavitev gradbenih postopkov. Danes v Sloveniji za pridobitev gradbenega dovoljenja potrebujemo tri, štiri ali celo pet let, medtem ko se v Avstriji potrebuje tudi do trikrat manj časa. Namesto, da bi Vlada postopke pospešila, jih je dodatno zapletla z novimi obrazci in soglasji. Zato predlagamo poenostavitev prostorskih postopkov in odpravo nepotrebnih soglasij ter omejitev pooblastil birokratom in birokratskim inštitucijam. Uvedbo enotne digitalne točke, kjer se vse vloge rešujejo na enem mestu ter hitrejše postopke za manjše graditelje, gre za manjše gradnje, adaptacije in nadzidave. Če želimo več stanovanj, moramo najprej odpraviti birokratske ovire, ki jih ljudem postavlja država in njene institucije. Spoštovane kolegice in kolegi, po treh letih in pol tega mandata je postalo jasno. Politika, ki temelji le na gradnji državnih najemnih stanovanj, je neučinkovita ter ustvarja večjo odvisnost od države ne pa pogojev, da si lahko ljudje ustvarijo lasten dom. Slovenija potrebuje stanovanjsko politiko, ki bo odprta, razumna in učinkovita. Takšna, ki bo dala upanje mladim, varnost družinam in dostojanstvo starejšim. Predvsem pa bo pozitivno vplivala na celotno Slovenijo in ne samo na večja mesta. Naši predlogi zasledujejo jasen pristop k reševanju stanovanjske krize. da lastnemu domu in ne večjemu državnemu najemu. Naši predlogi dajejo državljanom v roke ključ do prihodnosti v Sloveniji v lastnem domu.

Hvala. Predlog priporočila je na 48. nujni seji 3. oktobra 2025 kot matično delovno telo obravnaval Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Ker po končani razpravi odbor ni sprejel točk predloga priporočila, je bila obravnava predloga priporočila na seji delovnega telesa končana. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku gospodu Milanu Jakopoviču.

Hvala lepa za besedo.

Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je na 48. nujni seji kot matično delovno telo obravnaval predlog priporočila v zvezi z reševanjem stanovanjske problematike v Sloveniji. Predstavnik predlagatelja je v dopolnilni obrazložitvi predstavil razloge za sklic izredne seje Državnega zbora in predloge za reševanje stanovanjske problematike. Sledila je predstavitev predstavnice Zakonodajno-pravne službe, ki je izpostavila bistvene poudarke iz pisnega mnenja. Na seji so sodelovali tudi predstavniki Ministrstva za solidarno prihodnost, Ministrstva za naravne vire in prostor ter Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj. Izpostavili so, da je Vlada ob začetku mandata prepoznala stanovanjsko problematiko kot eno od najbolj perečih družbenih vprašanj, zato je bila sprejeta sistemska zakonodaja na stanovanjskem področju ter noveli Zakona o urejanju prostora in gradbenega zakona, ki vzpostavljata sistemski okvir za pospešitev postopkov umeščanja v prostor in izdaje gradbenih dovoljenj. Vlada je prav tako na začetku septembra sprejela izhodišča za spremembo kohezijskega programa in namenila skoraj 42 milijonov evrov za reševanje stanovanjske problematike. Stališče do predloga priporočila so podali tudi drugi vabljeni na sejo in izpostavili poudarke, pomembne zlasti z vidika opravljanja njihove dejavnosti. V razpravi so članice in člani odbora, ki so predlog priporočila podprli, izpostavili, da je treba k reševanju stanovanjske problematike v Sloveniji pristopiti sistemsko. saj je od napovedane gradnje 30 tisoč stanovanj, ostalo obljubljenih le še nekaj tisoč na leto. Zato je predlog priporočila ena od možnih sistemskih rešitev na področju stanovanjske politike. Cene nepremičnin so po številnih krajih v Sloveniji zelo različne, kar pomeni, da mladi v Sloveniji nimajo enakih možnosti. Kritični so bili do koncepta, ki za mlade predvideva samo javni najemni fond, brez kakršnih koli ukrepov za pridobivanje lastnih nepremičnin. Spodbujati je treba takšne ukrepe, ki bodo omogočili ugodnejše kredite ter ukrepe, s katerimi bi mlade razbremenili komunalnih prispevkov. Strinjali so se, da je treba tudi najemodajalce spodbuditi, da oddajajo lastne nepremičnine, vendar ne na način, kot je predviden v zadnji noveli Zakona o gostinstvu, vsekakor pa tudi ne z dvigom davka na oddajanje nepremičnine v najem s 15 na 25 odstotkov.

Razpravljavci, ki predlog priporočila niso podprli, so poudarili, da so pretekle vlade dolgo zanemarjale področje stanovanjske politike. Od leta 2004 do leta 2022 je bilo temu področju namenjenih 31,5 milijona evrov sredstev. Trenutna vlada je na tem področju do zdaj namenila veliko več, in sicer 151 milijonov evrov, v naslednjih letih pa temu področju namenja sto milijonov evrov letno. Sredstva so bila v aktualnem mandatu namenjena tudi za povečanje namenskega premoženja Stanovanjskega sklada, ki izvaja lastne projekte in financira projekte na lokalni ravni. Aktualna vlada vse napore vlaga v gradnjo javnih stanovanj, predvsem za reševanje stanovanjskega problema mladih, v zvezi z jamstveno shemo za mlade pa so pojasnili, da ni dala dobrih rezultatov, kar je, ker je bila slabo zasnovana, ne pa zaradi morebitnih saboterjev in sovražnikov. Nedavno sprejeti noveli gradbene zakonodaje pa bosta pospešili postopke sprejemanja prostorskih načrtov in pridobivanja gradbenih dovoljenj.

Odbor je po zaključeni razpravi glasoval o vseh točkah predloga priporočila skupaj in jih ni sprejel. Kar pomeni, da je na podlagi razlage Komisije za Poslovnik v zvezi z drugim odstavkom 61. člena Poslovnika Državnega zbora, obravnava predloga priporočila na matičnem delovnem telesu končana.

Hvala.

Za obrazložitev mnenja dajem besedo predstavniku Vlade, doktorju Luki Omladiču, državnemu sekretarju na Ministrstvu za solidarno prihodnost, izvolite.

Spoštovani!

Ta vlada je prva po osamosvojitvi, ki se je odločila, da stanovanjsko vprašanje postavi v središče socialne in razvojne politike. Stanovanjska politika je namreč eno izmed temeljnih področij, ki določajo kakovost življenja ljudi in dolgoročno vzdržnost družbe, a žal v zadnjih desetletjih je bila ta stanovanjska politika izjemno zapostavljena, brez jasnega sistema, brez dolgoročnega financiranja, brez odgovornega načrtovanja. Posledice pa so očitne: visoke cene najemnin, pomanjkanje stanovanj in vse več mladih, ki so zaradi tega pravzaprav v veliki stiski. Do našega mandata je za gradnjo javnih najemnih stanovanj ni obstajalo resne rešitve in resnega financiranja. Od leta 2015 do 22, do dva 2022, torej, od začetka veljave trenutnega nacionalnega stanovanjskega programa do prihoda naše vlade, je skupaj bilo v ta namen namenjenih komaj 14 milijonov evrov. Prejšnja vlada je iz proračuna za to prispevala le milijon in pol. In seveda takšen obseg sredstev ni omogočal ne sistemske gradnje ne strateškega razvoja.

Delež javnih najemnih stanovanj danes v Sloveniji znaša manj kot 4 odstotke celotnega stanovanjskega fonda, medtem, ko je povprečje v Evropski uniji znaša okoli 8 odstotkov. Ta razkorak jasno kaže, kako daleč smo z zamudo z evropskimi državami. Glavni razlog pa je ravno ta, dolgoročna odsotnost državnega financiranja in jasne vizije in zato smo naredili ta odločilen korak. Za javno stanovanjsko gradnjo smo že namenili v tej Vladi 151 milijonov, še 100 milijonov v letu 2026 in potem vsako naslednje leto, desetletje 100 milijonov na leto, skupaj milijardo evrov. Tako da je to prvič po osamosvojitvi, da bo imela Slovenija stabilen, predvidljiv vir sredstev za stanovanjsko gradnjo. Številne stvari smo naredili tudi na ostalih zakonodajnih področjih, prenovili smo Stanovanjski zakon, sprejeli smo sistemski zakon o financiranju javne gradnje, gradnje javnih najemnih stanovanj. Na prostorskem področju so bile uvedene številne spremembe, poteka digitalizacija postopkov preko sistema eGraditev, sprejeti sta bili noveli Zakona o urejanju prostora in Gradbenega zakona, ki poenostavljata postopke in skrajšujeta roke, v pripravi pa je tudi evidenca stavbnih zemljišč, ki bo omogočala boljši pregled nad zemljišči, primernimi za gradnjo. Posebej pomembno področje, kot je predlagatelj tudi izpostavil, je seveda prenova stanovanjskega fonda; tukaj je treba povedati, da Eko sklad je v zadnjih dveh letih namenil rekordnih 120 milijonov evrov spodbud v ta namen, kar je več kot dvakratnik sredstev iz prejšnjih let, in s tem spodbudil številne projekte prenov po celotni državi. Torej stanovanjska politika ni področje, kjer bi lahko rezultate dosegli čez noč, od ideje do končanja stanovanjskega projekta lahko mine več let, ampak pomembno je, da je država po dolgih desetletjih končno znova prevzela odgovornost in postavila temelje za dolgoročno stanovanjsko politiko. Trenutno je ali v gradnji ali tik pred sprejetim gradbenim dovoljenjem ali v intenzivni pripravi skoraj 2 tisoč 600 javnih najemnih stanovanj. In to je začetek neke nove stanovanjske politike, v katerih javna gradnja postaja stalnica ne pa izjema.

Kar se tiče predlogov, mi pač pozdravljamo vsako razpravo o tem pomembnem vprašanju, vendar rdeča nit teh predlogov je ideja, kako nekako olajšati jemanje kreditov in s kupovanjem kreditiranjem reševati stanovanjsko stisko mladih. Številni mladi danes lahko samo sanjajo o tem, da bi vzeli kakršenkoli kredit za nakup stanovanja, zato je tista prava rešitev prav tam, kjer je stanovanjska politika do zdaj v Sloveniji je bila najbolj šibka, to pa je javna najemna stanovanja, ki bodo dostopna, ne socialna, visoko kvalitetna vsem, ki bodo to potrebovali. Za to, kako uspešna je lahko taka politika, nam ni treba gledati daleč, lahko se ozremo proti naši bivši prestolnici Dunaju, kjer vidimo, kako velika zgodba o uspehu so dostopna najemna stanovanja za ljudi. Torej to je, to je nekaj, kar smo v tej Vladi zastavili. Seveda stanovanjska politika je kompleksna, poteka na vseh področjih sodelovanja države, občine, posameznikov, tudi zasebnega sektorja, vendar tisto, kar sem želel izpostaviti, pa je, da gradnja javnih zasebnih stanovanj kot tisti specifičen del te politike, ne edini, ampak tisti specifičen del, ki je bil v Sloveniji do zdaj najbolj zanemarjen in zato se tudi nanj smo v teh letih fokusirali in mu zagotovili to, bi rekel, milijardo evrov za njegovo sistemsko izpolnitev v naslednjem desetletju.

Hvala.

Hvala.

Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Gospod Aleksander Reberšek bo predstavil stališče Poslanske skupine Nova Slovenija - krščanski demokrati, izvoli.

Hvala lepa za besedo. Spoštovani državni sekretar, lepo pozdravljam tudi ministra, ki ga ni in vse poslanke in poslance.

Mladi danes zelo težko pridejo do svojega prvega stanovanja. To velja tako za tiste, ki še študirajo, kot za tiste, ki že delajo. Reševanje stanovanjskega vprašanja je postalo eno največjih ovir pri osamosvajanju mladih in ustvarjanju družin. Zakaj so cene nepremičnin v Sloveniji tako visoke? Ker je ponudbe premalo, imamo premalo prostih zemljišč, kjer bi se lahko gradilo, preveč birokratskih ovir in preveč praznih stanovanj, ki stojijo neizkoriščena. Povpraševanje pa ves čas raste, zato gredo cene v nebo. Zato v Novi Sloveniji predlagamo konkreten nabor ukrepov. Najprej je treba poenostaviti postopke in odstraniti administrativne ovire pri prostorskih načrtih in gradbenih dovoljenjih. Ustanoviti je treba posebno vladno projektno skupino, ki bo skupaj z občinami pregledala, kje so zemljišča za stanovanjsko gradnjo že predvidena, pa se gradnja zaradi zapletenih postopkov še ni začela.

Drugo, kar moramo storiti, je aktivacija praznih zemljišč in starih industrijskih območij. Tam, kjer so prostorski pogoji že izpolnjeni, je treba investitorjem omogočiti, da čim prej začnejo graditi.

Tretji korak je spodbujanje lastnikov, da prazna stanovanja dajo na trg. Trenutno jih je v Sloveniji več 10 tisoč. Znižati je treba davek na oddajanje stanovanj in zagotoviti večjo pravno varnost za najemodajalce. Država mora pomagati tudi mladim družinam, ki želijo kupiti ali zgraditi svoj dom. Predlagamo jamstveno shemo, s katero bi država jamčila za del kredita, omogočila daljšo ročnost posojil, ob rojstvu otrok pa bi se del dolga lahko tudi odpisal. Zelo pomembno pa je tudi, da podjetja spodbudimo k gradnji kadrovskih stanovanj za svoje zaposlene z davčnimi olajšavami. Tako bodo delodajalci lažje zadrževali in privabljali kadre, zaposleni pa bodo lažje rešili stanovanjsko vprašanje. Nenazadnje, ustvariti moramo fond prehodnih najemnih stanovanj, kjer bi mladi lahko začasno bivali, dokler si ne uredijo trajne rešitve. Če želimo, da mladi ostanejo v Sloveniji, se osamosvojijo in ustvarijo družine, jim moramo dati priložnost, da si lahko ustvarijo svoj dom. To ni le gospodarsko ali stanovanjsko vprašanje, to je vprašanje prihodnosti naše države. Od aprila 2022 do danes ta Vlada ni zgradila niti enega stanovanja. Zdaj, tik pred zimo so se začeli premiki, a vsi vemo, kako to gre: kmalu bo sneg, potem pa bodo volitve. Videti je, da se dela samo za to, da se dela in da se lahko reče, nekaj se dela. Resnica pa je preprosta, stanovanj še vedno ni. Mladi še vedno čakajo, družine še vedno nimajo doma, cene pa še naprej rastejo. Slovenija potrebuje dejanja, ne izgovorov. Teh smo se naposlušali kar nekaj. Doktor Robert Golob je pred parlamentarnimi volitvami aprila 2022 napovedoval 30 tisoč novih javnih neprofitnih stanovanj. Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je januarja 2023 na Brdu pri Kranju napovedal gradnjo 2 tisoč enot letno, predsednik vlade pa ga je popravil s 3 tisoč stanovanji letno. Spomladi letos je predsednik vlade ponovno obrnil ploščo in zagotovil, da bo vlada do konca leta zgradila 2000 novih javnih stanovanj. Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je z enako retoriko nadaljeval brez vsebinskih pojasnil in časovnic. Če povem drugače, nihče vam ne more dati več, kakor vam lahko vlada Roberta Goloba obljubi. Zvišala je davek na oddajanje nepremičnin, ko smo bili mi na oblasti, smo davek znižali, a vi ste ga spet zvišali. Pa poglejmo, do leta 2019 je bil davek 25 odstotkov, leva Šarčeva vlada ga je dvignila na 27,5 odstotka, naša vlada ga je znižala na 15, Golobova vlada pa ga je spet dvignila na 25 odstotkov. In kdo bo zaradi tega plačal več? Ne lastnik, ampak najemnik, višji davek pomeni višje najemnine za vse, ki iščejo stanovanje, torej tudi zaradi te vlade imate višje najemnine. V Novi Sloveniji smo sicer predlagali najnižji, pet odstotni davek za mlade in družine in ste ga seveda v koaliciji zavrnili. Danes bo o gradnji stanovanj veliko povedanega, na tem mestu pa si bom zastavil vprašanje: je naloga države, da gradi stanovanja? Jaz menim, da ne. Naloga države, vas v Vladi in koaliciji je, da poskrbite za pogoje, da bodo mladi lahko lažje in hitreje prišli do svoje nepremičnine, ne pa da mlade delate. Odvisno od države, s socialnimi stanovanji, kajti s tem bodo plačevali najemnino za nekaj, kar nikoli ne bo njihovo. Narediti moramo vse, da mladim omogočimo, da si sami zgradijo stanovanje. Skrajšati je treba čas za pridobitev gradbenega dovoljenja, nekateri čakajo leta na gradbena dovoljenja. Poenostaviti je treba postopke tako za adaptacijo, predelavo podstrešja, gradnjo enostanovanjske hiše, tipske gradnje, odpraviti nepotrebna soglasja, skrajšati čakanje na soglasja različnih soglasodajalcev, stanovanjska jamstvena shema za mlade ukiniti 20 procentov udeležbe, če je nepremičnina recimo vredna 300 tisoč evrov, mora mlad par zagotoviti 60 tisoč evrov. Kako, od kod? Noro je, da ima mlad par 1000 evrov za najemnino. Ne dobi pa kredita za tisoč evrov na mesec, pa da lahko zraven še toliko privarčuje. Od kod? Dvigniti največji kredit na 300 tisoč evrov, uvesti deset procentno davčno olajšavo za prvih deset let odplačevanja, da bodo mladi lažje odplačevali kredit, bolje obveščati mlade o možnostih koriščenja jamstvene sheme, zagotoviti dejansko dostopnost posojil za mlade do 38 let, ki prvič rešujejo stanovanjski problem. Znižati davek na oddajo nepremičnin. Mladi do 38 let naj bodo ob prvem nakupu stanovanja hiše oproščeni plačila davka, če v nepremičnini živijo vsaj deset let. Mladim do 38 let, ki prvič gradijo, naj se komunalni prispevek zmanjša za najmanj 50 odstotkov, razliko bo plačala država. In mladi do 38 let lahko ob nakupu starejšega stanovanja hiše dobijo do 50 procentov odstotkov državnega sofinanciranja za prenovo in energetsko sanacijo, preostanek pa financirajo z ugodnimi posojili. To so tiste prave, konkretne rešitve, priporočila, da lahko čim več ljudi pride do svojega lastniškega stanovanja, hiše. Cilj bi morala biti lastna nepremičnina, saj je to tisto, kar si ljudje v večini tudi želijo, ne pa državno najemno socialno stanovanje. Predlog priporočil, da bi mladi in vsi ostali lažje prišli do svoje prve nepremičnine, v Novi Sloveniji podpiramo, a danes o njih ne bomo glasovali, saj so jih poslanci koalicije na Odboru za delo zavrnili.

Hvala. Gospod Soniboj Knežak bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov, izvoli.

Hvala za besedo predsedujoči. Spoštovane kolegice in kolegi, predstavniki Vlade!

Da se Slovenija sooča s hudo stanovanjsko krizo, ki vse bolj negativno vpliva na kakovost življenja vedno večjega števila prebivalcev, je dejstvo, ki ga danes priznavamo vsi, tako v koaliciji kot tudi v opoziciji. V zadnjih letih se soočamo s krizo predvsem zato, ker je na trgu bistveno premalo dostopnih stanovanj. Povpraševanje daleč presega ponudbo, kar ima za posledico, da se cene povprečnih stanovanj vse bolj približujejo cenam nepremičnin, ki so še pred kratkim veljale za nadstandardne. Razlogov za takšno kritično stanje je več: od dolgoletne pasivne stanovanjske politike na državni ravni in popolnega prepuščanja, nepremičninskega trga, tržnim mehanizmom. Do hitre rasti kratkoročnega oddajanja stanovanj turistom. Posledica tega je, da ima Slovenija na eni strani enega najvišjih deležev lastniških stanovanj, na drugi strani pa enega najnižjih deležev javnih najemnih stanovanj v Evropi. V takšnih razmerah je za družine s povprečnimi dohodki nakup stanovanja postal skoraj nedosegljiv cilj. Brez zadolževanja za več desetletij, ki pogosto presega njihove finančne zmožnosti, do lastnega stanovanja praktično ne morejo priti. To še posebej velja za mlade in mlade družine, ki si še težje zagotovijo primerno stanovanje. Spoštovani, čeprav se vsi strinjamo, da se Slovenija sooča s stanovanjsko krizo pa se bistveno razlikujemo v pogledih na to, kako jo rešiti. Predlagatelji priporočil bi pomanjkanje dostopnih stanovanj še naprej reševali s spodbujanjem lastništva, preko davčnih olajšav, s subvencioniranjem kreditov ali ugodnejših obrestnih mer. Vladna koalicija pa se je odločila za drugačen pristop. Krizo nameravamo nasloviti z izgradnjo večjega števila javnih najemnih stanovanj, ki bodo čim širšemu krogu ljudi omogočila dostop do stanovanja brez potrebe po zadolževanju. Slovenski nepremičninski trg je po našem mnenju v tako globokem neravnovesju med ponudbo in povpraševanjem pri dostopnih stanovanjih, da je gradnja in krepitev javnega stanovanjskega fonda, ki bodo namenjena najemu, edini možni način, da povečamo ponudbo stanovanj po dostopni ceni. Z večjim številom javnih najemnih stanovanj ne bomo samo omogočili dostop mladim in vsem tistim, ki nimajo dovolj visokih dohodkov za najem stanovanjskega kredit temveč pričakujemo tudi, da se bo rast cen stanovanj na trgu stabilizirala, saj se bo velik del povpraševanja po nepremičninah preusmeril v javna najemna stanovanja. S tem namenom smo še pred poletnimi počitnicami sprejeli dva nujno potrebna zakona. S posebnim zakonom smo zagotovili stabilna finančna sredstva v višini sto milijonov evrov letno za spodbujanje gradnje javnih najemnih stanovanj v naslednjih desetih letih. Z novelo Stanovanjskega zakona pa smo uvedli nujne zakonske spremembe predpisov, ki bodo omogočile učinkovitejši in pravičnejši sistem oddajanja javnih najemnih stanovanj. Rešitve, ki smo jih sprejeli, niso povsem nove, zlasti ko gre za posredovanje stabilnega finančnega vira za gradnjo javnih najemnih stanovanj. Socialni demokrati smo namreč podoben zakon predlagali že v prejšnjem mandatu Državnega zbora, leta 2021, a ga je takratna vladna koalicija gladko zavrnila. V kolikor bi že takrat sprejeli naš predlog zakona, bi danes zagotovo imeli zgrajeno že bistveno več dodatnih javnih najemnih stanovanj, kot jih imamo sedaj. Republiški stanovanjski sklad je v svoji poslovni politiki za obdobje 2001, 20 do 2025 jasno zapisal, da za usmeritve zastavljenih ciljev gradnja javnih najemnih stanovanj, nima zagotovljenih finančnih virov. Iz dokumenta, ki ga je potrdila prejšnja vlada, izhaja nedvoumno sporočilo. Za doseganje kakršnihkoli ciljev na področju stanovanjske politike je nujno zagotoviti stabilen vir financiranja in za delovanje, za delovanje republiškega stanovanjskega sklada. Namesto zagotovitve stabilnega vira financiranja republiškega sklada so prejšnje vladne stranke sprejele Zakon o stanovanjski jamstveni shemi za mlade, ki pa se je v praksi izkazala za neučinkovito. Do danes je bilo v okviru jamstvene sheme sklenjenih le pet kreditnih pogodb v skupni vrednosti 5 150 tisoč(?) evrov, kar je seveda bistveno manj od prvotnih napovedi.

Težava jamstvene sheme pa ni zgolj v obvezni udeležbi kreditojemalca v višini 20 procentov glavnice kredita, ki jo je določil predlagatelj zakona, temveč predvsem v tem, da shema mladim dejansko ne pomaga pri izboljšanju njihove finančne sposobnosti za odplačevanje kreditov. S takšno ureditvijo se zmanjšuje zgolj tveganje za banke, na kar je opozorila celo prejšnja vlada. Za druge davčne ugodnosti in subvencije, ki se predlagajo kot možne rešitve stanovanjske krize, bi bilo smiselno pripraviti vsaj širšo analizo njihove dejanske učinkovitosti pri spodbujanju gradnje stanovanj. To še posebej velja za znižanje komunalnega prispevka in oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, pri spodbujanju gradnje individualnih hiš, kar občinam že danes omogoča veljavna zakonodaja.

Namesto povračila izpada prihodkov, ki bi jih občine izgubile zaradi znižanega komunalnega prispevka ali oprostitve plačila nadomestila, pa smo veliko bolj naklonjeni rešitvi, da bi bili do nepovratnih sredstev po zakonu za financiranje in spodbujanje gradnje javnih najemnih stanovanj upravičeni tudi občinski stanovanjski skladi. Takšna ureditev bi namreč po našem prepričanju omogočila še hitrejšo izgradnjo večjega števila novih javnih najemnih stanovanj.

Dvomi in pomisleki, da se napovedi o gradnji javnih najemnih stanovanj ne bodo uresničile, so povsem razumljivi. V tem mandatu smo zagotovili stabilna finančna sredstva, nadgradili pravno podlago, s čimer smo spodbudili tako republiški kot občinske stanovanjske sklade k pospešeni pripravi, načrtovanju in izvedbi novih projektov. Rezultat tega je občutno večje število izdanih gradbenih dovoljenj in vloženih vlog za gradnjo novih javnih najemnih stanovanj po vsej Sloveniji. Sedaj je čas, da pri izvajanju stanovanjske politike dokončno preidemo od besed k dejanjem ter v čim večji meri uresničimo obljube, ki smo jih dali ljudem. Odgovornost za to nosi predvsem pristojno Ministrstvo za stanovanjsko politiko, pa tudi vsi drugi resorji, ki na svojih področjih prav tako vplivajo na gradnjo stanovanj. Za pospešitev gradnje javnih najemnih stanovanj bo namreč potrebno zagotoviti tudi zadosten obseg primernih stavbnih zemljišč in poenostaviti postopke prostorskega načrtovanja. Samo s takšnimi ukrepi bomo lahko zagotovili dovolj dostopnih stanovanj in s tem mladim in družinam ter vsem ostalim prebivalcem omogočili dostojno in varno življenje. Stanovanje namreč ne sme postati zgolj razkošje tistih, ki si ga lahko privoščijo, temveč mora ostati osnovna pravica vsakega posameznika. Hvala.