Lep pozdrav, spoštovane kolegice poslanke, poslanci, ostali vabljeni in prisotni na današnji seji.

Pričenjamo kar 53. nujno sejo Odbora za zdravstvo, ki je bila sklicana na podlagi 47. člena in drugega odstavka 48. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščam vas, da so se z današnje seje opravičili naslednji poslanci in sicer Felice Ziza, Nataša Sukič, Jelka Godec, Medtem ko kot nadomestni poslanci s pooblastili sodelujejo: Andrej Rajbenšu, ki nadomešča magistra Deana Premika, Sara Žibrat, ki nadomešča poslanko Terezo Novak, Danijel Krivec, ki nadomešča magister Karmen Furman in Zoran Mojškerc, ki nadomešča poslanko Alenko Jeraj.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma umik katere od točk z dnevnega reda? Je določen takšen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

In prehajamo kar na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE ODLOČANJE O PREDLOGU ZA SKLIC JAVNE PREDSTAVITVE MNENJ O PREDLOGU ZAKONA O KONOPLJI.

Za omejeno osebno uporabo. Predlog za sklic javne predstavitve mnenj ste članice in člani odbora prejeli v sredo, 8. oktobra 2025 ter novo dopolnjeno besedilo v sredo, 15. oktobra 2025 in je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Odločali bomo o predlogu sklepa, da Odbor za zdravstvo na podlagi 46. člena Poslovnika Državnega zbora opravi javno predstavitev mnenj o predlogu zakona o konoplji za omejeno osebno uporabo in sicer v ponedeljek, 3. novembra 2025. Namen javne predstavitve mnenj je opraviti široko in odprto razpravo strokovne in zainteresirane javnosti ter soočiti mnenja različnih deležnikov glede predloga zakonodajnih rešitev. Članice in člane odbora tudi vabim, da podate še morebitne dodatne predloge za vprašanja ali tudi morebitne predloge za vabljene službi odbora do vključno torka, 21. oktobra 2025, nato pa bo tudi javna predstavitev mnenj sklicana. O javni predstavitvi mnenj bo obveščena predsednica Državnega zbora ter vabljena in zainteresirana javnost. S strani služb odbora boste dobili tudi poziv, da pošljete dodatna vprašanja in dodatne vabljene.

Želi kdo razpravljati o predlogu sklepa? Odpiram razpravo? Sara Žibrat, izvolite.

Jaz bom čisto kratka kot predlagateljica zakona pojasnila, da smo pripravljali zakon med poslanskimi skupinami in zato se nam je zdelo edino primerno, da opravimo širšo razpravo, javno predstavitev mnenj. V osnutku, ki ste ga prejeli, smo že začrtali nekatera vprašanja, ki se nam zdijo smiselna glede na predlog zakona.

In sicer predvsem vprašanja, ki se osredotočajo na preventivo, kako izboljšati določbe glede preventive. Želimo tudi, da se spregovori o učinkih uživanja konoplje, tudi škodljivih učinkih. Zanima nas, kakšna je razširjenost in dostopnost konoplje na črnem trgu, saj je cilj našega predloga predvsem spraviti uporabnike iz črnega trga in stran od nevarnih izdelkov. Potem pa nas zanima seveda tudi opredelitev stroke in nevladnikov do vprašanj, kot je testiranje pri vožnji in pa testiranje na delovnem mestu. Smo odprti za vse predloge, tako da res vabimo vse stroko in nevladnike, ki delujejo tudi na področju preventive, da se pridružijo, povedo svoje mnenje, da lahko poskušamo čim bolj izboljšati predlog. V med vabljene pa seveda predlagamo predvsem pristojna ministrstva, pristojne institucije, kot je seveda Nacionalni inštitut za javno zdravje. Povabili bomo tudi druge izvenparlamentarne stranke, ki se ukvarjajo s tem področjem in pa seveda raznorazne nevladne organizacije, ki delujejo na tem področju, pa tudi številne priznane strokovnjake tako na področju zdravstva, kot tudi recimo antropologije, sociologije. Jaz bom zelo odprta, če še tudi opozicija ima kakšne predloge, da kar pošljete. Ker kot rečeno, si želimo čim širše, čim bolj konstruktivne debate za to, da lahko dejansko pripravimo nek predlog, ki bo v prvi vrsti zaščitil trenutne uporabnike in preprečeval uporabo konoplje med mladostniki, ker poskus legalizacije je namreč to ravno, da v bistvu zaščitimo mlade, ne pa da spodbujamo rabo konoplje v družbi. Hvala.

Hvala. Želi še kdo razpravljati? Ne, potem zaključujem razpravo.

In dajem na glasovanje naslednji predlog sklepa: Odbor za zdravstvo bo na podlagi 46. člena Poslovnika Državnega zbora opravil javno predstavitev mnenj glede predloga zakona o konoplji za omejeno osebno uporabo in sicer v ponedeljek, 3. novembra 2025. In pričenjamo z glasovanjem.

Glasujemo. Ugotavljam, da je 14 navzočih poslancev, 9 poslancev glasovalo za predlagani sklep, 5 jih je bilo proti.

(Za jih je glasovalo 9.) (Proti 5.)

Ugotavljam, da je sprejet sklep sprejet.

Še vedno ponavljam vabilo, če tudi opozicija želi še dodatno vabljene in vprašanja, naj jih do 21. oktobra tudi pošlje.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. IN 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2026 IN PREDLOG PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2027.

Predlagam, da obravnavo obeh točk združimo, in sicer tako, da predstavnikom predlagatelja najprej damo besedo, da predstavita oba predloga akta, nato pa damo besedo še članicam in članom odbora.

Kot gradivo za razpravo ste prejeli predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2026 in Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2027 s pripadajočimi dokumenti. Vse je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora.

Na sejo k tema dvema točkama smo vabili Ministrstvo za finance in Ministrstvo za zdravje.

In sedaj predlagam, da kar pričnemo z obravnavo obeh predlogov proračunov. Obveščam vas, da do tega trenutka nismo prejeli nobenega amandmaja kvalificiranih predlagateljev in niti predloga za amandma odbora, tako da dajem sedaj besedo predstavnikom Ministrstva za zdravstvo, državnemu sekretarju Iztoku Kosu oziroma tu me opozarjajo, da najprej dam besedo Ministrstvu za finance, se opravičujem, gospa Katja Pepelnak, izvolite.

Lepo pozdravljeni. Hvala za besedo.

Torej, kot je bilo že povedano, pred vami sta dva predloga, in sicer predlog sprememb proračuna za leto 2026 in predlog proračuna za leto 2027. Pri pripravi obeh proračunov so bili upoštevani jesenska napoved gospodarskih gibanj Umar, zakonske in druge obveznosti ter prioritete in pa napovedi predlagateljev finančnih načrtov za namen izvajanja načrta za okrevanje in odpornost evropske kohezijske politike ter drugih evropskih sredstev.

V predlogu sprememb proračuna za leto 2026 se načrtuje 15,6 milijarde evrov prihodkov. Ti so v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2026 nižji za 2,1 odstotek, predvsem na račun nižjih davčnih prihodkov. Na drugi strani pa se pričakuje 17,7 milijarde evrov odhodkov in so v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2026 višji za 3,2 odstotka. Višje odhodke se načrtuje predvsem zaradi višjih stroškov dela, investicij v železniško infrastrukturo, gospodarske javne službe v linijskem prometu, oskrbe z energijo, izvajanja zakona o osebni asistenci, rasti obrambnih izdatkov, stabilizacije financiranja zdravstvenega varstva, transfer v ZPIZ. Primanjkljaj za leto 2026 je tako načrtovan v višini 2,1 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotkov BDP. V predlogu proračuna za leto 2027 pa se načrtuje 16 milijard evrov prihodkov in 18,1 milijarda evrov odhodkov. Pri odhodkih je največji delež sredstev namenjen izobraževanju in športu, socialni varnosti in pokojninskemu varstvu. S predlogom proračuna za leto 2027 je tako načrtovan primanjkljaj v višini 2,1 milijarde evrov oziroma 2,8 odstotka BDP. Ob koncu naj povem še, da bodo politika in izhodišča načrtovanja javnofinančnih prihodkov in odhodkov ter sam pristop upravljanja javnih financ podrobneje predstavljeni na matičnem Odboru za finance. Toliko z moje strani, hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam, sedaj pa res dajem besedo državnemu sekretarju na Ministrstvu za zdravje, gospodu Iztoku Kosu, izvolite.

Predsedujoča, hvala za besedo, gospe poslanke in gospodje poslanci, spoštovani navzoči.

Ministrstvo za zdravje ima v predlogu sprememb proračuna za leto 2026 zagotovljenih skupno 832,8 milijonov evrov, od tega je pretežni del sredstev na integralnem delu proračuna, in sicer slabih 800 milijonov evrov. Glavna področja, ki se financirajo iz državnega proračuna oziroma finančnega načrta Ministrstva za zdravje, navajam v nadaljevanju. Najvišji delež sredstev bo ministrstvo v letu 2026 namenilo ureditvi in razvoj zdravstva, kjer je predvidenih 55 procentov integralnih sredstev. Od teh je največ sredstev namenjenih Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije kot dodaten vir sredstev za nemoteno financiranje dejavnosti ob povečanih potrebah, tako imenovana. Stabilizacija financiranja zdravstvenega varstva. Financiranje zajema bolnišnična zdravila, presejalne in preventivne programe, transplantacije, dialize, cepiva, izvajanje zunajbolnišnične službe, nujne medicinske pomoči, službe helikopterske nujne medicinske pomoči in dispečerske službe zdravstva ter izobraževalno in raziskovalno dejavnost. Večji zneski so namenjeni v tem delu proračuna digitalizaciji zdravstva oziroma e Zdravju. Okvirno 12 milijonov evrov, približno enak znesek, 11,8 milijonov evrov, pa za DDV za projekte financiranja iz sredstev načrta za okrevanje in odpornost. Po višini sledijo sredstva za investicije, kjer so na podprogramu za investicijska vlaganja zagotovljena sredstva za investicijske projekte na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti v skupni višini 150 milijonov evrov, kar pomeni 19 procentov proračuna ministrstva. Največji del, 73 milijonov evrov je namenjen investicijam na sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti. Se pravi, UKC Maribor, novogradnja infekcijske klinike, energetska sanacija in revitalizacija stavbe Hospital UKC Ljubljana. Širitev onkološke dejavnosti na UKC Maribor do graditvi infekcijske klinike UKC Ljubljana in drugim investicijskim projektom.

Razlika sredstev, ki se namenjajo za investicije na podlagi določb Zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih od 2021 do 2031 v višini 42,5 milijonov evrov je predvidenih za investicijska vlaganja v MVI in MVZI. Poleg zgoraj navedenih sredstev je predvidenih 20 milijonov evrov za investicije na primarni ravni zdravstvene dejavnosti, s katerimi bodo soinvestirane prenove zdravstvenih domov, ki jih bodo oziroma so jih že predlagale posamezne občine. Sredstva se namenja tudi plačilu DDV za investicijske projekte, financiranje iz NOO, to je okvirno okoli 10,9 milijonov evrov, in za sofinanciranje satelitskih urgentnih centrov. Približno 4 milijone evrov integralnih sredstev. Visok delež sredstev je predvidenih tudi za izobraževanje in usposabljanje zdravstvenih delavcev, kjer je planiranih 83,3 milijonov evrov, kar predstavlja približno 10 procentov proračuna. Ministrstvo financira pripravništva doktorjev dentalne medicine, sekundariat zdravnikov in specializacij zdravnikov ter doktorjev dentalne medicine ter pripravništva ostalih zdravstvenih delavcev in sodelavcev, na novo pa tudi specializacij magistrov farmacije. Poleg tega se financira dodatke za izbiro specializacije iz družinske medicine in dodatne specializacije iz klinične psihologije ter štipendira dijake in študente, ki se izobražujejo za opravljanje poklica v zdravstveni dejavnosti. Vsi navedeni ukrepi so namenjeni povečanju interesa za izobraževanje in zaposlitev zdravstvene dejavnosti. Poleg navedenega je 44,5 milijonov evrov oziroma 6 procentov sredstev proračuna predvidenih zdravstvenemu varstvu nezavarovanih in socialno ogroženih oseb, s katerimi se na podlagi Zakona o razbremenitvi financiranja občin, financira obvezno zdravstveno varstvo oziroma zdravstveno varstvo socialno ogroženih oseb ter nujno zdravstveno varstvo nezavarovanih oseb. Nenazadnje pa je 31 milijonov evrov ali štirje procenti integralnih sredstev namenjenih javnemu zdravju. Torej, krepitvi preventivnih aktivnosti za preprečevanje in zgodnje odkrivanje kroničnih bolezni, duševnemu zdravju in demenci ter spodbujanju zdravega življenjskega sloga. Proračunska sredstva za leto 2026 so glede na sprejeti proračun za leto 2026 višja za 44,5 milijonov evrov, ki so namenjena predvsem stabilizaciji financiranja zdravstvenega varstva. Dodeljena sredstva za področje zdravstva in načrtovanimi ukrepi v okviru predstavljenih prioritet so namenjeni zagotavljanju kakovostne, dostopne in uporabnikom prijazne zdravstvene storitve s sodelovanjem vseh deležnikov v sistemu.

Zdaj pa še nekaj besed o predlogu proračuna za leto 2027. V predlogu proračuna za leto 2027 se načrtuje skupno 817,8 milijonov evrov, od tega znaša integralni del proračuna 799,9 milijonov evrov.

Struktura proračuna je približno enaka kot v letu 2026. Najvišji delež sredstev ministrstvo namenja ureditvi in razvoju zdravstva, kjer je predvidenih 50 procentov integralnih sredstev. Največ sredstev, 380 milijonov evrov, je namenjenih Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije kot dodaten vir sredstev za nemoteno financiranje dejavnosti ob povečanih potrebah Stabilizacija financiranja zdravstvenega varstva. Podrobneje so bili nameni navedeni že pri predstavitvi sprememb proračuna za leto 2026. Tudi v letu 2027 se sredstva namenja digitalizaciji zdravstva. Se pravi v okviru 21,8 milijonov v letu 2027 ni planiranih sredstev za plačilo DDV s projekti financiranje iz NOO, se pa povečujejo stroški vzdrževanja in nadgradenj izvedenih projektov s področja digitalizacije zdravstva. Po višini tudi v letu 2027 sledijo sredstva za investicije, kjer so na podprogramu za investicijska vlaganja zagotovljena sredstva za investicijske projekte na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti v skupni višini 188 milijonov evrov, kar pomeni 24 procentov proračuna ministrstva. Največji del v višini 99,8 milijonov evrov je namenjen sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti. Razlika sredstev, ki se namenjajo za investicije na podlagi določb Zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih od 2021 do 2031 v višini 57,5 milijonov evrov so predvidena za investicijska vlaganja v investicije pod okriljem MVI in MVZI.

Poleg zgoraj navedenih sredstev je predvidenih 27 milijonov evrov za investicije na primarni ravni zdravstvene dejavnosti, s katerimi bodo soinvestirane prenove zdravstvenih domov. Sredstva se namenja tudi za sofinanciranje satelitskih urgentnih centrov. Visok delež sredstev je predvidenih tudi za izobraževanje in usposabljanje zdravstvenih delavcev, kjer je planiranih 84,5 milijonov evrov v leto 2027, kar predstavlja približno 11 procentov proračuna za leto 2027. Ukrepi so tudi na tem področju enaki kot v letu 2026 in so namenjeni povečanju interesa za izobraževanje in zaposlitev v zdravstveni dejavnosti. Poleg navedenega je 45,5 milijonov oziroma 6 procentov sredstev predvidenih zdravstvenem varstvu nezavarovanih in socialno ogroženih oseb. Nenazadnje pa je 30 milijonov evrov ali 4 procente integralnih sredstev za leto 2027 namenjenih javnemu zdravju, torej krepitvi preventivnih aktivnosti za preprečevanje in zgodnje odkrivanje kroničnih bolezni, duševnemu zdravju in demence ter spodbujanju zdravega življenjskega sloga. Proračunska sredstva za leto 2027 so glede na sprejeti proračun za leto 2026 višja za 44,5 milijonov evrov. V primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2026 je dvig sredstev največji pri investicijah. In zaradi določb Zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo. v letih od 21 do 31. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Sedaj odpiram razpravo poslank in poslancev. Želi kdo besedo? Kolegica Iva Dimic, izvolite.

Hvala lepa, saj sem spremljala številke, pa vendarle mislim, da je prav, da se, kot bom rekla, poslanka oglasim. Bom pa tako šla skozi leto 2026, kjer imam vprašanja ali pa pomisleke mogoče za kakšno dodatno obrazložitev, Pa potem tudi 2027, tako kot je predsednica predlagala, da obravnavo obeh naredimo.

Če pogledamo generalno to, kar so povedali predstavniki Ministrstva za finance, lahko rečemo, da je primanjkljaj državnega proračuna brez interventnih ukrepov v prvih devetih mesecih letos znašal minus, ne- negativno 948 milijonov evrov. V enakem obdobju lani pa je bil minus negativno 69 milijonov evrov, Se pravi, da imamo proračunski primanjkljaj za celotno leto 1015 in je le ta načrtovan na cirka 1,9 milijarde evrov. Seveda je letošnje povečanje primanjkljaja izključno posledica višje tekoče porabe, njena rast je široko osnovana skladno s pričakovanji, k njej največ prispevajo višji stroški dela ob spremembi plačnega sistema javnega sektorja. Imamo tudi pred vrati, ravno smo lahko brali nekaj ur nazaj tudi božičnico ali zimski dodatek, kakorkoli ga boste poimenovali, in glede na to, da predstavljeni podatki te božičnice, tega zimskega dodatka niso sploh še vključeni v ta proračun, se utemeljeno sprašujemo kakšna bo proračunska luknja potem letos, a ne, če bomo dodatno dodali še ta strošek, ki bo šel iz proračuna, a ne.

No, zdaj pa, če grem na leto 2026, Ministrstvo za zdravje, sredstva za 2026 so za 65 milijonov evrov višja, tako kot ste povedali, spoštovani državni sekretar. Skupaj znašajo 833 milijonov evrov. Sama sem nekako se osredotočila na ene tri, štiri stvari iz proračuna za zdravstveno varstvo, na primer, se namenja dodatnih 70 milijonov evrov, in sicer največji del za urejanje in razvoj na področju zdravstva. Me zanima, kakšne projekte predvidevate v okviru teh sredstev? Za programe javnega zdravstva se namenja štiri milijone manj, kot je predvideno po novem, 32 milijonov evrov in se sprašujem in me tudi zanima, zakaj znižujete postavke na področju javnega zdravja. Je to povezano z zakonom, ki bo legaliziral konopljo ali osebno rabo, za osebno rabo in potem ne bo več programov preprečevanja odvisnosti od konoplje. Ali se to znižuje na tej postavki zaradi tega. Potem imamo pet milijonov evrov manj namenjenega za izobraževanje, vi ste omenjali sicer, kaj vse se iz, bom rekla, iz budžeta ministrstva financira, ampak tega je zdaj predvideno pet milijonov manj za izobraževanje in usposabljanje zdravstvenih delavcev. Kako, kako to, če pa naj bi šlo po zatrjevanju predsednika vlade ob predstavitvi proračunskega memoranduma, ker se ga vsi dobro spomnimo, dodatna sredstva, zlasti za izobraževanje. On je tam povedal na seji Državnega zbora, da gredo proračunska sredstva dodatna zlasti na račun izobraževanja, za investicijska vlaganja na sekundarni in terciarni ravni se namenja dodatnih šest milijonov, torej 176 milijonov evrov. Pa me zanima, koliko sredstev v okviru Zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih od 2021 do 2031 je bilo do sedaj že porabljenih po posameznih področjih. Kako poteka investicija nadgradnje mariborske onkologije in prenova v ljubljanskem UKC? Ali boste sredstva za investicije namenili tudi bolnišnicam, ki dobro poslujejo, na primer v Splošni bolnišnici Izola? Ali si te zaradi pozitivnega poslovanja ne zaslužijo sredstev za investicije? To je bil zadnji odgovor ministrstva. Kje so zastali načrti za novo gorenjsko regijsko bolnišnico? To se bolj dotika leta 2026, praktično leto, ki je pred nami.

In če grem še na leto 2027. V letu 2027 so predvidena proračunska sredstva Ministrstva za zdravje v višini 818 milijonov evrov, kar je 15 milijonov evrov manj kot v letu 2026. Potem, kar sem pogledala, je za urejanje in razvoj na področju zdravstva se v okviru ministrstva namenja 425 milijonov, kar 41 milijonov evrov manj kot v letu 2026. Pa me zanima, zakaj je takšna razlika? Zakaj se za razvoj na področju zdravstva namenja za 41 milijonov evrov manj? Potem za programe javnega zdravstva se namenja 31 milijonov evrov, 31 milijonov evrov, kar je sedem milijonov evrov manj kot je po ocenjeni realizaciji v letu 2025 in tudi tukaj se znižujejo sredstva za programe javnega zdravja, pa me res zanima zakaj, ter investicijska vlaganja na sekundarni in terciarni ravni se namenja skoraj 200 milijonov, kar je 24 milijonov evrov več kot v letu 2026. In me zanima, katere projekte imate predvidene v letu 2027 in za katere projekte so ta sredstva namenjena?

Kar se tiče res zagotavljanja finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v teh desetih letih mislim, da na vseh ali pa bom rekla, več ali manj vsi direktorji naših javnih zavodov, javnih bolnišnic pravijo, da so na nek način računali na ta denar. Marsikdo od njih ne bo dobil, kot sem že omenila, Splošna bolnišnica Izola. Jaz ne vem, če je to prava smer, da se tistega, ki dobro dela, ga postavi na stranski tir in se krije pač ali pa spodbuja tiste, ki negativno poslujejo, ker potem lahko rečemo, da je vsak, ki dela dobro in odgovorno, neumen ker teh sredstev javnih ne bo dobil. In je potem boljše, da vsak posluje negativno, ker ve, da mu bo itak se pokrilo izgubo. Ne vem, če je to, če je to spodbudno in če želimo imeti, bom rekla, dobra vodstva javnih zavodov, ker dandanes ali pa taka smer kaže, da vsak, ki dela dobro, je neumen. Res ne morem drugače reči in, ampak na škodi smo pa vsi pacienti, ki čakamo. In res me zanima, danes sem bila na UKC v četrtem nadstropju, na abdominalni, tam se še vedno, tam so neke stene zaprte in tako naprej, me zanima, kdaj, kdaj je predvideno zaključek tega projekta? Še vedno vidim, da imamo sobe po osem posteljne. Kdaj bo ta korak narejen naprej? Lahko rečem, da v preteklosti, pa tudi v času korone, smo domove za starejše, bom rekla, posodobili, smo šli na manj številčnejše sobe. Res me zanima, kako si to predstavljate. Hvala lepa.

Hvala lepa. Če ni drugih razpravljavcev, se javim še sama, pa bomo potem dali ministrstvu priložnost, da odgovori na številna vprašanja.

Jaz bom najprej povedala, da mene izredno veseli, da se sredstva na področju zdravstva višajo, to je bila tudi zaveza koalicijskih partnerjev in v bistvu me to veseli. Veseli me, da se aktivno izvajajo projekti na področju digitalizacije zdravstva. V predlogu proračuna tako za leto 2026 in 27 lahko beremo zelo spodbudne informacije. Sedaj v kratkem bomo obravnavali tudi Zakon o digitalizaciji v zdravstvu, ki verjamem, da bo skupaj s temi projekti, ki se na ministrstvu izvajajo na področju digitalizacije, dalo res še en dodaten zagon. In predvsem seveda si želim, da bo to posledično razbremenilo tudi zdravstvene delavce na eni strani, na drugi strani pa, da bomo res državljanke in državljani imeli vse naše podatke o zdravstvenem stanju praktično pri roki.

Vesela sem tudi, da ostaja še vedno visok delež tako v letu 2026 kot 2027 na področju izobraževanja in usposabljanja zdravstvenih delavcev. V to je seveda, kot smo slišali, vključeno tudi financiranje specializacij, recimo iz družinske medicine, po novem tudi specializacij magistrov farmacije, klinične psihologije. To smo tudi sprejeli v tem mandatu. In predvsem se veselim, ker vem, da se sedaj pripravlja zakon na ministrstvu, da bo predlog, da se dodatno financira tudi specializacijo iz urgentne medicine in s tem še dodatno spodbudi tisti kader, ki ga dejansko v zdravstvu na veliko pogrešamo.

Vesela sem tudi, da je ministrstvo jasno povedalo v predstavitvi, torej Ministrstvo za zdravje, da se velik del sredstev in vsebin namenja preventivi in zgodnjemu odkrivanju različnih bolezni. To je tudi posledica tega, da se je uvedlo še dodatne presejalne teste, kar jaz absolutno podpiram.

Zdaj, jaz moram povedati, da so me vprašanja kolegice Dimic nekoliko presenetile zaradi tega, ker jaz, ko sem si prebrala obrat proračuna, sem v NRP jasno videla kateri so, katere so investicije predvidene v 2026 in 2027, ker so tam vsaj večina njih jasno navedene. In nenazadnje, ravno prejšnji teden smo imeli na Odboru za zdravstvo poročilo o izvajanju investicij v zdravstvu, kjer so bile tudi predstavljene investicije, ki so v teku in so predstavniki ministrstva odgovorili tudi na nekaj poslanskih vprašanj. Ne glede na to jaz verjamem, da bodo predstavniki ministrstva ali danes na seji ali pa tudi naknadno pisno poslanki še podrobneje odgovorili.

Moram povedati tudi, da se ne strinjam z ugotovitvijo, ki jo je izpostavila kolegica Dimic, ki je po mojem mnenju nekoliko manipulativna, in sicer teza, ki jo je postavila, je, tisti javni zdravstveni zavodi, ki delujejo, poslujejo uspešno, so kaznovani z dodatnim financiranjem za investicije, ki jih potrebujejo, kar seveda ne drži. Ker mislim, da je na dva tedna nazaj, mogoče že en mesec, ko mi čas hitro gre, smo odprli negovalno bolnišnico v Novem mestu, ki velja za uspešno bolnišnico, torej za bolnišnico, ki posluje uspešno. In zato v bistvu že ta dokaz nekako ne potrdi teze, ki jo je dala kolegica Dimic. Nenazadnje tudi moram povedati, da je Vlada, mislim da, prejšnji mesec tudi potrdila sklep za financiranje investicij v bolnišnico Valdoltra, enega dela, ki velja tudi za uspešno bolnišnico in tudi ne drži informacija, da bi bila bolnišnica Izola kaznovana. Absolutno ne, ker si mislim, da od ves čas s kolegom Janevom prizadevava, da prepotrebne investicije, tudi v Istri, končno dobijo tisti zagon kot nenazadnje tudi ostale investicije po Sloveniji. Kar se je ugotovilo, je seveda to, da bi bilo potrebno še več sredstev za investicije, ker je potreb bistveno več, kolikor je možnosti. Ampak vsaj ko hodim po Sloveniji, vidim gradbišča, vidim, da se zadeve odvijajo. Seveda bi si želela, da bi bilo že vse končano, ampak če bi lahko mi tudi postavljali cegle, jaz žal tega ne znam, bi ko mi tudi postavljali cegle, jaz žal tega ne znam, bi morda bilo tudi kaj hitreje izvedeno. Tako smo pa na nek način odvisni tudi od zunanjih izvajalcev in raznih birokratskih postopkov. Predvsem pa mislim, da slabo pripravljene projektne dokumentacije, ki smo jo podedovali in jih je bilo potrebno v bistvu kar veliko, večino od njih, pregledati, spremeniti in seveda, če bi te bile pripravljene tako kot se zagre strokovno in realno, bi verjetno kakšna investicija več danes tudi že potekala, pa žal ne. Ampak ne glede na to, jaz pravim, da je treba biti optimist in in s tem, ko vidimo, da se odpirajo investicije v zdravstvu, da se postavlja te kamne, s katerimi se dejansko slavnostno odpre začetek gradnje. Sem optimist in verjamem, da bo še do konca mandata še kakšen projekt v NRP-ju in da se bodo vse investicije tudi v prihodnjih, v prihodnjem mandatu še pospešeno nadaljevale. Na vseh treh ravneh javnega zdravstva.

Tako da jaz bi sedaj dala besedo Ministrstvu za zdravje, zdaj morda najprej državnemu sekretarju na splošno, nato še direktorju Srečku, da pove malo o investicijah. Izvolite, državni sekretar.

Gospa predsedujoča, hvala za besedo.

Se pravi, najprej na vprašanje oziroma da še enkrat pojasnim, mi smo dodali 70 milijonov za zdravstveno varstvo in sicer za stabilizacijo in potem še 10 procent, deset milijonov DDV-ja za NOO(?). Kar se tiče vprašanja o štirih milijonih manj za javno zdravje, gre to na račun spremenjenih postavk dobave cepiva za covid. To sta zdaj, ta dobava cepiv covid, cepljenje proti covidu smo, niso bila več potrebna in smo dali na podprogram, in sicer naloge regulative zdravil in medicinskih pripomočkov ter preskrba z zdravili v okviru skupnih javnih naročil. Ta denar je bil prenesen na ti dve postavki. Res je, da smo rezali denar za izobraževanje, ampak ta denar smo potem dali na stabilizacijo zdravstvenega varstva.

To na kratko, zdaj bi pa predal…