Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam!

Začenjam 39. nujno sejo Odbora za izobraževanje, znanost in mladino.

Obveščam vas, da sta zadržana in se seje ne moreta udeležiti kolegica Alenka Jeraj in kolega Tomaž Lisec. Na seji pa kot nadomestni člani sodelujejo: Dušan Stojanovič, ki nadomešča kolega Gašperja Ovnika, potem magister Rastislav Vrečko, ki nadomešča kolegico Katarino Štravs in še Lucija Tacer Perlin, ki nadomešča kolegico Saro Žibrat.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje tako, kot ste ga sprejeli s sklicem seje. Imamo dve točki in sicer 1. - Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2026 ter 2. točka - Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2027. Odboru predlagam, da združimo obravnavo 1. in 2. točke dnevnega reda. Se strinjate s tem? (Da.) Ugotavljam, da ja.

Prehajamo na obravnavo 1. IN 2. TOČKE DNEVNEGA REDA - PREDLOG SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2026 IN PREDLOG PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2027.

Gradivo za sejo s predlogoma proračunov je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora.

Na sejo so vabljeni Ministrstvo za finance, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Obravnavo bomo opravili na podlagi 157. in 166. člena Poslovnika Državnega zbora, kot zainteresirano delovno telo. V skladu s Poslovnikom Državnega zbora lahko odbor kot zainteresirano delovno telo obravnava predlog sprememb proračuna oziroma predlog proračuna z vidika svojih pristojnosti, torej le v tistem delu, ki se nanaša na njegovo delovno področje. To pomeni, da bomo obravnavali le tista dela predlogov proračunov, ki se nanašata na Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije.

Prehajamo na predstavitev Predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2026 in Predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2027.

Uvodoma dajem besedo predstavnici Ministrstva za finance, gospe Simoni Poljanšek za dopolnilno obrazložitev predlogov v celoti, izvolite.

Pozdravljeni, hvala lepa za besedo.

Torej, pred vami sta predloga sprememb proračuna za leto 2026 in proračuna za leto 2027. Pri pripravi obeh predlogov proračunov smo izhajali iz jesenske napovedi gospodarskih gibanj Umar. Potem seveda smo upoštevali zakonske in druge obveznosti ter prioritete ter tudi napovedi predlagateljev finančnih načrtov za namen izvajanja načrta za okrevanje in odpornost evropske kohezijske politike ter drugih evropskih sredstev. Če gremo najprej na predlog sprememb proračuna za leto 2026, s katerim se načrtuje 15,6 milijarde evrov prihodkov in so v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2026 nižji za 2,1 odstotek, in sicer predvsem na račun nižjih davčnih prihodkov. Zdaj, na drugi strani se pa pričakuje 17,7 milijarde evrov odhodkov, ki pa so v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2026 višji za 3,2 odstotka. Razlogi za višje odhodke so v višjih stroških dela, potem v investicijah v železniško infrastrukturo, gospodarske javne službe, v linijskem prometu, oskrbe z energijo, izvajanja zakona o osebni asistenci, rasti obrambnih izdatkov, stabilizacije financiranja zdravstvenega varstva in seveda transfera v pokojninsko blagajno. Torej s predlogom sprememb proračuna za leto 2026 v bilanci prihodkov in odhodkov načrtujemo primanjkljaj v višini 2,1 milijarde oziroma 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda.

Zdaj pa, če gremo še na leto 2027. V predlogu proračuna za leto 2027 se načrtuje 16 milijard evrov prihodkov in so v primerjavi s predlogom sprememb proračuna za leto 2026 višji za 2,6 odstotka. Na drugi strani se pričakuje 18,1 milijarde evrov odhodkov in največji delež sredstev se namenja izobraževanju in športu, socialni varnosti in pokojninskemu varstvu. Tako se s predlogom proračuna za leto 2027 v bilanci prihodkov in odhodkov načrtuje primanjkljaj v višini 2,1 milijarda oziroma 2,8 odstotka bruto domačega proizvoda. Toliko bi bilo za uvod z moje strani, pri čemer naj še to povem, da politika in izhodišče načrtovanja javno finančnih prihodkov in odhodkov ter pristop upravljanja javnih financ bodo podrobneje predstavljeni na seji matičnega Odbora za finance. Hvala.

Hvala lepa tudi vam. Zdaj pa dajem. Besedo predstavniku Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, ministru doktorju Vinku Logaju, izvolite.

Hvala lepa, lep pozdrav vsem skupaj. Bom kratko povedal nekaj okvirnih izhodišč pri pripravi predloga finančnega načrta oziroma proračuna za 2026 in 2027, kjer je ključni cilj ministrstva nespremenjen, to je zagotavljanje dostopne in kakovostne javne vzgoje in izobraževanja za vse starostne kategorije, ki so vključene v sistem izobraževanja in predšolsko vzgojo. Gre za pokrivanje že sprejetih zakonskih obveznosti, to so transferji za delovanje javnih zavodov, subvencije za vrtce, subvencije malice učencem in dijakom in pa kosila učencev. Potem del stroškov predstavlja zagotavljanje sredstev za davek na dodano vrednost za projekte, ki se izvajajo iz načrta za okrevanje in odpornost. Katerih nosilcev sta Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in pa MOPE. Potem zagotavljanje stroškov za investicije, potem gre za dvig finančnih spodbud za učiteljski poklic, povečanje sredstev za štipendije in povračil šolnin učiteljem za programe dodatnega strokovnega izpopolnjevanja, za pridobitev dodatnih kompetenc za poučevanje in v 2027 potem začne učinkovati tudi novela Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki utrjuje stabilno financiranje na področju vlaganj v razvoj in investicije. Tako da za leto 2026 predlog finančnega načrta za Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje predstavlja 2 milijardi 300 milijonov 877061 evrov, kar predstavlja 13 procentov vseh izdatkov državnega proračuna. Za leto 2027 je ta številka 2 milijardi 450 milijonov 73043 evrov, to pa predstavlja 13 in pol procentov vseh izdatkov iz državnega proračuna, od tega so integralna sredstva dve milijardi, 430 milijonov. Toliko mogoče za uvod. Podrobnosti bo pa predstavila, če bo potrebno, kolegica, ki vodi finančno službo.

Hvala lepa. Zdaj pa besedo dajem še predstavniku Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, državnemu sekretarju Urbanu Kodriču. Izvolite.

Hvala za besedo, predsedujoča. Lepo pozdravljeni člani odbora. Pri pripravi našega predloga za 26 in predloga finančnega načrta za 27 smo na ministrstvu sledili ključnim prioritetam. To so zagotavljanje stabilnega financiranja znanstveno raziskovalne dejavnosti, zagotovitev sredstev za delovanje visokošolskih zavodov ter pa financiranje DDV za projekte iz mehanizma za okrevanje in odpornost, skupaj z vlaganji v investicijske projekte. Za 26 predlog sprememb proračuna znaša, dovolite mi, da zaokrožujem številke, znaša 955 milijonov, to predstavlja 5 odstotkov vseh izdatkov državnega proračuna. Od tega je 934 milijonov integralnih sredstev, 6,7 milijona namenskih, 11 milijonov evropskih in pa nekaj več kot tri milijone evrov slovenske udeležbe. Za leto 2027 pa znaša proračun že milijardo in 72 milijonov evrov, kar pomeni pa 6 odstotkov vseh proračunskih izdatkov. Od tega, če razdelimo, je milijarda 60 milijonov integrale, osem milijonov namenskih in pa 2,5 milijona evropskih ter milijon in pol evrov slovenske udeležbe. V primerjavi s 25 se skupna sredstva povečujejo za 22 milijonov. Največ k temu prispeva seveda Integrala, ki se povečuje za 28,4. Evropska sredstva in slovenska udeležba sta pa nekoliko nižji zaradi tega, ker se prenašata na Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj. Evropska sredstva so tako nižja za skoraj šest milijonov, slovenska udeležba pa za pol milijona. V letu 2027 pa se v primerjavi s 26 sredstva še dodatno povečajo za 117 milijonov, integralna sredstva tako zrastejo za 126, evropska sredstva pa se zmanjšajo za nekaj manj kot osem, slovenska pa za nekaj manj kot dva milijona evra. Sredstva za okrevanje in odpornost NOO kot sem jih omenil na začetku, so načrtovana pri Uradu Republike Slovenije za okrevanje in odpornost, sredstva evropske kohezijske politike pa na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj. V okviru našega proračuna načrtujemo sredstva za DDV pri projektih v višini nekaj manj kot 13 milijonov evrov za 26 ter pa vsa sredstva za že uvrščene projekte v načrt razvojnih programov v okviru EKP 21-27. Po posameznih politikah je zadeva takšna, politika pet. To je znanost in informacijska družba. Za leto 2026 načrtovanih integralnih sredstev v višini 434 milijonov evrov, kar je 7,3 milijone več kot 25. Ta znesek predstavlja 46 odstotkov integralnih sredstev našega ministrstva. Namenjena pa so seveda krepitvi stabilnega financiranja raziskovalne dejavnosti, podpori odličnim raziskavam ter vlaganju v raziskovalno infrastrukturo in opremo. Vsebujejo pa tudi sredstva za super računalnik. Sredstva zrastejo v leto 2027 na 485 milijonov, medtem ko odstotek naše integrale ostaja pa nespremenjen, to je 46 odstotkov. Za podjetništvo in konkurenčnost politika 14. Načrtujemo 7,5 milijona za obe leti. Namenjena so tehnološkim inovacijskim projektom, spodbujanju raziskav, razvoju in prenosa znanja v gospodarstvo ter internacionalizaciji slovenskega inovacijskega okolja. Kot druga najpomembnejša politika 19. izobraževanje in šport 26 načrtuje, načrtujemo 484 milijonov oziroma skupaj 486 milijonov evrov. Če vključimo tudi visokošolske učitelje, ki so zaposleni na lektoratih v tujini. Prioriteta te politike seveda stabilno financiranje študijskih programov vseh treh stopenj, delovanje visokošolskih knjižnic, subvencioniranje bivanja študentov, skrb za slovenščino in lektorate, prej omenjenih dva milijona evrov, in pa investicije v opremo in infrastrukturo ter mednarodno sodelovanje in mobilnost. Za investicije na ministrstvu 26 načrtujemo 14 milijonov evrov, nekaj manj kot pet za znanstvene zavode, 6,6 za visoko šolstvo, dva milijona in pol za študentske domove in pa 0,4 milijone za nadaljevanje gradnje NUK2. Sredstva se pa namenjajo zaključevanju že začetih projektov in zapiranju finančnih konstrukcij projektov financiranih iz NOO. V letu 2027 nam ta sredstva občutno narastejo, na 40,3 milijona evrov, kar pomeni povečanje kar za 26,3 milijona. Namenjena pa bodo dokončanju fakultete za strojništvo, fakultete za farmacijo in delom na kemijskem inštitutu.

Evropska kohezijska politika kot naša postavka v leto 2026 13,3 milijona evrov, v leto 2027 2,8, dodatno pa so planirana pri Ministrstvu za kohezijo sredstva v višini 138 milijonov za 2026 in 142 za 2027. V okviru teh nalog, v okviru teh projektov imamo tri prednostne naloge. To je inovacijska družba znanja, znanja in spretnosti ter odzivni trg dela in pa prestrukturiranje v premogovni regiji. Načrt za okrevanje in odpornost, s redstva MVZI so načrtovana v okviru Uurs za 26 predviden znesek skoraj 70 milijonov evrov, dodatno še 12,7 milijona za DDV. Ker pa morajo biti seveda projekti zaključeni do 30. junija, so sredstva v finančnem načrtu temu ustrezno prilagojena. Predlog sprememb načrta za 2026 in predlog finančnega načrta za 2027 sta zasnovana razvojno, odgovorno in vizionarsko. Poudarjata stabilnost financiranja znanosti, visokega šolstva in inovacij, omogočata pa tudi dokončanje ključnih investicij in učinkovito črpanje sredstev EU. Z njuno uresničitvijo bomo na ministrstvu zagotavljali in zagotovili nadaljnji razvoj znanja, raziskav in visokega šolstva. Torej področij, ki pa, se razume, so temelji naše družbe. Najlepša hvala.

Hvala lepa tudi vam. Zaključili smo z uvodnimi predstavitvami.

Sedi razprava članic in članov odbora o obeh predlogih proračunov. Ugotavljam, da predlogi za amandmaje odbora niso bili vloženi. In sprašujem, če želi kdo razpravljati? Kot prvi se je prijavil kolega Zrim, izvoli Damijan.

Spoštovana predsednica, predsedujoča hvala za besedo, spoštovani minister, državni sekretar. Samo eno vprašanje v zvezi s sprejetim proračunom za 2026. Prihaja do spremembe, ko zmanjšujemo na predšolski vzgoji za približno 12,9 milijonov evrov, za osnovno šolo pa približno 34,8 milijonov evrov v proračun, za pomočjo šolajočim pa približno se zmanjšuje za 9,8. Hkrati pa se po predlogu finančnega načrta za 2027 v se vrača. Kje je torej ta razlika? Če samo poveste.

Hvala lepa. Boste, gospa?

MOJCA ____: Mojca /nerazumljivo/ Do razlike prihaja pri načrtovanju investicijskih transferjev za občine, kjer se v sprejetem proračunu je večja dinamika v 2026. Vendar se zaradi izkušenj pri črpanju prvo leto ugotavlja manj črpanja, zato je več sredstev v letu 2027 in manj in to je glavni razlog za te premike.

Kar pa zadeva pomoči šolajočih, šolsko prehrano, je sprejeti proračun 2026 bil velik. Ugotavljamo pa, da se sredstva za transferje za šolsko prehrano znižujejo v proračunu ne zaradi tega, da bi prišlo do kakršnih koli sprememb pri pravicah učencev in dijakov, pač pa zato, ker očitno se status družin zaradi zaposlenosti povečuje in so zahtevki šol manjši za subvencije. V letu 2027 pa je načrtovan tudi ocena glede povečanja izdatkov zaradi Zakona o šolski prehrani, in s 1. 9., kot veste, brezplačna kosila za vse učence, zato se transferji znatno povečujejo.

Hvala lepa za pojasnilo, bi pa rad kolega Damijan še nekaj…