Spoštovani kolegice in kolegi, vsi vabljeni na današnjo sejo, prav lepo vas pozdravljam!

Pričenjam 42. nujno sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Do zdaj sem dobila dve pooblastili in sicer gospod Branko Zlobko nadomešča Uroša Brežana in Franc Rosec nadomešča Jožefa Jelena.

Prehajamo na določitev dnevnega reda.

Pred določitvijo še eno in sicer Gašper, ja, Gašper, se opravičujem, Gašper Ovnik nadomešča Aleša Rezarja, Gašper je prvič pri nas kot nadomestni član Lepo pozdravljen. Tam se je usedel, iščem ga pa na tej strani. V glavnem, vsi smo zdaj tukaj in lahko začnemo. Prehajam na določitev dnevnega reda današnje seje. Dnevni red ste prejeli s sklicem 7. oktobra. Predlogov za spremembo dnevnega reda v poslovniškem roku nisem prejela. Zato je določen dnevni red, kot ste ga sprejeli s sklicem. Preden začnemo z obravnavo točk na dnevnem redu predlagam, da združimo obravnavo točke 1. in točke 2., to se pravi, to sta oba proračuna. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.) Ker ne vidim nasprotovanj računam, da se s tem potem strinjate in da smo sprejeli ta moj predlog.

Zato prehajamo na obravnavo TOČKE 1. IN TOČKE 2. - PREDLOG SPREMEMB PRORAČUNA ZA LETO 2026 IN PREDLOG PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2027.

K tej točki dnevnega reda sem vabila Vlado, Ministrstvo za kmetijstvo, Ministrstvo za finance - vsi so tukaj -, predstavnike Kmetijsko gozdarske zbornice, ki so tudi tukaj. Ta predlog, torej proračuna naš odbor obravnava kot zainteresirano delovno telo. S predstavnico Ministrstva za finance sva se pred sejo dogovorili, da v kolikor bi bilo potrebno, bo odgovarjala na vaša vsebinska vprašanja. Sicer pa predlagam, da začnemo s predstavitvijo proračuna za ti dve leti s predstavnikom Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

In besedo dajem gospodu državnemu sekretarju Kosiju, izvoli.

Hvala za besedo, spoštovana predsednica Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, doktorica Vida Čadonič Špelič.

Spoštovani poslanec, poslanke in poslanci, spoštovani ostali gostje!

Slovensko kmetijstvo je način življenja, ki povezuje ljudi z zemljo, tradicijo in trajnostjo. Kmetje s spoštovanjem do zemlje in z uporabo trajnostnih praks ohranjajo biotsko raznovrstnost, skrbijo za dobrobit živali in prispevajo k zdravemu okolju. Lokalna pridelana hrana zmanjšuje ogljični odtis, krepi lokalno gospodarstvo in omogoča potrošnikom, da uživajo sveže, sezonsko in sledljive izdelke. Makroekonomska gibanja za leto 2024 kažejo na nadaljnje umirjanje gospodarske rasti v Sloveniji. Po začasnih podatkih je kmetijstvo skupaj z gozdarstvom, lovstvom in ribištvom v letu 2024 k skupni dodani vrednosti prispevalo 1,7 odstotka. Delež zaposlenosti je znašal 6,1 odstotek skupne zaposlenosti, pri čemer se ta delež dolgoročno počasi zmanjšuje. Tudi skupno število zaposlenih v kmetijski dejavnosti, že dlje časa izkazuje trend upadanja. Število kmetijskih gospodarstev se zmanjšuje, vendar se vztrajno povečuje število gospodarstev, ki obdelujejo več kot 20 hektarjev kmetijskih zemljišč v porabi. Ta gospodarstva zdaj obdelujejo že več kot 40 odstotkov vseh. Kmetijskih zemljišč v uporabi. Stopnja samooskrbe so v letu 2024 zvišale pri žitu, krompirju, zelenjavi, sadju in medu, znižale pa pri mesu, mleku in jajcih. Domača proizvodnja je presegla domačo porabo pri mleku 129 odstotkov, perutninskem mesu 107 odstotkov in koruze za zrnje 103 odstotke. Stopnja samooskrbe na agregatu žit se je zvišala na 81 odstotkov, samooskrba s krompirjem pa se je povečala na 41 odstotkov, prav tako samooskrba z zelenjavo na 37 odstotkov. Stopnja samooskrbe s sadjem se je povečala na 27 odstotkov ter stopnja samooskrbe, ki se je znižala pri govejem mesu na 98 odstotkov in prašičje meso na 35. Znižala se je tudi stopnja samooskrbe z jajci na 87 odstotkov, samooskrba z medom pa se je povečala na 51. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v okviru svojega finančnega načrta opravlja naloge na področju kmetijstva, razvoja podeželja, prehrane, varstva rastlin, veterinarstva, zootehnike, gozdarstva, lovstva, ribištva, varnosti ter kakovosti hrane in hrane oziroma živil, uporabe materialov, ki prihajajo v stik z živili v postopkih pridelave, predelave in distribucije živil ter varnosti in kakovosti živil oziroma hrane v gostinski dejavnosti, institucionalnih obratih in obratih za prehrano na delu. Kmetijstvo je gospodarska panoga z izrazitim večstranskimi učinkom. Sodobni potrošnik, državljan in javnost pričakujejo, da bodo deležniki v verigi oskrbe s hrano ob aktivni vlogi države zagotavljali varno in kakovostno hrano ter ustrezno stopnjo samooskrbe, varovali naravne vire in se ustrezno odzivali na podnebne spremembe ter ohranjali podeželje vitalno. Vsem deležnikom, ki so se v tem prepoznali in v tej smeri delujejo, se gre zahvaliti, kajti mnogo od navedenega lahko uživamo ravno v naši Sloveniji. Kmetijska politika pa mora biti sposobna odgovarjati na nove izzive in podpirati potrebe družbe kmetijstva, živilstva in podeželja. Ukrepi so za to usmerjeni predvsem naslednja področja: odporna in konkurenčna pridelava in predelava hrane, trajnostno upravljanje z naravnimi viri in zagotavljanje javnih dobrin, dvig kakovosti življenja in krepitve gospodarske aktivnosti na podeželju, horizontalni cilji, kot so krepitev oblikovanja in prenos znanja. Gospodarjenje z gozdovi je trajno naravnano, pri tem pa se upošteva ravnotežje proizvodnih, ekoloških in socialnih funkcij gozdov. Gozd predstavlja ekosistem z visoko biotsko raznovrstnostjo, zdravo življenjsko okolje in vir dohodka za lastnike. Ribištvo je specifična dejavnost, ki je odvisna od naravnih virov, predvsem vode oziroma vodnih površin. Skupna ribiška politika si prizadeva okoljsko, gospodarsko in socialno trajnostno ribištvo in ribogojstvo, državljanom Evropske unije pa želi zagotoviti zdravo ponudbo hrane. Ministrstvo izvaja tudi promocijo lokalno pridelane hrane, ki je eden od mehanizmov za povečanje prodaje na lokalnem trgu. Saj je ozaveščanje potrošnika pomembnosti kupovanja lokalnih proizvodov ter tako spodbuja povpraševanje tako trgovcev kot pridelovalcev po domačih surovinah. Skrb za razvoj kmetijstva, gozdarstva in prehrane ter podeželja se odraža tudi v proračunu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki v letu 2025 razpolaga z rekordnim obsegom sredstev v višini 698 milijonov evrov. V letošnjem letu se namreč zaključuje financiranje ukrepov iz programa razvoja podeželja 2014, 2020, ukrepi iz naslova strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027 pa so že v polnem teku. Predlog spremembe proračuna 2026 je pripravljen v skupni višini 567,5 milijona evrov, in sicer integralna sredstva v višini 187,1 milijon evra, namenska sredstva v višini 27,1 milijon evra ter EU sredstva. s pripadajočo slovensko udeležbo v višini 353 milijonov evrov. Predlog spremembe proračuna 2026 je skupaj visok 567,5 milijona evrov, kar je za 29,3 milijone več, kot je trenutno sprejeti proračun 2026. Predlog proračuna 2027 je pripravljen v višini 648,4 milijona evra, in sicer integralna sredstva v višini 204,7 milijona evrov, namenska sredstva v višini 26,7 milijona evrov ter EU sredstva s pripadajočo slovensko udeležbo v višini 417 milijonov evrov. Glede na predstavljene številke se celotni proračun 2027 v primerjavi s predlogom proračuna 2026 zvišuje za 80,8 milijona evrov. Glede na sprejeti proračun 2026 je MKGP za leto 2006 26 pridobilo dodatnih 29 milijonov evrov, v letu 2027 pa dodatnih sto milijonov evrov, predvsem zaradi povečanja sredstev na postavkah slovenske udeležbe in na namenskih sredstvih. Povečanje sredstev na postavkah slovenske udeležbe je bilo nujno potrebno, saj mora v skladu s strateškim načrtom Slovenije zagotavljati višji delež slovenskih sredstev glede na preteklo obdobje. Ključna področja izvajanja proračuna Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na nivoju programa pa so približno naslednji. Se pravi, mednarodno razvojno sodelovanje, kar je v letu 26 670000 evrov in 900000 evrov letos 2027. Potem podpora tehnološkim razvojnim projektom, znanstveno raziskovalno delo v kmetijstvo in gozdarstvo. Urejanje je sistem podpore dejavnosti na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva in prehrane. Kmetijstvo kot ukrep za stabilizacijo trga, kjer je predvideno v letu 2026 179,6 milijona evra ter 186,6 milijona evrov v letu 2027. Ukrep razvoja podeželja, kjer namenjamo v letu 2026 206,8 milijona evrov in 271,3 milijona evra v letu 2027. Za gozdarstvo je namenjenih v letu 2026 57,8 milijona evrov, v letu 2027 pa skoraj 60 milijonov evrov. Ribištvo, urejanje sistema in podpore dejavnosti na področju okoljske politike, posebna proračunska in programi pomoči v primeru nesreč so v letu 2026 tudi v obliki 100000 evrov in v letu 2027 prav tako 100000 evrov. Prav tako se proračun zvišuje tudi organom v sestavi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, se pravi na Agenciji za kmetijske trge je v letu 2026 predvideno 20,3 milijona evrov, 2027 pa 22,7 milijona evrov. Inšpektoratu za kmetijstvo 5,4 milijona evrov v letu 2026 in 5,7 milijona evrov v letu 2027. In UVHVR 62 milijonov, 62,3 milijona evrov v letu 2026 in 64,8 milijona evrov v letu 2027.

Glede na predstavljene številke in obseg področij, ki jih resor pokriva, bi se na tej točki zahvalil vsem sodelavcem Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za pripravljen predlog sprememb proračuna 2026 in predlog proračuna 2027, kakor tudi za nadaljnje izvajanje le-tega. O proračunskih in ostalih izzivih s katerimi se srečujemo skorajda dnevno, smo hvaležni za skrbne, strokovne in odgovorne sodelavce. Eden izmed pokazateljev delujočega sistema je zagotovo 98 procentno črpanje programa razvoja podeželja, ki se trenutno zaključuje. Odzivanje na naravne nesreče, priprava obsežnega zakonodajnega paketa, izvajanje načrta za okrevanje in odpornost, implementacija evropskih predpisov, sodelovanje na mednarodnem parketu ter seveda prilagajanje podnebnim spremembam ter nenazadnje vlaganje v znanost. Hvala za pozornost in za vašo podporo pri delovanju v dobro slovenskega kmetijstva v najširšem možnem pomenu besede. V nadaljevanju vam bomo lahko s sodelavci tudi konkretno odgovorili na določena vsebinska vprašanja. Tako da zato smo tudi v taki zasedbi prišli kmalu. Hvala.

Najlepša hvala.

Sprašujem, če bi še kdo od vabljenih želel pri tej točki oziroma pri obeh točkah kaj dodati? Malo gledam v predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice.

Doktor Podgoršek, beseda je vaša.

Hvala lepa. Lep pozdrav.

Čisto na kratko se sicer nisem mislil oglasiti, ampak vseeno sem iz predstavljenih podatkov ujel tudi informacijo, ki je zelo pozitivna. Torej, veseli me, da kmetijsko ministrstvo zagotavljalo dodatna finančna sredstva za slovensko udeležbo strateškega načrta SKP, kar pomeni, da bomo lahko realizirali tudi leta 2021. Dano obljubo o dodatnih 310 milijonih evrov za investicije na področju kmetijstva. In pa, če sem že ravno pri besedi, pozdravljam tudi povečanje sredstev za Akis, tudi za javne službe. Torej pomeni, da ministrstvo je še vedno ceni, prepoznava delo, ki se izvajajo, ki so potrebna za razvoj in prenos znanja na kmetijska gospodarstva. Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Zdaj pa dajem v razpravo proračun za 2026 in 2027. Prosim članice in člane, če bi se kdo? (Da.)

Prvi se je javil gospod Lisec. Če še kdo, naj kar se javi. Izvoli Tomaž.

Ja, hvala spoštovana predsednica za dano besedo, spoštovani minister z ekipo, vsi ostali vabljeni. Vsem skupaj lep pozdrav. Bom zelo kratek, se bom skušal omejiti le na leto 2026 in na spremembe proračuna v tem letu. Ker z vsem dolžnim spoštovanjem ne bodo rekli, da je leto 2027 zelo blizu. Ampak na področju kmetijstva vemo, da se včasih v tednih in mesecih štejejo spremembe, ne pa v letu. Zato bi morda imel za leto 2027. Najprej samo eno vprašanje, jaz sem zelo pozorno pogledal te zadeve, pa tudi potem NRP, ki so za leto 2028, 2029 in 230. Pa morda, spoštovani državni sekretar, morda dve, tri ključne komponente, za katere menite, da tudi v sodelovanju s skupno kmetijsko politiko bodo tiste, politike, ki bodo imele s strani Evropskega parlamenta, Evropske komisije tudi vpliv že na proračun za leto 2027, kajti jaz upam, da ste v proračunu za leto 2027 že nekako vtkali te osnovne ideje, ki jih kmetijska skupna politika nekako želi v pozitivno ali pa, na žalost, prevečkrat negativno vsiliti državam članicam, skratka, me zanima, ali so kakšni momenti znotraj proračuna za leto 2027 za segment kmetijstva, ki nekako že napovedujejo povišanje ali pa sredstev nekih ključnih, bom rekel, inštrumentov znotraj kmetijske politike, ki ima vpliv s strani Evropske unije? To je prva stvar.

Zdaj pa glede 2 26, pa dovolite nekaj konkretnih vprašanj. Tukaj imam postavko 03030303 nula tri nula tri nula tri: Mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarna pomoč. Pa me zanima, glede na to, da bom rekel, smo vpeti ne samo v evropsko politiko, ampak tudi mednarodno politiko, pa vemo, kaj se dogaja na posameznih vojnih žariščih. Me zanima, ali se bodo ta sredstva, ki so tukaj namenjena namenila, bom rekel že konkretnim vojnim žariščem, torej Gaza in pa Ukrajina ali pa je ta mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarna pomoč v bistvu neka stalnica znotraj proračuna.

Naslednja stvar, jaz moram reči, da sem danes z zanimanjem prebral to postavko administracije na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva in prehrane, pa tudi en članek, ki govori o tem, da imate v kabinetu ministrice 15 zaposlenih, moram reči, da upam, da aktivno opravljajo svoje zaposlitve, me zanima, kako se ta rast administrativnih izdatkov, pa tudi povečanje števila zaposlenih sklada z zavezo, ki ste jo sami dali oziroma jo je dala ministrica ob hearingu, da se bo zavzemala za debirokratizacijo kmetov. Kajti se mi zdi, da več kot je birokracije, manj bi moralo biti administrativnih izdatkov, tukaj pa se nakazuje rast administrativnih izdatkov. In pa zadnja stvar se nanaša na eno izmed naših nujnih sej na tem področju, to pa je problematika, bom rekel, zajezitve bolezni modrikastega jezika. Ministrica je dala zelo konkretne obljube, kaj bo narejeno v letu 2025 in v letu 2026. Po naših podatkih je bilo konec septembra dano pooblastilo uradu za varno hrano za javno naročilo več kot milijon odmerkov, pa je tukaj povišanje za 250000 evrov na tej postavki, če prav berem, pa me zanima, ali je to prav financiranje tega ukrepa na področju postavke, če želite 10602: Zdravstveno varstvo rastlin in živali, ali pa bo ta znesek oziroma to naročilo za obvladovanje te bolezni ali na eni strani že nekako plačano iz določenega fonda v letu 2025 ali pa bo to, bom rekel, preneseno v naslednje leto. Ker saj pravim, ministrica je dala zelo konkretno zavezo, tudi pooblastila upravo za izvršitev tega javnega naročila, pa me zanima, ali je 250000 evrov dodatnih sredstev dovolj za to javno naročilo. Toliko.

Pa morda še zadnja stvar. Če lahko malo več poveste o tej temi gozdarstvo, ki je, bom rekel, skoraj nova postavka v proračunu, pa me konkretno zanima, kdo bo od tega in na kakšen način deležen znotraj slovenskega gozdarstva oziroma znotraj slovenskih gozdov. Najlepša hvala.

Najlepša hvala.

Jaz bi predlagala, če se ostali strinjate, da bi mogoče kar konkretno nam odgovarjali, ker so bila vprašanja tudi zelo konkretna. Tudi sama bi se samo pridružila vprašanju gospoda Lisca v zvezi z denarjem za nabavo cepiva, če bo letos prišlo, ali bo naslednje leto, ker pri tej upravi se nikoli ne ve. Kdaj in kako mislijo kakšno stvar speljati tako, da to kar je gospod Lisec vprašal, se sama pridružujem temu vprašanju, kakšna je situacija na tem področju, če nam lahko kaj poveste konkretnega.

Ja, predstavnika sicer imamo tu, ampak ja, javno naročilo za nabavo cepiva je v letošnjem letu in bo tudi porabljeno oziroma nakupljeno v letošnjem letu, to ni prenos sredstev oziroma karkoli in seveda cepljenje pol nas spomni, tako da to je že letos zajeto in bo letos kupljeno, je že v teku in se bo nabavilo.

Če grem čisto od začetka glede finančnih sredstev, sledimo, sledimo strateškemu načrtu in tukaj so v bistvu poti, in tukaj so v bistvu poti začrtane tako, da nekega groznega vpliva ne moremo imeti, razen tega, da pač se držimo strateškega načrta in samo uporabo po tem strateškem načrtu oziroma vse tiste intervencije, ki so v sklopu tega strateškega načrta.

Mednarodno sodelovanje, tukaj gre predvsem za članstvo v mednarodnih organizacijah. Tu ne govorimo o nobeni Gazi, nobenem Izraelu, tako da tu je predvsem članstvo v mednarodnih organizacijah, ki moramo biti člani in je to v bistvu stalnica, vsakoletna glede tega.

Kar se pa tiče zaposlenih, v bistvu sledimo kadrovskemu načrtu in ne izstopamo oziroma odstopamo od njega. Tako da tu v bistvu ne vem, če je še potreben kakšen komentar, ampak kadrovski načrt je tak, kot je. In v bistvu se ne oddaljujemo od njega.

Kar se pa tiče gozdarstva, bi pa predal v bistvu strokovnjaku Gregorju, ki bo bolj podrobno še v detajle razložil. Hvala.

Seveda, kar izvolite.

Hvala lepa.

Spoštovani poslanec Tomaž Lisec. Projekt e-gozdarstvo se izvaja v okviru načrta za okrevanje in odpornost. Gre za največji projekt znotraj načrta za okrevanje in odpornost. Teža tega projekta je skoraj 11 milijonov evrov. Gre za nepovratna evropska sredstva. Sredstva, ki gredo iz integralnega proračuna, so za plačilo DDV.

Zdaj, kaj pa konkretno je gozdarstvo, pač kaj projekt prinaša. To je tisto, to je celotna digitalizacija javne gozdarske službe, zato smo v ta namen tudi šli v spremembo Zakona o gozdovih, ki bomo potem pri 3. točki govorili. Zdaj samo e-gozdarstvo se nanaša tudi na uredbo o deforestaciji. Se pravi, tukaj bo elektronska odločba, ki bo omogočila prenos podatkov v evropski sistem, ko bo kreiral lastnik gozda, se pravi zahtevo za izvoz oziroma oddajo lesa na trg, v kolikor ga ne bo imel za domačo uporabo. Potem ta projekt je e-gozdarstvo seveda zajema tudi, bom rekel, neke vrste elektronski zbirko podatkov, kjer bo lahko lastnik dostopal do zgodovine gospodarjenja s svojim gozdom. In pa v bistvu celoten proces, celoten proces javne gozdarske službe bo digitaliziran. Ne bo več odločb v papirnati obliki, ampak bo vse elektronsko. Odločba bo lahko, seveda se bo lahko tudi natisnila in izdala se bo lastniku gozda na licu mesta. Zdaj vemo, odločba se napiše v revirni pisarni in pošlje po pošti in zato smo tudi šli v spremembo Zakona o gozdovih. Hvala lepa.