Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam in začenjam 51. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji članice in člani odbora: poslanec Anton Šturbej in poslanec doktor Matej Tašner Vatovec. Na seji kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili pa sodelujejo: poslanka Lena Grgurevič nadomešča poslanca magistra Darka Kranjca, magistrica Tamara Kozlovič nadomešča Andrejo Živic in poslanka Lucija Tacer Pelin nadomešča poslanko Saro Žibrat.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: točka 1 - Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije. Za leto 2026, in točka 2. - Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2027.

Ker v poslovniškem roku ni bilo predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem. Odboru predlagam, da združimo obravnavo obeh točk dnevnega reda. Kdo temu predlogu nasprotuje? (Ne.)

Če torej nihče ne nasprotuje, prehajamo na obravnavo 1. IN 2. TOČKE - PREDLOG SPREMEMB PRORAČUNA ZA LETO 2026 IN PREDLOG PRORAČUNA ZA LETO 2027.

Gradivo za sejo je bilo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, na sejo pa so bili vabljeni Ministrstvo za finance, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Ministrstvo za solidarno prihodnost.

V skladu s Poslovnikom lahko odbor oba predloga obravnava z vidika svojih pristojnosti, torej le v tistem delu, ki se nanaša na njegovo delovno področje. To pomeni, da bomo obravnavali le tiste dele obeh predlogov, ki se nanašajo na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ter ministrstvo za solidarno prihodnost. In sicer kot zainteresirano delovno telo.

Uvodno besedo dajem najprej predstavnici Ministrstva za finance za kratko predstavitev obeh predlogov v celoti, torej Predloga sprememb proračuna za leto 2026 in Predloga proračuna za leto 2027.

Gospa Sara Vidmar, izvolite.

Najlepša hvala za besedo in lep pozdrav vsem!

Pred vami sta Predloga sprememb proračuna za leto 2026 in proračuna za leto 2026 in proračuna za leto 2027. Pri pripravi obeh proračunov so bili upoštevani jesenska napoved gospodarskih gibanj Urada za makroekonomske analize in razvoj, zakonske in druge obveznosti ter prioritete ter napovedi predlagateljev finančnih načrtov za namen izvajanja načrta za okrevanje in odpornost, evropske kohezijske politike ter drugih EU sredstev.

V Predlogu sprememb proračuna za leto 2026 se načrtuje 15,6 milijarde evrov prihodkov. Načrtovani prihodki so v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2026 nižji za 2,1 odstotkov, predvsem na račun nižjih davčnih prihodkov. Na drugi strani se pričakuje 17,7 milijarde evrov odhodkov in so v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2026 višji za 3,2 odstotka. Višje odhodke se načrtuje predvsem zaradi višjih stroškov dela, investicij v železniško infrastrukturo, gospodarsko, gospodarske javne službe v linijskem prometu, oskrbe z energijo, rasti obrambnih izdatkov, stabilizacije financiranja zdravstvenega varstva in transfera v ZPIZ.

S predlogom sprememb proračuna za leto 2026 v bilanci prihodkov in odhodkov načrtujemo primanjkljaj v višini 2,1 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotkov BDP. V predlogu proračuna za leto 2027 se načrtuje 16 milijard evrov prihodkov in sta v primerjavi s predlogom sprememb proračuna za leto 2026 višji za 2,6 odstotkov. Na drugi strani se pričakuje 18,1 milijarde evrov odhodkov, kjer se največji delež sredstev namenja izobraževanju in športu, socialni varnosti in pokojninskemu varstvu. S predlogom proračuna za leto 2027 v bilanci prihodkov in odhodkov načrtujemo primanjkljaj v višini 2,1 milijarde evrov oziroma 2,8 odstotkov BDP. Politika in izhodišča načrtovanja javno finančnih prihodkov in odhodkov ter pristop upravljanja javnih financ bo podrobneje predstavljena na seji matičnega Odbora za finance.

Toliko z moje strani, hvala.

Hvala lepa.

Sedaj besedo dajem predstavniku Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Državni sekretar Igor Feketija, izvolite.

Hvala za besedo.

Pozdravljeni vsi prisotni!

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je skupaj z organom v sestavi, Inšpektoratom Republike Slovenije za delo, skladno s sklepom Vlade Republike Slovenije z dne 17. junija letos. pripravilo Predlog spremembe proračuna za leto 2026 in Predlog proračuna za leto 2027 na nivoju predlagatelja finančnih sredstev; torej skupaj z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve, enake možnosti in inšpektorat, kot organ v sestavi. Ta vključuje tudi obrazložitve, pri čemer smo upoštevali obseg zakonskih obveznosti, sklenjenih pogodb in predvidenih projektov in programov, ki jih bo ministrstvo izvajalo v okviru svoje pristojnosti.

Predlog sprememb proračuna za leto 2026 za predlagatelja finančnega načrta skupaj z organom v sestavi znaša 2 milijardi 220 milijonov 308 tisoč in 541 evrov. Predlog proračuna za leto 2027 pa nekoliko zaokroženo 2,379 milijarde evrov. To je za 158,6 milijonov evrov več kot v predlogu sprememb proračuna za leto 2026. Predlog sprememb proračuna za 2026 pa je za 81,7 milijona evrov višji od sprejetega proračuna za leto 2026, predlog proračuna za leto 2027 pa za 240,3 milijona višji od sprejetega proračuna za leto 2026.

Lanski razrez za leto 2026 je bil za 73,9 milijona evrov višji od letošnjega razreza. Prvotni razrez v delu integralnih sredstev za leto 2026 je bil za 45,7 milijona evrov nižji od sprejetega proračuna za leto 2026. Razrez se je v delu integralnih sredstev z dne 4. septembra 2025 zvišal za 75 milijonov evrov v letu tisoč, 2026 in za 75 milijonov v letu 2027, kasneje pa je bilo dodano po 40 milijonov evrov, v obe leti, za transfer brezposelnim po Zakonu o urejanju trga dela, ki stopi v veljavo s 1. januarjem 2026.

Predlog sprememb proračuna za leto 2026 in predlog proračuna za leto 2027 ne vključujeta več sredstev za pandemijo Covid-19 in draginjo in interventnih ukrepov. Sredstva Evropske unije za novo programsko obdobje so planirana tako pri Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj kot na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki še nima izdanih vseh odločitev o podpori.

Po nadskupinah tipov so v predlogu sprememb proračuna za leto 2026 integralna sredstva za 69,3 milijone evrov višja od sprejetega proračuna za leto 2026. Namenska sredstva so v predlogu sprememb proračuna nižja za 1,1 milijona evrov od sprejetega proračuna za 2026, sredstva EU pa za 7,4 milijone višja od sprejetega proračuna za to leto. Glede na sprejeti proračun so se za 6,1 milijona evrov zvišala tudi integralna sredstv, kar zadeva slovensko udeležbo. Po nadskupinah tipov, so v predlogu proračuna za leto 2027 integralna sredstva za 234 milijonov evrov višja od sprejetega proračuna za leto 2026, namenska pa so v predlogu proračuna za leto 2027 za 639 tisoč evrov višja od sprejetega proračuna za leto 2026. Od vseh sredstev v predlogu sprememb proračuna za leto 2026 je namenjeno za zakonske obveznosti v pristojnosti Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve 96 procentov vseh integralnih sredstev, torej 96 procentov celotnega proračuna na integralnem delu izhaja iz zakonskih obveznosti.

V predlogu proračuna za leto 2027 je za zakonske obveznosti pa namenjeno še več, 96,5 procenta vseh integralnih sredstev. Največ se v predlogu sprememb proračuna za leto 2026 v primerjavi z že sprejetim proračunom za to leto, zvišujejo sredstva na politiki trg dela in delovni pogoji, za 65,6 milijona evrov. Na politiki socialna varnost se sredstva zvišujejo za 10,2 milijona evrov in na politiki, znanost, informacijska družba se zvišujejo za 5,2 milijona evrov in na politiki izobraževanja in šport se sredstva zvišujejo za 0,6 milijona evrov. Po programih gre v predlogu sprememb proračuna za leto 2026 in predlogu proračuna za leto 2027, predvsem za zviševanja glede na sprejeti proračun za leto 2026 in sicer iz naslova usklajevanja transferjev posameznikom in gospodinjstvom. Nižanja pa so večinoma posledica manjšega števila upravičencev.

Toliko za uvod, kasneje sem na voljo še za kakšno pojasnilo. Hvala.

Hvala lepa.

Besedo dajem predstavniku Ministrstva za solidarno prihodnost.

Državni sekretar doktor Luka Omladič, izvolite.

Hvala.

Tudi Ministrstvo za solidarno prihodnost je v skladu s sklepom Vlade 17. 6. 2025 pripravilo Predlog sprememb proračuna za leto 2026 in Predlog proračuna za leto 2027, torej na ravni predlagatelja finančnih načrtov, to sta ministrstvo in organ v sestavi Inšpektorat za stanovanja.

Torej, upoštevali smo obseg, določen v vladnem razrezu za bilanco a in v septembru dogovorjene spremembe, predvsem za spremembe za bilanco b. Zdaj, predlog sprememb proračuna za leto 2026 znaša za predlagatelja na bilanci a 213 milijonov 22 tisoč 910 evrov. To pomeni znižanje za 22 milijonov 600 tisoč evrov glede na sprejeti proračun leta 2026. Na bilanci b je 75 tisoč evrov, torej 25 milijonov, 75 milijonov evrov, torej 25 milijonov manj kot v sprejetem proračunu za leto 2026. Torej razlika so tiste preseljene pravice iz bilance b na bilanco a. Predlog proračuna za leto 2027 pa znaša na bilanci a 224 milijonov 16 tisoč 472 evrov in na bilanci b 75 milijonov evrov.

Zdaj, če, drobne, drobni tisk, torej in razdeljeno po politikah za leto, za predlog proračuna leta 2026 je namenjenih za, za politiko, trg dela in delovni pogoji 200 tisoč evrov v letu 2026 in 320 tisoč evrov v letu 2027, prostorsko planiranje in stanovanjska dejavnost v letu 2026, 44 milijonov, v letu 2027 - 50 milijonov. Socialna varnost pa v letu 2026 - 168 milijonov in v letu 2027 - 173 milijonov. Izmed glavnih programov so tukaj stanovanjska dejavnost v letu 2026 - 43 milijonov 400 tisoč in v letu 2027 - 49 milijonov 400 tisoč, potem socialno varstvene storitve v letu 2026 - 81 milijonov 800 tisoč, v letu 2027 - 102 milijona 700 tisoč, dolgotrajna oskrba v letu 2026 - 71 milijonov 600 tisoč in v letu 2027 - 57 milijonov 600 tisoč, gre seveda za to, da tukaj pri dolgotrajni oskrbi prehajamo na financiranje storitev v veliki meri iz blagajne zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Tako da po vrstah proračunskih postavk pa so tukaj iz integralnih sredstev v letu 2026 - 208 milijonov 900 tisoč evrov, namenskih sredstev je milijon evrov, EU sredstev dva milijona evrov in integralna sredstva pri slovenski udeležbi 942 milijonov evrov ter 75 milijonov na bilanci B, za leto 2027 pa integralna sredstva 221 milijonov, namenska 978 tisoč evrov, EU sredstva milijon 500 tisoč evrov in udeležba slovenska 730 tisoč evrov in prav tako v letu 2027, torej 75 milijonov na B bilanci. Toliko za enkrat.

Hvala lepa, hvala vsem za uvodne predstavitve in prehajamo na razpravo.

Odpiram razpravo članic in članov odbora o predlogu sprememb proračuna za leto 2026 in predlogu proračuna za leto 2027.

Najprej dobi besedo magistrica Karmen Furman, izvolite.

Ja, hvala lepa za besedo. Zdaj, najprej je zagotovo potrebno opozoriti na povsem nerealno planiranje finančnih sredstev za letošnje leto, torej v letu 2025, ki ste jih imeli in seveda potem posledično popravke za naslednji dve leti. Zdaj, primanjkljaj v naslednjih dveh letih bo očitno glede na planiranje, kot ste si ga zadali, zrasel na 2,9 procenta, kar pa je tik nad zgornjo dopustno mejo in to celo ob dejstvu, da vemo, da se gospodarstvo že ohlaja in da ni nič kaj dobra slika predvidena v naslednjih dveh letih. In nekako je razvidno tudi iz proračunskih dokumentov, da za to v bistvu namenjate tudi denar na postavki za zaposlovanje, ampak dejstvo je, da imamo trenutno še vedno zelo nizko stopnjo brezposelnosti, je pa res, da glede na gospodarsko situacijo, kot vse kaže, se lahko ta slika tudi precej hitro obrne. Zdaj, če gremo konkretno na zadeve iz proračuna, v naslednjem letu se za denarna nadomestila brezposelnih povečuje postavka za skoraj 30 procentov, povečujejo se pa tudi izdatki za spodbude za zaposlovanje, in sicer za 200 procentov. Zdaj, kot sem že omenila, seveda lahko iz tega sklepamo, da se očitno torej tudi na Vladi oziroma konkretno na ministrstvu zavedate, da se gospodarstvo ohlaja in moram reči, da zaradi tega toliko bolj nerazumno z vaše strani, da zavračate tiste dobre rešitve, ki jih predlagamo s strani opozicije, konkretno s strani Slovenske demokratske stranke, ki bi torej gospodarstvo razbremenilo in bi tako lahko tudi ob slabši sliki, kot se prikazuje, toliko lažje zadihalo. Namreč v Slovenski demokratski stranki za razliko od trenutne vladajoče koalicije menimo, da samo močno gospodarstvo je brez davčnih obremenitev oziroma takšnih davčnih obremenitev, ki jih vi nalagate, lahko zagotavlja delovanje dobre socialne države. Brez tega seveda ne gre. Ampak očitno je, da ste v tej vladni koaliciji nekako ubrali povsem drugačen pristop, kajti vztrajate na tem, da se gospodarstvo še dodatno obremenjuje, da se torej jemlje tistim, ki delajo in vedno več daje tistim, ki prav ničesar ne prispevajo v blagajno proračuna, torej tistim, ki bi lahko delali, pa jih nekako ne znate motivirati za to, da bi se zaposlili. Namreč, ne glede na enormen dvig izdatkov na področju zaposlovanja me zanima, katere so tiste, konkretni ukrepi oziroma rešitve oziroma projekte, torej boste sprejeli, da se ohrani trenutno nizka stopnja brezposelnosti glede na gospodarsko situacijo, ki se kaže v prihodnjih dveh letih in torej ni najboljša. Torej, katere so tudi tiste spodbude za gospodarstvo, da bo lahko vsaj kolikor toliko vzdrževalo nadaljnjo kondicijo.

Zdaj na področju mladih in pa družin ter stanovanjske problematike. Naj vas spomnim s strani koalicije so bile obljube takšne, 30 tisoč stanovanj bomo zgradili. To ste dejali v času volilne kampanje. Nato ste se s koalicijsko pogodbo zavezali, da boste zgradili 20 tisoč stanovanj. Potem na zaslišanju ministra za solidarno prihodnost je nekoliko znižal ta standard in smo pristali na tem, da boste zgradili 2000 stanovanj, ampak danes, torej po treh letih in pol vašega mandata pa lahko vidimo, da ni bilo zgrajeno niti eno stanovanje, ki bi bil rezultat iz projektov trenutne vlade, niti eno. Zdaj, res je, da se režejo trakovi iz projektov prejšnjih vlad, predvsem iz vlade, prejšnje Vlade, ki jo je vodil gospod Janez Janša, da pa so vaše obljube ostale prazne. Zdaj, zanima me, zakaj Vlada v treh letih in pol kljub obljubam, ki ste jih dali državljanom ni uvedla nobenih spodbud za mlade družine, ni zgradila niti enega stanovanja iz vaših projektov, zakaj jih potem niste niti sprejeli. In kje so rešitve za dostopna stanovanja? Zdaj sami teh rešitev niste predlagali, ste pa na drugi strani znova zavrnili rešitve, ki smo jih ponudili v opoziciji, konkretno v Slovenski demokratski stranki glede stanovanjske problematike mladih. Zdaj, dejstvo namreč je, da si mladi želijo možnost za pridobitev svojega lastnega stanovanja, ampak vi nekako, bom rekla, nimate posluha za to, ampak rešitve vidite v najemniških stanovanjih, namreč približno sto milijonov evrov dajete v stanovanjski sklad kjer zgolj povišujete sredstva za javna stanovanja, ampak veste, to zadeve ne bo rešilo, kajti na ta način znova mlade vežete na vsakokratno vladajočo politiko, torej, odvisnost od tega, kakšne ukrepe bo sprejemala tista koalicija, ki bo trenutno v posameznem mandatu, namesto, da bi se sprejeli z naše strani predlagani ukrepi in bi tako mladi dejansko imeli sami možnost pridobiti svoja lastniška stanovanja takšna torej, kakršna si sami želijo ustvariti. Zdaj moram tudi reči, da na drugi strani seveda s takšno politiko ustvarjate še nadaljnjo centralizacijo države. Namreč, vsaj v veliki večini sveta, javna stanovanja gradijo v mestih, v urbanih središčih in znova se pozablja na podeželje, kjer se ljudje, zlasti mladih, prav zaradi takšne politike, ki jo zasledujete, izseljujejo iz mest, iz podeželja v mesta, ker pač ne vidijo prihodnosti, nimajo možnosti za to, da bi si ustvarili dom in družino in skratka, nimajo možnosti, da bi lahko tam tudi živeli v svojih domovih. In tukaj je res en apel opoziciji, no, da se spustite malce na realna tla, da sprostite tudi prostorsko zakonodajo, ki določa ovire na tem področju in sledite takrat, ko so predlagane dobre rešitve s strani opozicije in se ne greste torej političnega piar, ampak zasledujete tisto, kar je dobro za ljudi.

Zdaj, eno takšnih področij, za katerega se moram dotakniti v okviru svoje razprave, so zagotovo upokojenci. Namreč, pod to Vlado se radi pohvalite z vašo rahločutnostjo do upokojencev, a moram reči, da je realnost povsem drugačna, kaže povsem drugačno sliko. Nenazadnje je to razvidno tudi iz proračunskih dokumentov, ki jih danes obravnavamo. Če pogledam v ZIPRS, torej v Zakon o izvrševanju proračuna za naslednji dve leti, v naslednjem letu namenjate zgolj 5 evrov, Kolegi iz opozicije, iz koalicije, zgolj 5 evrov, dviga pri vsaki skupini upokojencev za letni dodatek. Zdaj, to je neverjetno, no. Ob dejstvu, da pa vemo, da vse več upokojencev živi pod pragom revščine. Zdaj, leta 2022, ko ste prevzeli oblast, je bilo takšnih upokojencev okrog 13 procentov, pod vašo vlado pa ste uspeli s svojo politiko, ki jo imate na tem področju, narediti slednje. In sicer, ta procent je pod vašo vlado zrastel na 58 procentov, torej 58 procentov upokojencev danes živi pod pragom tveganja revščine.

Tukaj bi vas želela spomniti še na eno vašo koalicijsko zavezo, ki ste si jo zadali. In sicer, da bo zagotovljena pokojnina za 40 let dela 200 evrov višja od praga tveganja revščine. Zdaj, danes vidimo, da je v resnici 200 evrov nižja od praga tveganja revščine. In moram reči, da kljub temu, da imamo tako slab položaj upokojencev, niste imeli v koaliciji prav nobenih zavor, da ste upokojencem naložili še nove davke in prispevke. In tukaj recimo lahko povem en primer, zdaj, iz teh novih obdavčitev, ki ste jih uzakonili v tej koaliciji, letno poberete upokojencu, ki prejema zagotovljeno pokojnino za 40 let dela, tam nekje okoli 540 evrov oziroma mesečno kar 44 evrov od njegove pokojnine, ki si jo je prislužil.

Zdaj, jaz mislim, da bi bilo prav, da tukaj na tem mestu, sekretar, ki je danes z nami odgovori na vprašanje ali in kako boste se odzvali na vse večjo revščino med upokojenci, namreč na to vas opozarjamo vseskozi, že vsa leta vašega mandata, pa ni bilo nič storjeno, slika je vedno slabša. In resnično, no, ali boste, glede na to, da se še dodatno zadolžujete, ta denar namenili tudi za tiste najranljivejše skupine ali samo za to, kar je pač povšeči, bom rekla, vaši koalicijski, vladajoči politiki. In na drugi strani je potrebno izpostaviti že danes slišan sistem dolgotrajne oskrbe. Namreč, obljube so bile, da boste zagotovili stabilno in predvsem pravično financiranje in da boste iz državnega proračuna vsako leto za izvajanje dolgotrajne oskrbe namenili 190 milijonov evrov. Namreč, ta znesek je celo zapisan v zakonu, in sicer kot fiksen in obvezen prispevek države. Zdaj lahko citiram zakonsko določbo in sicer državni proračun prispeva sredstva v višini 190 milijonov evrov letno. Zdaj, na začetku je bilo rečeno s strani obeh predstavnikov ministrstva, da upoštevate zakonske določbe, jaz bi zdaj vprašala, kje so tukaj na tem področju upoštevane zakonske določbe ob dejstvu, da že v letošnjem letu, torej za leto 2025 ste zagotovili zgolj 121 milijonov evrov za izvajanje dolgotrajne oskrbe, in da za naslednje leto ta sredstva še dodatno znižujete za 50 evrov in jih torej namenjate komaj 71 milijonov evrov za izvedbo dolgotrajne oskrbe, kljub temu, da ste se z zakonom zavezali, da boste iz proračuna za izvedbo tega področja namenili 190 milijonov evrov. Zdaj na drugi strani vemo, da ste vsem delovnim državljanom in tudi upokojencem za to uzakonili še dodaten prispevek, ki ga morajo plačevati vsak mesec, pa kljub temu, da se dolgotrajna oskrba ne izvaja, ni odločb, ni kadra in da ljudje ostajajo brez teh storitev. Zdaj iz pobranih prispevkov ste po vaših ocenah v letošnjem letu nabrali oziroma boste do konca leta nabrali 255 milijonov evrov in od tega boste očitno po ocenah, ki ste jih dali, porabili zgolj 171 milijonov, pri čemer boste 84 milijonov prenakazali v naslednje leto, če jih boste, ampak glejte, tukaj se skriva ena velika prevara, namreč od teh 171 milijonov boste kar 112 milijonov evrov teh sredstev namenili za dodatek za pomoč in postrežbo, ki pa se je vse do sedaj bil izplačan iz državnega proračuna. Torej še preden je sploh ta obvezen prispevek, ki ste ga uzakonili državljanom obstajal, ste ta sredstva zagotavljali iz državnega proračuna, sedaj pa ste ljudem pobrali denar, ne za nove storitve, ki bi jih omogočili v okviru dolgotrajne oskrbe, ampak očitno za plačevanje obveznosti, ki so že bile prej poplačane iz državnega proračuna. In jaz ne morem tukaj reči nič drugega, kot da gre za konkretno prevaro, tako računovodsko kot na drugi strani tudi državljanom namreč njim jemljete denar z uzakonjenimi, s prispevki za pokrivanje drugih obveznosti, ne pa za tisto kar ste se zavezali po zakonu. Vemo, da smo v prejšnjem tednu na tem odboru obravnavali predlog s strani Slovenske demokratske stranke, da se ta prispevek upokojencem črta, kajti dejstvo je, da so upokojenci vso svojo aktivno dobo vplačevali v sistem in pravično, pošteno in če želite z vaše strani solidarno bi bilo, da jih ne dodatno obdavčujete, sploh pa ne za storitve, ki se danes še ne izvajajo in predlagali smo tudi, da se ta prispevek začasno zadrži, plačila tudi za vse ostale zaposlene dokler se sistem dolgotrajne oskrbe v celoti ne vzpostavi, se ne zagotovi kadra in torej ljudje dejansko, dokler ljudje dejansko ne dobijo teh storitev, za katere plačujejo prispevek. In seveda, znova ne, ker je bilo to predlagano s strani opozicije, pa čeprav je šlo, bom rekla, na račun delovnih ljudi, ste to zadevo zavrnili. In na drugi strani danes, ko pa obravnavamo proračunske dokumente pa vidimo, da ministrstvo na tej postavki znižuje sredstva, kar nekako da misliti, da očitno ne boste uspeli vzpostaviti tega sistema niti v naslednjih dveh letih kljub vaši zavezi.

Tukaj je zelo pomembno še eno vprašanje na katerega bi želela odgovor s strani ministrstva oziroma s strani sekretarja. Namreč, 1. 12. je datum, do katerega mora biti urejena dolgotrajna oskrba v institucijah. Zdaj vemo, na to so vas opozarjali tako izvajalci kot tudi skupnost socialnih zavodov, da je kar nekaj stanovalcev v teh institucijah, konkretno v domovih za starejše, ki še vedno nimajo zagotovljenega skrbništva, torej uradno določenega skrbnika, ki bi bil tisti, ki bi bdel kot pravni varuh v teh postopkih prevedbe v dolgotrajno oskrbo. In me zanima, kako boste za te ljudi rešili to zadevo do 1. 12., torej, kako bodo ti ljudje prišli uradno do skrbnika, da bodo lahko tudi po tem, kar imate zapisano, torej do tega časa tudi prevedeni v dolgotrajno oskrbo.

In zdaj za zaključek še dve vprašanji, in sicer centri za socialno delo, tudi tam vemo, da je enormno pomanjkanje kadra. Zdaj, nekatere zaposlitve so se sicer izvedle, ampak še vedno ne toliko, da bi lahko centri nemoteno opravljali svoje delo. Zdaj, tukaj je predviden dvig 11,6 milijona evrov v naslednjem letu. Pa me zanima, zakaj bodo ta sredstva porabljena oziroma so namenjena? Ali dejansko pomoči temu, da bodo se zaposlovali kadri in da bodo se storitve izvajale v pomoč ljudem ali pa za zgolj pokrivanje nekih administrativnih stroškov? In na drugi strani me zanima tudi znižanje sredstev za družinske prejemke, namreč v višini 5,5 milijona evrov. Kaj je razlog za to? Toliko zaenkrat z moje strani. Hvala.

Hvala lepa. Bi mogoče dal še komu besedo, pa bi potem prosil vse tri državne sekretarje, da odgovorijo. Kolega Aleksander Reberšek, izvolite.

Hvala lepa za besedo. Tudi jaz bi opozoril na nekaj stvari, na nekatere tudi, na katere je opozorila že moja predhodnica, pa vendar so vprašanja, ki terjajo tudi neke odgovore odgovornih. Zdaj ministrov danes ni, pa upam, da bo državni sekretar odgovoril na ta vprašanja.

Tisto, kar bi prvo opozoril je, da se za denarna nadomestila brezposelnim se namenja dodatnih 46 milijonov, skupaj 201 milijon evrov. Gre tukaj pri tem dvigu samo za posledice sprejete novele Zakona o urejanju trga dela, s katerim ste dvignili višino nadomestil ali pa ste že predvideli, bom rekel, slabšanje gospodarskega okolja, predvsem zaradi zgrešene politike, davčne politike te Vlade in pa tudi seveda odnosa Vlade do podjetnikov.

Za izenačevanje možnosti za invalide se bo namenilo dodatnih 19 milijonov evrov, skupaj 247 milijonov. Katerim programom bo namenjen ta dvig sredstev, bi prosil za odgovor. Ali so v tem znesku predvidena tudi sredstva za prilagoditev dostopnosti objektov v javni rabi, za kar v skladu z zakonom rok poteče 11. decembra letos?

Sredstva za družinske prejemke in starševska nadomestila se namenja 5,5 milijonov evrov manj. Zakaj takšna znižanja sredstev za družine? Sredstva za programe v pomoč družini se znižujejo za štiri milijone. Zakaj znižanje sredstev za te programe? Starši otrok s posebnimi potrebami opozarjajo, da bi potrebovali pomoč tretje osebe. Zakaj ne namenite sredstev za razbremenitev družin, otrok s posebnimi potrebami? In pa sredstva za Inšpektorat za delo se povečujejo za 610000 evrov, na skupaj 11 milijonov evrov. Ali bodo ta sredstva dovolj za krepitev inšpektorata, za katerega ves čas poslušamo, da je kadrovsko podhranjen?

Ministrstvo za solidarno prihodnost, za dolgotrajno oskrbo se namenja 51 milijonov evrov manj. Tako se bo v letu 2026 za to področje namenilo 72 milijonov evrov. Zakaj takšno znižanje, če pa bi se morala dolgotrajna oskrba v letu 2026 izvajati že v celoti? Prav tako so predvideni nadaljnji obroki dvigov plač v javnem sektorju glede na prenovo plačnega sistema ali predvidevate, da dolgotrajna oskrba v letu 2026 še ne bo v polnosti delovala. Za stanovanjsko dejavnost se namenja dodatnih 27 milijonov evrov, skupaj 43 milijonov. Katere projekte načrtujete v okviru teh sredstev, če lahko konkretno navedete? Koliko stanovanj bomo konkretno dobili s temi sredstvi? Sami veste, da ste pred volitvami obljubljali 30 tisoč stanovanj. Minister je celo napovedal, da bodo vzpostavili nek sistem, ki bo zmožen zgraditi 2000 stanovanj, do konca tega mandata ste napovedali gradnjo 5000 stanovanj in tako naprej. Pa me res zanima, kaj boste zdaj naredili konkretno s tem denarjem s temi dodatnimi 27 milijoni evrov?

In pa še za 2027, glede na to, da je bilo na začetku rečeno, da se obe dve točki združita, bi vprašal še za denarna nadomestila brezposelnim se predvideva 20 milijonov evrov, kar je 26 milijonov evrov več kot po spremembah proračuna za leto 2026 in 67 milijonov evrov več od ocenjene realizacije v letu 2025. Podobno vprašanje kot sem ga postavil prej, zakaj se načrtuje takšno povišanje, je razlog samo zaradi te novele Zakona o urejanju trga dela, s katerim ste predvideli povišanje števila brezposelnih v naslednjih letih, ali pa zaradi vaših, bom rekel, zgrešenih davčnih in drugih ukrepov, ki negativno vplivajo na gospodarsko okolje in znižujejo motivacijo za delo.

In še tole. Kar mene osebno najbolj boli je pa, da se za denarno socialno pomoč se predvideva 364 milijonov evrov, kar je 36 milijonov evrov več od sprememb proračuna za leto 2026. Zakaj takšno povišanje sredstev? Jaz mislim, da je tukaj politika stranke Levice popolnoma zgrešena, da bi morali nagrajevati tiste, ki delajo, pomagati tistim, ki ne morejo delati, pomagamo pa ravno tistim, ki ne želijo delati. Večkrat sem že rekel, da zdrav človek potrebuje delo, ne pa denarne socialne pomoči. Mi bi morali motivirati ljudi, da delajo, govorim o tistih zdravih posameznikih. V času leve vlade v stranki Levica za denarno socialno pomoč namenjajo 364 milijonov evrov, kar je, kot sem rekel, 36 milijonov evrov več od sprememb proračuna za leto 2026. Jaz sam osebno menim, da je to popolnoma zgrešena politika in bom rekel, dajanje denarja za tiste ljudi, ki bi lahko delali, pa ne delajo, v veliki meri seveda govorim.

In pa še Ministrstvo za solidarno prihodnost, za dolgotrajno oskrbo se namenja 58 milijonov evrov, kar je 14 milijonov evrov manj, kot so po spremenjenem proračunu za leto 2026 in kar 64 milijonov evrov manj od ocenjene realizacije v letu 2025. Ali se tudi v letu 2027 še ne pričakuje, da bo dolgotrajna oskrba zaživela v popolnosti. Bi želel, da mi odgovorite na to vprašanje. Prav tako bi zaradi nadaljnjih dvigov plač v domovih starejših pričakovali, da se sredstva ne bodo zniževala. Bom rekel, da smo bili zdaj pred kratkim na terenu in vsak mesec obiščemo vsaj en dom za starejše, kamor se odpravimo po Sloveniji in lahko zatrdim, da je eden izmed težav, s katerimi se soočajo domovi, za starejše tudi kadrovske težave in roko na srce, dokler si vi gospodje tukaj ne boste prišli gor, je te ljudi v domovih za starejše bo pač treba plačati za njihovo čustveno in težko garaško delo, če ne mi teh ljudi tam ne bomo imeli in plače teh ljudi v domovih za starejše bo pač potrebno dvigovati, da bodo ljudje pač tam delali. Drugače bomo imeli še naprej postelje prazne. Zakaj jih je pol Janez Cigler Kralj gradil domove za starejše, da bomo zdaj imeli postelje prazne. Toliko za enkrat, pričakujem odgovore na moja vprašanja, hvala.