Spoštovani članice in člani odbora, vabljeni ter ostali prisotni! Prav lep pozdrav! Danes bom 30. nujno sejo Odbora za pravosodje vodila jaz po pooblastilu.

Pričenjam 30. nujno sejo Odbora za pravosodje.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: poslanec poslanko Lucijo Tacer Perlin nadomešča magister Miroslav Gregorič na seji kot nadomestni člani. Seje pa se niso udeležili oziroma se ne bodo udeležili člani in članice Andrej Poglajen, Jože Tanko, Jožef Lenart, Zoran Mojškerc in Andrej Hoivik, ki so se opravičili.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Glede na to, da bomo danes obravnavali dva proračunska akta, odboru predlagam, da združimo obravnavo prve in druge točke dnevnega reda.

Najprej bi dali predstavnikom predlagatelja za predstavitev obeh predlogov aktov, nato bi pa sledila razprava članic in članov odbora. Ali kdo temu predlogu nasprotuje?

Potem prehajamo na 1. IN 2. TOČKI DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2026 IN PREDLOGA PREDLOGA SPREMEMB PRORAČUNA, PREDLOGA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2027. Oba predloga proračunskih aktov sta bila dne 2. 10. 2025 objavljena na spletnih straneh Državnega zbora. Kot gradivo smo prejeli tudi mnenje Sodnega sveta z dne 9. 10. 2 25. Na sejo so bili vabljeni Ministrstvo za finance, Ministrstvo za pravosodje in Sodni svet, ki se je opravičil.

Rada bi obrazložila postopek obravnave predloga sprememb proračuna in predloga proračuna. Odbor za pravosodje je v postopku obravnave predloga proračuna in njegovih sprememb zainteresirano delovno telo. Obravnavali jo bomo v okviru pristojnosti odbora, torej področja Ministrstva za pravosodje in njegovih organov v sestavi ter pravosodnih proračunskih uporabnikov.

Pričenjam z obravnavo PREDLOGA SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2026 IN PREDLOG PREDLOGA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2027.

Do tega trenutka nismo prejeli nobenega amandmaja kvalificiranih predlagateljev, niti predloga za amandma odbora.

Predala bi uvodno besedo. Predstavnike predlagatelja obeh predlogov sprašujem ali želijo podati dopolnilno obrazložitev? Želi besedo predstavnica Ministrstva za finance, gospa Tatjana Čampelj, izvolite besedo.

Hvala lepa za besedo, lepo pozdravljeni.

Sem Tatjana Čampelj, kot me je predstavila gospa sem iz Direktorata za proračun.

Imam pač nekaj informacij za proračune. Pred vami sta predloga sprememb proračuna za leto 2026 in proračuna za leto 2027. Pri pripravi obeh proračunov so bili upoštevani jesenska napoved gospodarskih gibanj Urada za makroekonomske analize in razvoj, zakonske in druge obveznosti ter prioritete ter napovedi predlagateljev finančnih načrtov za namen izvajanja načrta za okrevanje in odpornost evropske kohezijske politike ter drugih evropskih sredstev. V predlogu sprememb proračuna za leto 2026 se načrtuje 15,6 milijarde evrov prihodkov. Načrtovani prihodki so v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2026 nižji za 2,1 procent, predvsem zaradi upočasnjene rasti davčnih prihodkov, zaradi konjunkturnih dejavnikov, manjšega poračuna davka od dohodkov pravnih oseb in uskladitve olajšav ter lestvice za odmero dohodnine z inflacijo. Na drugi strani se pričakuje 17,7 milijarde evrov odhodkov in so v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2026 višji za 3,2 odstotka. Višje odhodke se načrtuje predvsem zaradi višjih stroškov dela iz naslova prenove plačnega sistema, podpore tehnološkim razvojnim projektom, investicij v železniško infrastrukturo, proizvodnje in oskrbe z energijo, uskladitve transferov z rastjo cen življenjskih potrebščin, izvajanje Zakona o osebni asistenci, rasti obrambnih izdatkov skladno z resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040 in stabilizacije financiranja zdravstvenega varstva. S predlogom sprememb proračuna za leto 2026 v bilanci prihodkov in odhodkov načrtujemo primanjkljaj v višini 2,1 milijarde evrov oziroma 2,9 procenta BDP. V predlogu proračuna za leto 2027 se načrtuje 16 milijard evrov prihodkov in so v primerjavi s predlogom sprememb proračuna za leto 2026 višji za 2,6 odstotka. Na drugi strani se pričakuje 18,1 milijarde evrov odhodkov, kjer se največji delež sredstev namenja izobraževanju in športu, socialni varnosti in pokojninskemu varstvu. S predlogom proračuna za leto 2027 v bilanci prihodkov in odhodkov načrtujemo primanjkljaj v višini 2,1 milijarde evrov oziroma 2,8 procenta BDP. Politika in izhodišča načrtovanja javnofinančnih prihodkov in odhodkov ter pristop upravljanja javnih financ bo podrobneje predstavljena na seji matičnega odbora za finance. Toliko z moje strani. Lepa hvala.

Spoštovana, hvala za vašo predstavitev.

Želi besedo predstavnica Ministrstva za pravosodje oziroma ministrica Andreja Katič? (Da.)

Izvolite besedo.

Hvala vsem skupaj, lep pozdrav!

Ministrstvo za pravosodje je predlagatelj finančnega načrta za tri proračunske uporabnike, in sicer zase, za Upravo Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij ter Upravo Republike Slovenije za probacijo. Predlog proračuna: limit za vse tri proračunske uporabnike za leto 2026 v višini 113,5 milijonov evrov, za leto 2027 pa v višini 118,2 milijona evrov, ampak potrebno je povedati, da od teh navedenih zneskov je tako v letu 2026 kot do 2027 več kot 54 procentov dovoljenih izdatkov predvidenih za plače.

Naj vseeno navedem nekaj večjih investicij in drugih izdatkov, za katere bo Ministrstvo z obema organoma v sestavi v prihodnjih dveh letih glede na zakonske obveznosti načrt dela in prioritete namenilo sredstva. Za stroške za zaprte osebe bomo v letu 2026 namenili nekaj čez 8,8 milijona evrov, v letu 2027 deset milijonov evrov. Za investicijsko vzdrževanje zgradb, ki jih uporabljajo sodišča, tožilstva in državno odvetništvo, torej, tisto, za kar mi lahko, kar se tiče našega prostora, so v upravljanju Ministrstva za javno upravo, bomo v letu 2026 namenili 6,6 milijona evrov, v letu 2027 pa 7,5 milijona evrov. In to so praktično skoraj vsa investicijska sredstva, ki jih imamo na razpolago, razen še nekaj s področja digitalizacije. Izredno nam narašča strošek za zdravstveno zavarovanje zaprtih oseb, ki ga kljub našim prizadevanjem, velikokrat smo že pisali resornemu ministrstvu, da bi bila ta obveznost, ki dejansko pomeni prelaganje sredstev iz enega žepa v drugega, ukinjena oziroma prenesena neposredno na ZZZS. Tako bomo v letu 2026 namenili za to 7,1 milijon evra in v letu 2027 7,4 milijona evrov. Pa niti ne vemo, ali bo to dovolj, bomo videli glede na gibanje zaprtih oseb. Za plačilo najemnin za prostore, ki jih zagotavljamo. Za nemoteno delovanje pravosodnih organov in zaporskega sistema po celotni Sloveniji, bomo v letu 2026 namenili 6,8 milijona evrov, v letu 2027 pa 7,2 milijona evrov. Od tega je v obeh letih po 0,2 milijona evrov predvidenih za ursixs(?), za vse ostalo pa za pravosodne organe. Za vzpostavitev sistemov tehničnega varovanja bomo v letu 2026 namenili 2,2 milijona evrov, v letu 2027 1,4 milijona evrov. Za uniforme in oborožitev, za pravosodne policiste ter posebno varnostno opremo, govorimo o videonadzornih sistemih, sistem Tetra in podobno bomo v letu 2026 namenili nekaj več kot en milijon evrov, v letu 2027 pa nekaj več kot 1,3 milijona evrov. Za informatizacijo tožilstva v letu 2026 in 2027 1,2 milijona evra. Ministrstvo zagotavlja tudi transfer za dva javna zavoda; tako bomo za delovanje hiše za otroke v letu 2026 namenili skoraj 500 tisoč evrov in v letu 2027 520 tisoč evrov. Za delovanje študijskega centra za narodno spravo pa v letu 2026 skoraj 600 tisoč evrov in v letu 2027 614 tisoč evrov. Glede na zadnja pisanja smo že naročali, revizor, ki da izvede tudi nadzor.

Za izobraževanje zaposlenih v pravosodnih organih, govorimo o sredstvih Centra za izobraževanje v pravosodju bo ministrstvo v letu 2026 namenilo 400 tisoč evrov, v letu 2027 pa 450 tisoč evrov. Za zaključek izgradnje novega zapora v Drobunjah(?), če bo šlo vse po planu, bomo v letu 2026 namenili 850 tisoč evrov. Moramo plačati še inženirja oziroma nadzornika ter umetniški delež, po Zakonu o uresničevanju javnega interesa za kulturo; če bomo imeli ta sredstva potem še na razpolago, če jih ne bo potrebno razporejati na druge postavke. To povem zaradi tega, ker ministrstvo z zagotovljenimi sredstvi ne bo moglo zagotoviti financiranja vseh nujno potrebnih investicij in projektov. Veste, tudi sami poslanke in poslanci, da se na vas obračajo predstojniki pravosodnih organov, za katere zagotavljamo sredstva. Ne bomo mogli iti v prepotrebne obnove, morali se bomo uokvirati v to, karkoli pač imamo, saj največji manko je prav na področju investicijskega vzdrževanja zgradb, v katerih delujejo ti pravosodni organi. Gre za starejše objekte, za zelo stare objekte, na katerih vzdrževanje predstavlja zelo veliko finančno breme.

Rada bi opozorila, če bodo vprašanja, Ministrstvo v tem trenutku nima zagotovljenih zadostnih sredstev za realizacijo začetega in prekinjenega projekta izgradnje novosodne stavbe, niti za nadaljevanje projekta obnove obstoječega in izgradnje novega objekta ženskega zapora na Igu, za katerega pa imamo pridobljeno gradbeno dovoljenje. Tudi ne vemo, kakšne bodo obveznosti glede plač. Mi, ker smo tako majhen proračunski uporabnik in ker imamo tako majhen delež sredstev za investicije, nimamo rezerve, da bi lahko tukaj prerazporejali na plače, tako da bomo videli, kaj bo v drugem letu. In če me vprašate za prostore, ki so trenutno prazni, tako prostor v Mariboru, ki smo ga dobili od, mislim da Ministrstva za notranje zadeve, Ministrstva za javno upravo kot tudi stavbo tam, ko se gre na cesti proti zaporu, tudi za to nimamo sredstev predvidenih za vzdrževanje v kakršnokoli vlaganje. Hvala.

Spoštovana ministrica, hvala za obrazložitev. Želi besedo gospod Denis Perše, direktor Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij? Izvolite besedo.

Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni vsi skupaj. Jaz bi se v bistvu pridružil vsem besedam, ki jih je povedala gospa ministrica. Mogoče bi le dodal to, da ko smo sestavljali oziroma pripravili ta predlog predračuna smo v bistvu bili zelo pozorni, bom rekel zelo, bom rekel po domače, šparovni. Namreč, dejstvo je, da v samo prehrano oziroma za samo bivanje zaprtih oseb niti še nismo vključili možnosti, ki se nakazuje oziroma nakazuje se pa sicer to, da bomo mogli za nov moški zapor v Dobrunjah in pa tudi na Dobu zagotoviti outsourcing, kar se prehrane tiče. In tukaj lahko govorimo potem še o dodatnih stroških. Tako da tole mogoče ni bilo še noter zavzeto. Tako da tukaj se zna zgoditi tudi še, bom rekel, potem en manjko na proračunskih postavkah za stroški za zaprte osebe.

Kar se ostalih zadev tiče, mogoče še pri plačah. Zakaj tak predlog? Predvsem zaradi tega, ker smo prišli na nov plačni sistem, za katerega niti nismo vedeli čisto točno, kaj se bo zgodilo oziroma kaj bo le ta povzročil. Druga zadeva, ki se, bom rekel, ki je prišla, je ta dodatek za tujce, kot ga imenujemo, ki tudi ni bil vštet v prejšnjo proračunsko leto. Tako da predvsem iz teh naslovov in pa seveda tudi v upanju na možno štipendiranje v letu 2026 S 1. 1., ki omogoča tudi nova zakonodaja, upajoč tudi na to, da bomo lahko tudi preko štipendiranja prišli do, tako do pravosodnih policistov, inštruktorjev, pedagogov in tako naprej. Tako da v sled tega je tudi taka številka, ki smo jo predlagali. Tako da toliko za sedaj, če bo pa kakšna, kakšno vprašanje, bom pa z veseljem odgovoril. Hvala.

Hvala za besedo. Vsi so dobili besedo, prijavljeni k besedi oziroma povabljeni.

Sedaj pa odpiram razpravo in dajem besedo članicam in članom odbora. Izvolite, gospa Mojca Šetinc Pašek, nato pa gospod Medic.

Torej, hvala predsedujoča za besedo. V poslanski skupini smo naredili en tak, bom rekla, neko grobo oceno tega proračuna na postavki pravosodja. In v bistvu bi rada to neko naše mnenje, naš pogled na proračun naše Poslanske skupine Socialnih demokratov podala. Tisto osnovno, kar ocenjujemo je, da v bistvu doživljamo na pravosodju na nek način finančno rast brez pravega preboja, kar je po naši oceni, po našem mnenju posledica fiskalne zadržanosti ministra, Ministrstva za finance. Čeprav imata oba proračuna za leti 2026 in 2027 na nek način rekordno višino, ko gledamo celoto, pa ostaja prav pravosodje med tistimi resorji, kjer se sredstva zgolj minimalno povečujejo, kar po naši oceni ni posledica pomanjkanja potreb, ampak v bistvu zadržane politike Ministrstva za finance, ki razvoj pravosodja obravnava v bistvu kot strošek, ne pa kot naložbo v delovanje države. Tako se po naši oceni krši koalicijska zaveza o učinkoviti, dostopni in pravični pravni državi.

Naslednja točka, ki jo opažamo, je, da sredstva na področju digitalizacije sicer so, pa vendar na Ministrstvu za finance upočasnjujejo izvedbo. Recimo projekt e-spis, elektronski arhiv, digitalna sodna evidenca imajo sicer zagotovljena sredstva, a Ministrstvo za finance zaradi počasnih postopkov potrjevanja, prerazporejanja, usklajevanja z evropskimi, z EU sredstvi, povzroča v bistvu zamude. To pomeni, da pravosodje ne more izkoristiti že načrtovanega razvojnega potenciala. Digitalna preobrazba ostaja torej na papirju in ne v praksi. Tretja stvar, ki jo opažamo, je zaviranje modernizacije pravosodja. Znova naš očitek gre vizavi Ministrstva za finance, ki s svojimi omejitvami investicijskih okvirov preprečuje večje modernizacijske skoke. Namesto dolgoročnega načrtovanja omogoča kratkotrajne kratkoročne korekcije, kar v bistvu pomeni, da se sodišča in zapori obnavljajo počasi in po delih.

Naslednja stvar, ki jo opažamo in jo je v bistvu omenil že gospod pred mano, je premalo podpore za zaporski ali pa zaporniški sistem. Očitno Ministrstvo za finance ne razume bremena delovnih pogojev na tem področju. Se pravi, čeprav Ministrstvo za pravosodje načrtuje več prenov zaporov, slišali smo, Dob, Dobrunje, tudi Ig in Ljubljana, v bistvu Ministrstvo za finance teh načrtov, tem načrtom ne sledi v polni meri. Zaradi fiskalnih omejitev se prenove vlečejo več let, pogoji za delo in bivanje ostajajo problematični. To pomeni, da država vzdržuje minimalne standarde, ne pa dostojnega sistema izvrševanja kazenskih sankcij.

Naprej, kar se nam zdi zelo problematično je, premalo vlaganj v varuha in v, bom rekla, na nek način področje človekovih pravic. To je odločitev Ministrstva za finance, ne Ministrstva za pravosodje. Sredstva Varuha človekovih pravic, KPK in Informacijskega pooblaščenca se sicer, ko gledamo postavke, povečujejo, vendar komaj za nekaj odstotkov. Torej razlog ne gre iskati v prioritetah pravosodnega sistema, ampak v omejitvah Ministrstva za finance, ki očitno teh institucij ne razume kot temeljnih gradnikov zaupanja v državo. Tako se zgolj formalno govori o človekovih pravicah, finančno pa tega v bistvu ni videti. Ministrstvo za finance s svojo fiskalno politiko po naši oceni duši razvojne cilje, ki smo si jih postavili v, pri Socialnih demokratih, v SD. Program SD poudarja krepitev javnih institucij, dostopnost pravic in enakost pred zakonom. Ministrstvo za finance pa s svojo politiko minimalne rasti onemogoča, da bi se ti cilji v proračunih uresničili. Pravosodje bi moralo biti v tej koaliciji razvojno področje ne pa administrativni strošek, Tako namreč izgleda ta razrez proračuna po naši oceni. Neravnotežje v prioritetah, tudi to opažamo, namreč več orožja, manj pravic. Ministrstvo za finance dovoljuje rekordno rast obrambnega proračuna. Tukaj imamo znameniti projekt SPIKE. Se pravi nabavo nekega izraelskega orožja, Kljub zavezam te vlade, da in obsodbam te Vlade in te koalicije napadov Izraelcev na Palestince In o tej osnovni oceni, kjer se vsi skupaj strinjamo, da gre za genocid, nabavlja, nabavljamo orožje pri Izraelcih.

Potem je novi logistični centri, hkrati s tem pa se zavira vlaganja v digitalno in kadrovsko krepitev sodstva. Vse to kaže, da proračunska politika ne temelji na koalicijski hierarhiji vrednot, ampak na kratkoročnih prioritetah in predvsem zunanjepolitičnih signalih, kakor jih torej dobivamo iz tujine. Kadrovske potrebe po naši oceni niso priznane kot razvojna naložba. Pravosodje nujno potrebuje več strokovnih sodelavcev, tožilcev, podpornega osebja, toda Ministrstvo za finance povečanja kadrovskih načrtov ne odobri, zato se dodatna sredstva za plače porabijo zgolj za uskladitev z inflacijo, ne pa za izboljšanje zmogljivosti dela. To je v bistvu neposreden odmik od koalicijskega cilja zmanjšanja sodnih zaostankov, mimogrede. Premalo je fleksibilnosti pri porabi evropskih sredstev. Ministrstvo za finance preveč centralizira odločanje o črpanju kohezijskih sredstev, rezultat so zamude, birokracija, prenos sredstev v naslednja leta. Pravosodje, kot vemo, ima pripravljene projekte, toda čaka na soglasja, kar izniči učinek načrtovanja in zniža dejansko porabo.

Ministrstvo za finance še vedno meri uspeh s številkami in ne učinki. Namesto da bi ocenjevalo, ali poraba sredstev izboljšuje kakovost storitev, Ministrstvo za finance meri zgolj stabilnost javnih financ. Stabilen proračun brez učinkovitega sodstva pa ne pomeni napredka, temveč le administrativni mir, brez družbenega napredka. Socialna in pravna država se nam zdi, da je za Ministrstvo za finance in očitno tudi za Vlado, glede na to, da je bil ta proračunski razrez na Vladi potrjen, postranska skrb. Čeprav Socialni demokrati, pa tudi koalicijska pogodba poudarjata predvsem krepitev socialne države, Ministrstvo za finance še vedno usmerja proračunsko logiko v ohranjanje nominalnih številk, kar pomeni, da rast pokojnin, socialnih transferov in sodnih zmogljivosti, nikakor ne dohaja rasti stroškov življenja. Ljudje so na nek način formalno zaščiteni, v resnici pa izgubljajo. Po našem mnenju se kaže potreba po usklajevanju politične in fiskalne politike. Če želi koalicija ostati verodostojna, mora Ministrstvo za finance in vlada biti bolje usklajena med finančnimi in programskimi cilji. Pravosodje torej mora biti obravnavano kot naložba v zaupanje v varnost in enakost, ne pa kot postavka, kjer se lahko krči, ko je treba uravnotežiti izdatke.

In da na nek način sklenem svojo, zdajle pač razpravo oziroma našo oceno tega proračuna za pravosodje. Oba proračuna za obe leti kažeta, da Ministrstvo za finance vodi zelo previdno, preveč ozko fiskalno politiko, ki zavira razvojne cilje pravosodja. Kljub temu, da ima to področje po naši oceni jasno vizijo in predvsem pripravljene projekte. Hvala.

Hvala lepa. K besedi je prijavljen tudi kolega Medic, izvolite besedo.

Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni in hvala lepa za predstavitev proračuna. Jaz imam nekaj vprašanj, pa bi šel kar v detajl. Kar se tiče pravosodni proračunski uporabniki vidim, da ta, kar se tiče Vrhovno sodišče ima v treh letih recimo, če gledamo 2025 do 27 povišanje te postavke. Vrednost za 40 odstotkov od 24,5 milijonov v leto, ocenjeno v leto 2025, v 2026 na 30,9 milijonov, 2027 pa na 34,3 milijone. To se reče od 2025 na 2026 ta postavka za Vrhovno sodišče zviša za 25 odstotkov. Če gledamo druge postavke, višje, okrožna sodišča v istem primerjavi 6 odstotkov, tožilstva 8 odstotkov, državno odvetniško 10 odstotkov, delovno in socialna sodišča 7 odstotkov. Tako, ta dvig stroškov oziroma proračuna na Vrhovnem sodišču izstopa iz vseh ostalih. To je eno vprašanje.

Naslednje vprašanje je pa vezano na nekaj, kar sem danes zasledil na težave, ki vemo, da jih imamo v URSIKS, kar se tiče primanjkljaj kadra, predsednica Sindikata državnih organov Slovenije ocenjuje, da manjkajo, je primanjkljaj kadrov, kar se tiče pravosodnih policistov, 200 pravosodnih policistov, Vprašanje je, če bi ti 200 policistov dobili, bi jih v naslednjem letu 2026 dobili, če je to vključeno v proračun, če je upoštevano druga.

Druga stvar, ki me je na tem članku pa res zmotila, je sledeča. Od avgusta naprej proračun Uprave Republike Slovenije za izvrševanje sankcij bremeni še plačevanje prispevka za dolgotrajno oskrbo za zapornike, v tem ni noben problem, ampak tudi za tuje državljane. Tukaj pa vidim problem. Za leto 2026 mislim, da je ocena tega stroška 470000 evrov. In če upoštevamo, da skoraj polovica zapornikov, povprečje v letu 2025 so tujci. Če reči da, saj če tako gledamo, milijone 200000 evrov tudi ni veliko, ampak če človek gre v detajle, pa vidi 200000 evrov, ki se bo vplačevalo od ene kase v drugo. Ampak vendar, za tuje državljane za dolgotrajno oskrbo je pa, me je pa čudilo.

Za konec bi pa se vprašal, kar se tiče, kar se tiče zapora v Dobrunjah, je predvideno, da bo do konca meseca, meseca dobil tisto upravno uporabno dovoljenje in da bi potem z začetkom naslednjega leta začel obratovati recimo. Zanima me ta zamuda, koliko, koliko denarja je stala? Toliko zaenkrat, hvala lepa.