Lep pozdrav!

Začenjam 65. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Preden začnemo, bi res prosila vse udeležene, če smo lahko tiho, ker namreč soba je zelo vroča in imamo zelo na glas klimo in mislim, da se bomo zelo težko slišali, če bomo preveč glasni. Tako da pozivam vse, če se lahko vzdržimo medsebojnih pogovorov in to naredimo zunaj.

Torej začenjam 65. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Imamo obvestilo o odsotnosti poslanca Antona Šturbeja in pooblastilo, magistrica Bojana Muršič nadomešča poslanca Damijana Bezjaka Zrima in poslanec Gašper Ovnik nadomešča poslanca Teodorja Uraniča. K dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik zadeve, zato je določen dnevni red seje, kot je bil opredeljen s sklicem.

In prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA . ZAHTEVA DRŽAVNEGA SVETA ZA PONOVNO ODLOČANJE DRŽAVNEGA ZBORA O ZAKONU O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ORGANIZIRANOSTI IN DELU V POLICIJI, ki jo je Državnemu zboru v obravnavo predložil Državni svet 25. septembra 2025 in je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora.

Na voljo imamo še mnenje Vlade Republike Slovenije z dne 15. oktobra 2025, vabljeni pa so bili državni svet, Ministrstvo za notranje zadeve in policija. Državni svet je na seji 25. 9. ob obravnavi navedenega zakona na podlagi 3. alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije sprejel zahtevo, da Državni zbor ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v policiji. Državni zbor je zakon sprejel na 113. izredni seji, dne 18. septembra 2025. Odbor bo navedeno zahtevo obravnaval na podlagi 147. člena Poslovnika Državnega zbora in oblikoval mnenje o zahtevi.

In pričenjam z obravnavo zahteve in besedo predajam vabljenim na sejo.

Najprej dajem besedo predlagatelju, zahteve za dopolnilno obrazložitev, in sicer državnemu svetniku Marku Lotriču, izvolite.

Hvala lepa za besedo, spoštovana predsedujoča Tereza Novak.

Spoštovani poslanke in poslanci, državni sekretar in ostali vsi prisotni!

Državni svet Republike Slovenije je na 19. izredni seji 15. 9. 2025 ob obravnavi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu policije, ki ga je Državni zbor sprejel na 113. izredni seji, 18. septembra sprejel zahtevo, da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o tem zakonu. Državni svet o odložilnem vetu na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v policiji izpostavlja sporni 3. člen, ki med temeljne naloge generalne policijske uprave uvršča izvajanje nalog prevoznika za potrebe helikopterske nujne medicinske pomoči bolnišničnih helikopterskih prevozov in prevozov novorojenčkov inkubatorjih, v nadaljevanju HNMP. Po prepričanju Državnega sveta gre za rešitev, ki je sistemsko in ustavno pravno vprašljiva, saj odstopa od ureditve nujne medicinske pomoči kot integralnega dela javne zdravstvene službe, za katero je odgovorno Ministrstvo za zdravje. Na to je jasno opozorila Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, a so bila njena opozorila prezrta.

Jedro težave je naslednje: HNMP je po našem prepričanju posebna zdravstvena dejavnost, ki se mora izvajati, organizirati, voditi in nadzorovati znotraj zdravstvenega sistema po pravilih, ki jih določa minister, pristojen za zdravje. Zakonska rešitev pa nalogo prevoznika prenaša na policijo, ki je organ državne prisile z osnovnim poslanstvom zagotavljanja javne varnosti, ne pa izvajanja zdravstvene službe. Takšno premeščanje pristojnosti krši resorno načelo in ustvarja pravno sistemsko neskladje v zakonodaji. V praksi pa se s tem odpira nevarna dvojnost odgovornosti in poveljevanja. Na eni strani zdravstveno odločanje o medicinski intervenciji, na drugi strani operativno logistične odločitve o razpoložljivosti zrakoplova in posadke pri policiji. V okoliščinah, kjer štejejo minute, če ne sekunde, takšna dvojnost povečuje tveganje zamud, nesporazumov in sistemskih napak. Nejasna sta tudi financiranje in nadzor. Spremenjeni zakon izrecno ne določa, kdo in s katerimi instrumenti financira ter nadzira dejavnost HNMP niti komu se pripiše odgovornost ob strokovni napaki.

Državni svet poudarja, da se dejavnost HNMP nikakor ne sme obravnavati zgolj kot nek transport, temveč le ta predstavlja vrhunsko specializirano nujno medicinsko intervencijo, ki zahteva namenske zrakoplove, standardizirane medicinske in letalske protokole, stalne baze, vrhunsko medicinsko oskrbo, usposobljene posadke in jasno linijo poveljevanja znotraj zdravstvene hierarhije. Strokovna javnost je večkrat opozorila, da se varna in učinkovita HNMP ne sme izgubiti med različnimi nalogami in resorji vključenih deležnikov, saj taka delitev ruši stalno razpoložljivost in ogroža izid za paciente. Sekcija reševalcev v zdravstvu in Sekcija za urgentno medicino Slovenskega zdravniškega društva, sta 4. avgusta 2025 posebej poudarili, da se mora HNMP dolgoročno izvajati z namenskimi helikopterji, ločeno od drugih helikopterskih dejavnosti, saj lahko le tako zagotovimo stalno razpoložljivost in kratke dostopne čase do pacienta. Zakon takšna opozorila spregleda in začasno improvizacije, ki so se v praksi pojavljale, pretvarja v trajno rešitev na napačnem mestu. Namesto, da bi HNMP sistemsko uredili v okviru zdravstvene zakonodaje, z jasnim financiranjem, vodenjem, mrežo najmanj treh letalskih baz, kadrovskimi normativi in namensko helikoptersko floto, se rešitev zapisuje v policijski zakon in s tem utrjuje resorno neskladje? Posledice takšne ureditve so precej predvidljive. Ena sama helikopterska flota za dve bistveno različni temeljni nalogi ustvarja skupno kritično točko odpovedi. Policijsko varnostna kriza, večje nesreče ali tehnične okvare lahko sočasno ohromijo bodisi izvajanje policijskih nalog bodisi HNMP ali pa celo obojega.

Prisotno pa je tudi tveganje, da bi položaj, v katerem je policija jasno institucionalizirana kot nosilka prevozov HNMP, negativno vplival na pripravljenost ljudi, da zaprosijo za helikoptersko pomoč. Odpira se namreč vprašanje, kaj se zgodi ob helikopterski intervenciji, če hkrati na mesto intervencije nastopata potreba po izvrševanju policijskih pooblastil članov helikopterske posadke in po medicinski oskrbi. Čemu se da prednost in kdo o tem odloča? Sprejetje take zakonske rešitve brez posluha za pripombe Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora in brez zadostnega vključevanja in upoštevanja zdravstvene stroke evidentno kaže na nepremišljeno zakonodajno urejanje.

Odložilni veto Državnega sveta nikakor ne pomeni zavračanja cilja nemotene in učinkovite HNMP, temveč je legitimen ustavni korektiv, s katerim je Državni zbor pozvan, naj spremeni svojo odločitev o sprejemu zakona. Naš namen je, da se resorno in ustavno pravna neskladja rešitev iz 3. člena zakona ne uveljavi, HNMP pa sistemsko uredi znotraj zdravstvene zakonodaje, in sicer pod nedvoumnim medicinskim poveljevanjem ter zagotovljenimi namenskimi helikopterji, mrežo treh helikopterskih baz, kadrovskimi normativi, stabilnim financiranjem in jasnim nadzorom. To je edina dolgoročno strokovna, vzdržna in ustavno skladna pot v korist pacientov, zdravstvene stroke in drugih deležnikov. Zato Državni svet s predlaganim vetom omogoča, da se znova odpre prepotrebna politična in strokovna razprava, ki bo omogočila odpravo resornih neskladij, upoštevanje strokovnih stališč ter bo zmožna HNMP vrniti tja, kamor sodi, to je v javni zdravstveni sistem, kjer odloča samo zdravstvena stroka.

Državni svet v zahtevi za ponovno odločanje o zakonu opozarja tudi na stališča Policijskega sindikata Slovenije, ki izpostavlja še več drugih spornih rešitev v zakonu. Problematična je uvedba obveznega obdobnega preverjanja znanja policistov po 97.a členu v izpostavi z novo ureditvijo 61. člena, ki generalnemu direktorju policije nalaga obvezni odvzem pooblastil policistu, če trikrat ne opravi preverjanja znanja. Doslej je bil to fakultativen ukrep, ki omogoča presojo okoliščin primera, po novem pa bo to pomenilo odpoved delovnega razmerja. Takšna ureditev pomeni nesorazmeren in neutemeljen poseg v pravice zaposlenih, saj Vlada ni predstavila nobene strokovne analize ali utemeljitve. Poleg tega zakonske rešitve niso bile usklajene s socialnimi partnerji. Policijski sindikat Slovenije pa je bil izključen iz razprave na seji pristojnega odbora državnega zbora. Predmetna novela tako resno ogroža zaposlitveno varnost policistov, ruši socialni dialog in lahko povzroči množične odpovedi delovnih razmerij, kar je škodljivo dolgoročno za varnostni sistem države. Posledično Državni svet zato ocenjuje, da so pomisleki o ustreznosti določb zakona utemeljeni, zato Odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo predlaga, da sprejme mnenje, da Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v policiji ni ustrezen. Hvala lepa za vašo pozornost.

Hvala.

Zdaj dajem besedo predstavnici Ministrstva za notranje zadeve, državni sekretarki gospe Helgi Dobrin, izvolite.

Spoštovani!

Hvala lepa za besedo.

V zvezi z ravnokar izpostavljenimi učinki podajamo, očitki podajamo naslednja pojasnila, in sicer glede ureditve helikopterske nujne medicinske pomoči. Poudarjamo, da pri določitvi nove naloge generalne policijske uprave v zakonu, ki ureja organiziranost in delo policije, ne gre za vsebinsko urejanje helikopterske nujne medicinske pomoči in pogojev za izvajanje javne službe, temveč se z določbo zgolj ureja pristojnost izvajanja nalog prevoznika na zakonski ravni. GPU bo tako pristojna zgolj za izvajanje nalog prevoznika. Ureditev javne službe kot celote pa seveda ostaja v pristojnosti ministrstva za zdravje in se bo izvajala v skladu z zakonom o zdravstveni dejavnosti.

Vlada tudi zavrača očitke o tem, da je bila določba medresorsko neusklajena, ampak ravno obratno, potekalo je intenzivno medresorsko usklajevanje. Poleg tega je bil predlog za tako oblikovanje člena posredovan tudi Zdravniški zbornici in ji je predlagatelj je v celoti vsem opozorilom in predlogom tudi sledil.

Kar se tiče očitkov o neustrezni ureditvi novega obdobnega preverjanja znanja, bi predvsem izpostavili, da so policisti pri svojem delu z namenom zagotavljanja notranje varnosti najgloblje posegajo v človekove pravice. V ta namen imajo na voljo številna zakonska pooblastila, ki jih morajo izvajati zakonito, strokovno in ob doslednem upoštevanju načela sorazmernosti ter ob hkratnem spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zato morajo biti policisti ustrezno strokovno usposobljeni in morajo podrobno poznati zakonske pogoje in pa strokovne standarde za zakonito opravljanje svojih nalog in pooblastil. Redni in izredni nadzori našega direktorata za policijo in druge varnostne naloge pa izkazujejo pomanjkljivo znanje policijskih pooblastil. Zakon zato s tem namenom vzpostavlja novo obdobno preverjanje strokovnega znanja, pri čemer v njegovem okviru določa tudi vrsto varovalk. In sicer poudarjamo, da negativne posledice za policista nastopijo šele po tretjem zaporednem neuspešnem pristopu na obdobno preverjanje strokovnega znanja. Policist tako ne utrpi nobenih negativnih posledic. Torej še nadalje neprekinjeno in brez omejitev opravlja svoje delo, če prvič ne opravi obdobnega preverjanja znanja in tudi ne, če ga ob takojšnjem naslednjem pristopu drugič ne opravi. Če pa tretjič zaporedoma ne opravi obdobnega preverjanja strokovnega znanja, pa se mu z odločbo odvzame policijska pooblastila. Sprejeto besedilo, ki ureja obdobno preverjanje strokovnega znanja, vsebuje tudi dodatno varovalko pri oblikovanju komisije, ki bo ocenjevala znanje. Saj v primeru tretjega zaporednega prestopa na obdobno preverjanje strokovnega znanja je obvezni član ocenjevalne komisije tudi predstavnik reprezentativnega sindikata. Policist ima na vsaka tri leta tako kar tri možnosti, v okviru katerih mora uspešno opraviti obdobno preverjanje znanja. Naj za primerjavo povem, da že obstoječa določba 58. člena veljavnega zakona določa izgubo zaposlitve osebi, ki je sklenila delovno razmerje policista, če v roku enega leta po sklenitvi delovnega razmerja ne opravi izpita iz policijskih pooblastil. V tem primeru gre tako za začetnika, ki je kaznovan hitreje in strožje, saj je predpisano prenehanje delovnega razmerja na podlagi samega zakona. V primeru obdobnega preverjanja strokovnega znanja pa temu ni tako.

Za zaščito javne varnosti ter zakonitih posegov v človekove pravice, tako ocenjujemo, da je uvedba obdobnega preverjanja nujna in z vzpostavitvijo sistema se bo tako zagotovila policistom obnova že pridobljenega znanja ter možnost podrobnejše seznanitve z novostmi, s tem pa tudi izboljšanje njihove samozavesti ter posledično zmanjšanje pomanjkljivosti pri opravljanju nalog.

Prav tako pa zavračamo očitek, da socialni dialog s sindikati ni potekal. Sindikati so bili vključeni tako v notranje kot strokovno usklajevanje. Poleg tega je potekala tudi javna razprava, medresorsko usklajevanje. Tako da je celotni predlog v največji možni meri usklajen s sindikati. Seveda pa vsem njihovim predlogom ni bilo možno slediti. Tako da hvala lepa.

Hvala lepa.

Prehajamo na razpravo in besedo dajem članicam in članom odbora. Želi kdo besedo? (Da.) Andrej Kosi, izvolite.

Hvala za besedo.

Zdaj obravnavamo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona organiziranosti in delu v policiji, na katerega je Državni svet dal veto. Seveda pričakovano, kajti na to sporno določilo, na katerega najbolj se osredotoča Državni svet, predvsem glede naloge izvajanja helikopterske nujne medicinske pomoči, že ob samem nakupu helikopterja, katere je že preteklo veliko vode in smo tukaj v prostorih Državnega zbora veliko o tem govorili, so opozarjali vsi. Opozarjali smo poslanci opozicije, nekateri poslanci koalicije, opozarjal je sindikat, opozarjala je stroka in tako in tako dalje. Dokaz, kako je, da s tem nakupom nekaj ni v redu, je bil v ponedeljkov podpis pogodbe o nabavi helikopterja. Mi smo podpisali pogodbo o nakupu dveh helikopterjev za nujno medicinsko pomoč. In če ste pogledali sestavo prisotnih ob podpisu te pogodbe, smo zraven zdravstvene stroke videli zgolj ministrico, državnega sekretarja, vse ostalo, minister za notranje zadeve, obe državni sekretarki in pa predstavniki policije, letalske policijske enote, generalne policijske uprave in tako dalje.

Zdaj, spoštovani, vzpostavitev helikopterske nujne medicinske pomoči, nakup teh dveh helikopterjev, tako kot poteka v Sloveniji, je zgodba, ki bi jo lahko Fran Milčinski v poglavje knjige O butalcih, dobesedno o butalcih. Velikokrat sem spraševal in nisem dobil odgovora, povejte mi evropsko državo, kjer policija izvaja nujno helikoptersko medicinsko pomoč, zgolj policija? Je ni in je tudi ne bo razen Slovenije. V nobeni državi Evropske unije policija ne izvaja nujno helikoptersko medicinsko pomoč. Zelo zanimivo. Na to sporno določilo, na katero opozarja Državni svet in na katero opozarja, na katero smo opozarjali, je opozorila jasno tudi Zakonodajno-pravna služba, ki jasno govori, da je prevoz oziroma vzpostavitev sistema helikopterske nujne medicinske pomoči zdravstvena dejavnost, ki spada pod Ministrstvo za zdravje in ne pod Ministrstvo za notranje zadeve. Povejte mi evropsko državo, ki ima v svojem sistemu, da policija izvaja nujno helikoptersko medicinsko pomoč v zakonodaji to zapisano? Je ni, kajti helikopter je reševalno vozilo, sicer ni na kolesih kot kombi, je pač zračno letalsko vozilo in bi bilo tako, kot da bi policija z maricami opravila nujno medicinsko pomoč. Dejstvo je, da ko se je že lansko leto, že pri prvem razpisu, ko je prišel razpis, ko je bil objavljen razpis, je stroka in pa vsi opozarjali na to, da je razpis prilagojen.

To se je zelo videlo pri določitvi roka glede nakupa oziroma dobave helikopterja, ker je jasno, da drugi ponudnik je jasno povedal, da tega roka ne more doseči. Ampak ste vi vzpostavili rok, ki ste ga avtomatsko potem onemogočili prijavo.

Pri drugem razpisu je bilo enako, vzpostavili so te kriterije, kajti to je jasno, vedno lahko narediš takšen razpis, da ima en ponudnik večjo možnost. To je dejstvo. In tudi tu je bilo tako. Ampak zelo zanimivo, predsednik Vlade danes, ko je na obisku v Prekmurju, je v murskosoboški bolnici dejal, zdravstvo je prioriteta. In tudi lansko leto maja je dejal, da bo Slovenija vzpostavila helikoptersko nujno medicinsko pomoč na evropski ravni. Vzpostavljamo pa sistem, ki ga Evropa ne pozna, torej to ni sistem na evropski ravni, to je sistem Balkana ali pa še nekje drugje. Vsi se zavedamo in vsi smo za to, da je sistem nujne helikopterske pomoči potreben, nujno potreben, zelo nujno potreben v dobrobit vseh državljanov in državljank, ki bodo to pomoč potrebovali. In ni zgolj zdaj nakup helikopterja, tisti, mi moramo imeti zraven helikopterja tudi baze in tako dalje. Ampak šli smo v en sistem, ki, ki ga pač Evropa ne pozna, samo zato, da bo nekdo tu lahko dobro zaslužil pri nakupu teh helikopterjev.

Torej, tudi predsednik Vlade je dejal, da bo vedno pri svojih dejanjih vlada in poslušala stroko. Ampak ko je stroka zagnala vik in krik, ko je, ko so reševalci, ki dejansko opravljajo nujno helikoptersko pomoč, ko so urgentni zdravniki, ki opravljajo nujno helikoptersko medicinsko pomoč, ko so določeni piloti, ki na sosednjem hrvaškem opravljajo nujno helikoptersko medicinsko pomoč, slovenski piloti opozarjali, da to ni v redu, so bili preslišani. Temu dejansko, ko je stroka še dala prošnjo, torej tudi politikom, da se odzovemo, smo se odzvali tako v opoziciji kot kolegi in kolegice iz koalicijske SD, ste jih preslišali, so nas oziroma ste nas preslišali. Zadnjič, ko je bila seja na našo zahtevo izredna seja prav o tem nakupu so predstavniki letalske policijske enote ne vem, od kod se vlekli izgovore, tudi o tem, da Airbusov helikopter nima certifikata pred trkom ptic in tako in tako dalje. Dobesedno so se norčevali iz argumentov in iskali argumente, kako helikopter drugega proizvajalca, ki pa je najbolj razširjen helikopter v Evropi ali celo v svetu, ni primeren za to pomoč, za opravljanje te dejavnosti. In da mi zapišemo v zakon, da bo generalna policijska uprava izvajala helikoptersko nujno medicinsko pomoč, ja halo, policiji, mi v naloge policije, organizirano policije zapišemo, da bo izvajala helikoptersko nujno medicinsko pomoč. Zdaj, jaz se res bojim, da ne bomo nekje zdaj zapisali še, da bomo, ne vem, v zdravstvenem zakonu, da bodo zdravniki pa izvajali javni red in mir in tako dalje. Res se bojim, jaz se res bojim, da bo tako, ker je to je zmešnjava.

Zdaj, predsedujoči, jaz bi prosil, če lahko kolegico prosite, ker ste že, je predsedujoča prej prosila, da smo tiho, ker je pač glasno, da ne komentiram in bo imela kasneje besedo.

Ja, se bomo pomirili vsi skupaj, kar nadaljujte.

Tako da jaz podpiram to zahtevo Državnega sveta, ki je zelo argumentirano. Nenazadnje je tudi policijski sindikat oziroma Sindikat policistov Slovenije opozoril, da helikopterska nujna medicinska pomoč po njihovem po njihovem mnenju ni ustrezna in da to spada v okvir zdravstvene zakonodaje.

Zdaj, ta Zakon o organiziranosti, delu policije, seveda so mogoče nekatere dobre usmeritve, ampak prej je državna sekretarka govorila, kako so bili sindikati uslišani. Vendar že takrat, ko smo, ko smo razpravljali o tem zakonu, je sindikat dal dve, dva dopisa, kjer je opozoril, da pa niso bili dejansko dovolj uslišani pri njihovih zahtevah. Tako da zelo zanimivo. Tudi zdaj sporna izjava gospoda Darja na seji Državnega sveta, ki je kar zagnal velik vik in krik pri sindikatih, je jasna, da je potem hotel državne svetnike nekako prepričati o tem, da policisti sploh nimajo osnovnega policijskega znanja in tako dalje, da ne bi glasovali za veto o tem zakonu. Torej, to ni v dobrobit slovenske policije, ki se ukvarja s takšnimi določenimi drugimi izzivi. Dejstvo pa je, da prav to, kar sem povedal, da ob podpisu pogodbe ni bilo ne predstavnikov zdravnikov, da ni bilo reševalcev in vsi tisti, ki dejansko opravljajo helikoptersko nujno medicinsko pomoč v prisotnosti je jasno, da je to trmoglavo odstranjanje neposredno vztrajanje pri tem, da se vzpostavi nek sistem. Mi bomo za dva helikopterja porabili 38 milijonov evrov. Nakup in servisiranje brez baz. In še to, da bo helikopter baze, torej na letališču v Brniku in v Mariboru, kjer stroka jasno opozarja o tem, da baze na letališču prav zaradi posebnega režima, ki velja kot mednarodno letališče, ni primerno, da tudi Brniško letališče zaradi dolgega obdobja megle ni primerno in tako dalje. Tudi iz zapisnika, ki ga je, ki ga je poslala, torej zapisnika, ki so, kjer so se sestali, torej zdravstvena stroka, reševalci in urgentna medicina ter predstavnik, predstavnik zdravstva, zdravstvenega ministrstva je bilo jasno podane zahteve po tem, kakšen naj bo helikopter. Sicer zdaj mi imamo ta helikopter namenjen tudi za prevoze inkubatorjev, bodoče bolnišnične prevoze. Čeprav stroka tudi govori o tem, da bi morali za to imeti druge helikopterje, da bi to bil zgolj helikopter za nujno medicinsko pomoč. Tudi, kot smo lahko na seji takrat slišali, ko je vodja letalske policijske enote povedal, da je bila zgolj zahteva policije po osmih sedežih. Torej ne zahteva stroke zdravstvene, ampak policije jasna, češ da bomo s helikopterji za HNMP izvajali reševanje ljudi. Za to se helikopter za nujno medicinsko pomoč ne izvaja in ne uporablja, to je jasno, zato imamo ostale helikopterje v policiji in v vojski. Vi nikoli ne z reševalnim vozilom ne izvajate neke, ne, ne vozite nepoškodovane ljudi. Če nekdo potrebuje neko pomoč, pošljete navadno vozilo, ne pa vozilo za nujno medicinsko pomoč. In nekdo, ki bo na drevesu, ne bo reševal helikopter za nujno medicinsko pomoč, ampak bo lahko reševal helikopter, bodisi vojaški ali pa navadni helikopter v policiji, ker ima vitle in vse primere. Ampak to vztrajanje, to kar ste naredili, je jasen dokaz, da ne poslušate politike, da ne poslušate stroke, ampak je zgolj politično vodilo, kako priti do cilja, da bo nekdo tu lepo zaslužil s provizijo in tako dalje. Vendar na koncu bom rekel tako, tam so se vsi smejali, ampak kdo se zadnji smeje, se najslajše smeje? Kajti če bomo marca prišli na oblast, bomo to pogodbo sigurno razveljavili.

Naslednji je na vrsti Branko Zlobko, izvoli.

Hvala lepa za besedo, gospa predsedujoča.

Očitno pri HNMP dejansko z opozicijo ne bomo prišli skupaj. To je zdaj že ne vem katera seja, bila je na Komisiji za nadzor javnih financ, ne vem kolikokrat smo o tem razpravljali, tako da na te stvari ima vsak svoj pogled. Zdaj, ali je še kje v Evropi prevoznik policije ali ni, je to iluzorno. Mi pač imamo svojo državo in sami postavljamo v svoji državi svoja pravila.

Druga stvar, kar se tiče stroke. Stroka je tako razdeljena, zdaj, kaj je zdaj stroka? Tisti, ki jih ima država oziroma ali tisti, ki jih imajo zasebniki, o kateri stroki govorimo? Kar se tiče HNMP na Hrvaškem. HNMP na Hrvaškem vemo, da izvajajo privatniki in to zasebniki iz Italije, ne, ampak tudi Hrvati priznajo, da to ni dobro, da takrat, ko ne morejo ti helikopterji leteti, kdo jih izvaja, kdo izvaja HNMP na Hrvaškem? Vojska in policija, ki ima težje helikopterje. Jaz se ne bom spuščal zdaj v zgodovino HNMP nazaj, ker smo to razdelali, ne vem kolikokrat že. Ne vem tudi, da je bil narejen salta mortale, ker je bilo določeno, da bo to delala vojska z odpisanimi helikopterji, da se bodo postavile debatne baze, pa ni bilo nič narejenega, ne. Sedaj, ko imamo dva helikopterja namenska za HNMP, namenska in s temi helikopterji pač se ne bo izvajalo policijskih nalog, ampak bo izvajal samo HNMP. In že glede na sedaj veljavno zakonodajo in skladno z Zakonom o zdravstveni dejavnosti, ki v 6. členu določa, da podrobnejše pogoje, med drugim tudi zagotavljanje HNMP, določi minister, pristojen za zdravje z uredbo in pa evropsko direktivo številka 256/ 12, ki ureja operacije HNMP, se pravi, bo. Policija na osnovi tega zagotavlja zgolj prevozniški del javne storitve pod pogoji, ki jih določajo predpisi, pristojni ministrstva za zdravstvo, ne policije. GPU bo tako pristojna za zagotavljanje nalog prevoznika z namenom izvajanja HNMP z upravljanjem s svojimi zrakoplovi, to so helikopterji. Izvajanje nalog bo potekalo po pravilih, ki jih bo za izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči na podlagi 6. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti določil minister, pristojen za zdravje, kot velja že do sedaj. Poveljnik dotičnega helikopterja ali pa, če hočete, kapetan plovila pa bo torej odločal le o tem, ali bo v konkretni situaciji zaradi megle, dežja, snega lahko poletel varno ali ne bo ali bo ostal prizemljen na Zemlji zaradi varnosti posadke in pa tudi reševalnega dela. Ureditev javne službe kot celote nujne medicinske pomoči oziroma HNMP pa ostaja v pristojnosti Ministrstva za zdravje in ne policije. In jaz ne vidim tu nekih problemov. Vidim pa probleme sledeče, da s tem, ko si podajamo žogico preko mreže, kaj bo, kaj ne bo, trpijo tisti, ki HNMP nujno potrebujejo. In za božjo voljo, dajmo že enkrat mir. Pacienti potrebujejo HNMP in tokrat bodo dobili dva namenska helikopterja, ki bosta namenjena samo za nujno helikoptersko medicinsko pomoč. Toliko zaenkrat. Hvala.