En lep dober dan!

Jaz predlagam, da kar začnemo, smo se nabrali že v zadostnem številu. Pozdravljam vse članice in člane odbora za… / nemir v dvorani/ Prosim za, če lahko začnemo.

Pozdravljam vse članice in člane odbora, vse vabljene in ostale prisotne in začenjam 64. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Imamo nekaj pooblastil: poslanka magistrica Bojana Muršič nadomešča poslanca Damijana Bezjaka Zrima in poslanec Gašper Ovnik nadomešča poslanca Teodorja Uraniča.

K dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik zadeve in je določen dnevni red: kot je bil opredeljen s sklicem.

Začenjam s 1. točko in predlagam odboru, da združimo obravnavo 1. in 2. točke dnevnega reda, in sicer tako, da bi najprej dala besedo vabljenim predstavnikom predlagatelja za predstavitev obeh predlogov aktov. temu pa bi sledila razprava članic in članov odbora o obeh predlogih aktov skupaj. Verjetno ni nikogar, ki bi nasprotoval? (Ne.)

Prehajamo na 1. IN 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2026 IN PREDLOG PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2027, ki jo bomo v okviru pristojnosti odbora obravnavali kot zainteresirano delovno telo.

Navedena predloga sta bila 30. 9. 2025 objavljena na spletnih straneh Državnega zbora. K omenjenima točkama dnevnega reda so bili vabljeni Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za digitalno preobrazbo in Ministrstvo za finance.

In prehajamo na predstavitev obeh predlogov, zato besedo dajem vabljenim na sejo.

Najprej predlagam in dajem besedo predstavnici Ministrstva za finance, gospe Ireni Momić, sekretarki, izvolite.

Hvala.

Pozdravljeni!

V začetku bi podala kratek uvod k splošnemu delu obeh proračunov. Pri pripravi predloga sprememb proračuna za leto 2026 in proračuna za leto 2027 so bila upoštevana izhodišča iz jesenske napovedi gospodarskih gibanj Urada za makroekonomske analize in razvoj, zakonske in druge obveznosti oziroma zastavljene prioritete ter napovedi predlagateljev finančnih načrtov za namen izvajanja načrta za okrevanje in odpornost evropske kohezijske politike ter drugih EU sredstev.

V predlogu sprememb proračuna za leto 2026 se načrtuje za 15,6 milijard evrov prihodkov. Ti so v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2026 nižji za 2,1 odstotka, predvsem zaradi upočasnjene rasti davčnih prihodkov, zaradi konjunkturnih dejavnikov, manjšega poračuna davka od dohodkov pravnih oseb in uskladitve olajšav in lestvice za odmero dohodnine z inflacijo.

Hkrati se načrtuje odhodke v višini 17,7 milijard evrov. Ti so v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2026 višji za 3,2 odstotka, predvsem zaradi višjih stroškov dela iz naslova prenove plačnega sistema, podpore tehnološkim razvojnim projektom, investicijam. železniško infrastrukturo, proizvodnjo in oskrbo z energijo, uskladitve transferov z rastjo cen življenjskih potrebščin, izvajanja Zakona o osebni asistenci, rasti obrambnih izdatkov skladno s sprejeto resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040 ter stabilizacije in financiranja zdravstvenega varstva. Posledično s predlogom sprememb proračuna v bilanci prihodkov in odhodkov načrtujemo primanjkljaj v višini 2,1 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP. V predlogu proračuna za leto 2027 se načrtuje za 16 milijard evrov prihodkov, ti so v primerjavi s predlogom sprememb proračuna za leto 2026 višji za 2,6 odstotka, na drugi strani pa se pričakuje za 18,1 milijarde evrov odhodkov kjer se največji delež sredstev namenja izobraževanju in športu, socialni varnosti in pokojninskem varstvu. S predlogom proračuna za leto 2027 se v bilanci prihodkov in odhodkov načrtuje primanjkljaj v višini 2,1 milijarde evrov oziroma 2,1 odstotka BDP. Toliko za uvod, kolegi bodo pa predstavili svoje finančne načrte.

Najlepša hvala.

Nadaljujemo s predstavnikom Ministrstva za javno upravo in sicer dajem besedo državnemu sekretarju, gospodu Juretu Trbiču, izvoli.

Spoštovana predsedujoča, spoštovane in spoštovani članice in člani odbora, ostali prisotni!

V nadaljevanju bom na kratko predstavil predlog sprememb proračuna Ministrstva za javno upravo, tako za leto 2026 in tudi 2027. Ministrstvo za javno upravo je, kot veste, predlagatelj finančnega načrta, tako za samo ministrstvo pa tudi za vseh 58 upravnih enot in za Inšpektorat za javni sektor, torej naš organ v sestavi, kar pomeni, da v skupni številki proračuna so zajete vsi stroški dela, materialni stroški in tudi vse investicije tako za naštete organe kot nenazadnje investicije v stvarno premoženje tudi za širše državne organe. Skupaj je za ministrstvo za javno upravo v predlogu sprememb proračuna za leto 2026 predvidenih nekaj manj kot 240 milijonov evrov sredstev, za leto 2027 pa 243,1 milijon evrov. V primerjavi z že sprejetim proračunom za leto 2025 to pomeni približno dvoodstotno povečanje, za leto 2026 in okoli 3,5 odstotno povečanje za leto 2027. Proračun Ministrstva za javno upravo seveda sestavljajo tako integralna in namenska sredstva ter evropska sredstva s pripadajočo slovensko udeležbo. Na integralnem delu proračuna. Za leto 2026 načrtujemo pravice porabe v višini 216,6 milijona evrov, namenska sredstva pa načrtujemo v višini 20,4 milijone evrov. Evropska sredstva načrtujemo v višini slabih 2,2 milijona evrov, ob tem pa seveda še slabih 0,7 milijona evrov slovenske udeležbe pri teh evropskih projektih. Tudi predlog za leto 2027 je v tem pogledu precej podoben. V namenskih sredstvih so zajeti med drugim prihodki iz naslova prodaje premičnega in nepremičnega premoženja, najemnin za stanovanja in počitniške enote, prihodki iz dejavnosti Upravne akademije ter od različnih prispevkov in pristojbin ter seveda prihodki na upravnih enotah iz naslova vplačil za tiskovine. Na integralnem delu proračuna se načrtovane pravice porabe v letu 2026 v primerjavi s sprejetim proračunom za letos zvišujejo za slabih deset milijonov evrov, na skupno 216,6 milijona. Načrtovani odhodki v integralnem delu proračuna pa se nanašajo predvsem na plače in druge stroške dela ter prispevke seveda delodajalca v skupni višini 120 milijonov evrov. Naj omenim, da tu predstavljajo izdatki za stroške dela za upravne enote slabih sto milijonov evrov. Potem druga kategorija so izdatki za blago in storitve v višini skupni 65,3 milijona evrov, od tega 48,3 milijona evrov za ožje ministrstvo, pri čemer pa večino predstavljajo načrtovane pravice porabe za najemnine poslovnih prostorov, tega pride za dobrih 17 milijonov evrov. In seveda za tekoče vzdrževanje zgradb in prostorov v skupnem znesku 27 milijonov evrov tako imenovanih centraliziranih organov. 17 milijonov evrov pa je še izdatkov za blago in storitve, ki so načrtovani v finančnih načrtih upravnih enot. Tretja kategorija pa je investicije in investicijsko vzdrževanje v skupnem znesku 18,6 milijonov evrov, kjer večino predstavljajo investicije in investicijsko vzdrževanje poslovnih prostorov državnih organov v upravljanju Ministrstva za javno upravo. Torej skupno nekaj manj kot 16 milijonov evrov.

Pa še zadnja kategorija pa so tekoči domači transferji v višini 12,5 milijonov evrov. Od tega glavnino, kar dobrih 12 milijonov evrov, nanesejo sredstva za sofinanciranje skupnih občinskih uprav. Dobra polovica proračuna ministrstva je torej namenjena financiranju upravnih enot, ki so za državljane najvidnejši obraz države. Za leto 2026 je v predlogu sprememb proračuna za upravne enote načrtovanih skoraj 127 milijonov evrov, za leto 2027 pa že več kot 133 milijonov evrov. Rast, ki je kar konsistentna skozi vsa ta leta, odraža dejanske potrebe sistema. Glavnina povišanja za leto 2026, kar znaša približno 4,4 milijona evrov, je namenjena pokritju višjih stroškov dela, kar je glavna posledica prenove plačnega sistema in nenazadnje tudi izpolnitve stavkovnih zavez, višjega regresa ter nadomestil stroškov za prehrano, prevoz in dodatno pokojninsko zavarovanje. Materialni stroški upravnih enot se povečujejo za približno 0,8 milijona evrov, kar omogoča kritje fiksnih stroškov poslovanja. V proračunu pa še dodatno namenjamo dobrih 0,4 milijona evrov za investicije in investicijsko vzdrževanje, saj je bilo žal to področje na upravnih enotah prej več let zapostavljeno. V okviru investicij in investicijskega vzdrževanja se bo, denimo, zamenjalo dotrajano opremo, službena vozila in med drugim uredilo boljše tehnične pogoje za sodobnejše poslovanje z izvajanjem postopkov na daljavo. S temi ukrepi se bodo za zaposlene izboljšali delovni pogoji, kar pa bo seveda posledično pomenilo boljše storitve, zanesljivejše in nenazadnje lažje dosegljive za uporabnike, za ljudi in za gospodarstvo.

Pomemben del sredstev proračuna Ministrstva za javno upravo pa je namenjen seveda zagotavljanju prostorskih in drugih pogojev za delo državnih organov in investicijam v slednje. Že prej sem omenil tako imenovane centralizirane državne organe, o tem je govora. Med zagotavljanjem navedenih pogojev sodijo k nam stroški upravljanja tekočega vzdrževanja ter plačevanja obratovalnih stroškov za poslovne in druge prostore, ker pa so seveda vsa ministrstva z organi v sestavi z izjemo obrambnega, notranjega in ministrstva za zunanje in evropske zadeve. Za navedene stroške na ministrstvu načrtujemo 61,4 milijonov integralnih sredstev ter 06 milijona namenskih sredstev. Od navedenih slabih 62 milijonov jih bomo v letu 2026 namenili investicijam in investicijskim projektom, skupaj 17 milijonov. Za leto 2027 pa za isto zagotavljanje prostorskih in drugih pogojev. Načrtujemo slabih 56 milijonov evrov, od tega pa skoraj 11 milijonov za investicije in investicijsko vzdrževanje. Ta sredstva so predvidena za aktivnosti, ki neposredno izboljšujejo delovne pogoje, energetsko učinkovitost stavb, s čimer ne nazadnje prispevamo tudi k doseganju izboljšav na področju skrbi za okolje v Sloveniji. Naj bom konkreten, v letu 2026 načrtujemo na primer dokončanje urejanja prostorov Finančne uprave v Novi Gorici, dokončanje energetske sanacije Upravne enote Krško in nenazadnje objekta Agencije Republike Slovenije za okolje v Ljubljani, pa tudi ureditve prostorov upravne enote v Mariboru na Trgu Leona Štuklja, sanacijo različno ogrevalno hladilnih sistemov v objektih Ministrstva za infrastrukturo, Ministrstva za okolje, prostor in energijo, prenovo mansarde na Ministrstvu za kulturo. S temi investicijami in investicijami na Ministrstvu za javno upravo ustvarjamo novo, varnejše in bolj funkcionalno delovno okolje, znižujemo emisije, nižamo stroške za energijo in ne nazadnje zagotovimo sodoben, funkcionalno urejen prostor za zaposlene. Nenazadnje, nadaljujemo pa tudi z investicijami v digitalno preobrazbo in v dvig kompetenc javnih uslužbencev na široko, ne le v okviru ministrstva. V različnih programih, sofinanciranih iz evropskih sredstev tako izvajamo različne vrste aktivnosti, na primer na področju elektronskega javnega naročanja izvajamo usposabljanja za dvig kompetenc za javne uslužbence in vodimo program Most. Na kratko, modro ravnanje s kadri v državni upravi. Za te projekte bomo v letu 2026 in v letu 2027 predvideli skoraj 2,2 milijona evrov evropskih sredstev in že prej omenjenih 07 milijona evrov slovenske udeležbe.

Še v zaključku naj omenim še dve področji. Določena sredstva pri ministrstvu so zagotovljena, seveda tudi za področje dela nevladnih organizacij, ki pa jih podpiramo praktično večinsko iz namenskih sredstev. Gre za proračunski sklad za razvoj nevladnih organizacij, v katerega se skladno z zakonom steka 1 odstotek dohodnine, ki je davčni zavezanci nismo namenili splošno koristnim namenom, političnim strankam ali reprezentativnim sindikatom. Iz tega sklada financiramo podporno okolje za nevladne in prostovoljske organizacije, kot so denimo horizontalne mreže, regionalna stičišča, nacionalno prostovoljsko mrežo, seveda pa tudi spodbujamo profesionalizacijo in mentorstvo v prostovoljskih organizacijah in sofinanciramo različne projekte v nevladnih organizacijah, ki so izbrani na razpisih, sofinanciranih iz proračuna. Evropske unije ali Urada za finančni mehanizem.

Integralna področja na tem področju, pardon, integralna sredstva na tem področju ostajajo vsako letno nizka. Tu pride 50000 evrov in so zelo ciljna, konkretno za delovanje vladnega telesa, sveta za razvoj in vsakoletna priznanja prostovoljcem, ki jih sicer podeljuje Urad predsednice republike.

Ocenjujemo, naj sklepno povem, da sta predlog sprememb proračuna Ministrstva za javno upravo tako za leto 2026 kot za leto 2027 premišljena in odgovorno načrtovana. Veliko, veliko sredstev namenjamo investicijam, povečujemo pa sredstva tam, kjer ljudje vložek to najbolj občutijo, torej na upravnih enotah. Financiranje nevladništva ostaja urejeno, predvidljivo in namensko s ciljem krepitve civilne družbe in seveda prostovoljstva. Ministrstvo pa del sredstev, seveda, kot že prej omenjeno, namenja tudi lokalnim skupnostim, in sicer, kot omenjeno, sofinanciramo delovanje skupnih občinskih uprav, letos slabih 12 milijonov evrov, v drugem letu pa, kot že omenjeno, dobrih 12 milijonov evrov. Toliko za uvod, hvala.

Hvala lepa.

Naslednjemu dajem besedo predstavniku Ministrstva za digitalno preobrazbo, državnemu sekretarju doktorju Miroslavu Kranjcu, izvolite.

Spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, drugi prisotni! Jaz bom, sem se odločil, da bom na kratko povedal razlike, ki jih imamo glede na sprejeti proračun za leto 2026 v tem, glede na to, kaj je danes pred vami. Na podlagi nižje dodeljenega limita za leto 2026 smo morali na ministrstvu drastično ali pa v precejšnji meri preurediti nekatere prioritete in hkrati še vedno zagotavljati vse storitve, ki smo jih dolžni na podlagi zakonov in tudi na podlagi naših nalog povezanih z vzdrževanjem držav tako imenovane državne informatike. Naj povem, da imamo v aktivnem imeniku v katerem so zapisani uporabniki, za katere skrbimo, zdaj več kot 22000 vnosov, tolikšno število ljudi. Skrbimo za več kot 17000 mobilnih naprav in približno 2800 virtualnih strežnikov, gostijo več kot 450 različnih informacijskih sistemov. V ta namen je program oziroma podprogram 040101 Centralna informacijska infrastruktura in komunikacijska tehnologija, kjer realiziramo približno 60, 65 procentov vseh odhodkov proračuna. Našega, našega proračuna. Na tem podprogramu smo morali zaradi teh znižanih limitov skušati prišparati približno 14 procentov ali 7,6 milijona, ki jih bomo skušali nadomestiti predvsem s tem, da bomo nekatere projekte iz kohezije prenesli, prenesli na kohezijo. Poskušali financirati projekte iz dvojne rabe z Ministrstvom za obrambo in porabiti več namenskih sredstev, kot smo jih do sedaj. Ministrstvo namreč planira tudi pobrati približno dva milijona namenskih sredstev iz lastnih dejavnosti, ki jih imamo in ki jih glede na omejitve, ki smo jih imeli do sedaj, nekako se nam že nekaj let nabirajo in jih bomo morali letos izčrpati. Poudaril bi, da ministrstvo ima skoraj 300 zaposlenih, 295 zaposlenih, katerim je namenjenih zdaj približno 14 milijonov za plače. Imamo sicer pravic zaposliti porabe za nove zaposlitve večje, pa se srečujemo s težavami pri zaposlovanju posebej kadra na področju IT in informacijske varnosti. In zaposlujemo oziroma tudi zaradi tega vsaj deloma imamo tudi precej študentskega dela, posebej v klicnem centru, pa tudi pri podpornih službah na področju informacijske tehnologije.

Centralni gradniki, ki jih zagotavljamo za delovanje drugih ministrstev. To so mogoče v prvi vrsti Finančna uprava Republike Slovenije, centri za socialno delo, Ministrstvo za notranje zadeve, Geodetska uprava in tako naprej, so nekaj kar prinaša prihranke tej državi zdaj že kar nekaj let in se kaže kot dobra investicija, vendar so se te investicije že amortizirale, skoraj deset let je, odkar je bil postavljen prejšnji državni računalniški oblak, zaradi tega smo letos sklenili pogodbe in je v postopku dobave iz novo financiran nov državni računalniški oblak, tako imenovani Dronex, ki bo v pomembni meri tako povečal kapacitete kot tudi uporabniško izkušnjo in predvsem z naše strani zmanjšal potrebo po fizičnem intervencijah za to, da tak sistem uspešno in učinkovito in varno deluje. Precej bomo imeli novih novih stroškov za zakonsko, za zakonsko obveznost povezano z Zakonom o informacijski varnosti, ki za upravljavca centralnega informacijsko-komunikacijskega sistema, kar smo mi. Uvaja precej novih obveznosti. Imeli bomo tudi stroške za zagotavljanje sredstev za izvajanje uredbe o obravnavanju in razširjanju terorističnih spletnih vsebin ter Zakona o izvajanju Uredbe o enotnem trgu digitalnih storitev in harmoniziranju notranjih pravil o umetni inteligenci, kjer bomo morali Akosu in deloma tudi nam zagotoviti nove vire za delovanje, za izvajanje teh nalog. Za razvoj informacijskih rešitev že sedaj v veliki meri uporabljamo kohezijske vire, da bomo morali tudi dodatno še narediti na podprogramu 040102, kjer smo morali znižati oziroma smo znižali zneske glede na obstoječi proračun za leto 2026 za dobrih 20 procentov. Na področju urejanja informacijske družbe in elektronskih komunikacij, to je podprogram 050501, ki vključuje delovanje ministrstva. Sem že omenil, da imamo približno 14, letos 14 milijonov, za plače drugo leto jih je predvidenih z dvigom in z novimi zaposlitvami, če nam jih bo uspelo realizirati, slabih 15 milijonov. Poleg tega bomo morali financirati delovanje alarmiranja in obveščanja in tukaj pridejo tudi stroški za delovanje centra za varnejši internet in SIX-a na Arnesu, slovenskega komunikacijskega vozlišča. Širokopasovna omrežja so v celoti zdaj še v okviru finančnega načrta MKRR, za leto 2026 in 2027, planiramo pa v razpisih GOŠO 7, ki bodo objavljeni predvidoma novembra letos. Skupni okvir evropskih sredstev je tukaj 26 in pol milijona v naslednjih pol treh letih.

V našem finančnem načrtu je tudi še proračun Inšpektorata za informacijsko družbo, ki se povečuje za 22 tisoč evrov, glede na sprejeti proračun in ki zaposluje štiri javne uslužbence. Toliko na kratko, hvala.

Hvala lepa in zdaj dajem besedo še predstavniku Ministrstva za notranje zadeve, generalnemu direktorju Direktorata za policijo in druge varnostne naloge, doktor Dariju Levačiču, izvolite.

Hvala za besedo, spoštovana predsedujoča, spoštovani poslanke in poslanci in ostali vabljeni gostje!

Predlog spremembe proračuna za leto 2026 za Ministrstvo za notranje zadeve z organom v sestavi znaša 585 milijonov evrov. Na podprogramu urejanje sistema notranjih zadev v letu 2026 pravica porabe znaša dobrih 37 milijonov evrov. V okviru investicije se načrtujejo sredstva za nakup licenc za programsko opremo ter nakup enega vozila. Na podprogramu migracije in mednarodna zaščita se sredstva povečujejo za 0,5 milijona evrov za izvajanje evropskih projektov iz sklada za migracije. Na podprogramu Javni red in splošna varnost ljudi in premoženja, v letu 2026 pravica porabe znaša dobrih 451 milijonov evrov. Na podprogramu Kriminalistična dejavnost se sredstva povečujejo za 3,6 milijonov evrov. Povečujejo se sredstva za stroške dela v višini 1,2 milijona evrov ter investicije v višini 2,6 milijonov evrov zaradi črpanja evropskih sredstev Sklada za notranjo varnost, medtem, ko so sredstva za materialne stroške nižja za 0,2 milijona evrov. Na podprogramu zunanja meja in izvajanje predpisov o tujcih pa se sredstva povečujejo za 8,7 milijonov evrov. Povečujejo se sredstva za stroške dela v višini 1,5 milijonov evrov, materialni stroški za 3,2 milijona evrov za upravljanje meja in vizumsko politiko, interoperabilnost informacijskih sistemov EU ter sistem upravljanja vračanja tujcev.

Na področju investicij se prav tako povečujejo sredstva za upravljanje meja in vizumsko politiko, investicije v infrastrukturo centra za tujce, informacijsko telekomunikacijsko strukturo ter energetsko sanacijo objekta šola Tacen, ki se delno financira tudi iz teh sredstev Frontex.

Predlog proračuna za leto 2027 znaša 650,8 milijonov evrov, kar pomeni, da se celotnemu ministrstvu glede na predlog sprememb proračuna za leto 2026 povečuje za 65,8 milijonov evrov. Ožjemu delu ministrstva se predlog proračuna povečuje za 6,3 milijona evrov in predlog znaša 46,9 milijona evrov. V policiji se s predlogom proračuna sredstva zvišujejo za dobrih 59 milijonov, tako da predlog proračuna znaša 602,4 milijona evrov. Medtem, ko se pri Inšpektoratu Republike Slovenije za notranje zadeve proračun za leto 2027 povečuje za 0,1 milijon evrov, kar znaša 1,5 milijona evrov. V podprogramu Urejanja sistema notranjih zadev se pravice porabe povečujejo za 4,9 milijonov evrov, zaradi upoštevanja višjih stroškov dela in višjih sredstev za nadgradnjo in vzdrževanje registrov, upravno notranjih zadev, sredstev za informacijsko, telekomunikacijsko opremo in digitalizacijo. Na podprogramu Migracije in mednarodna zaščita pa se sredstva povečujejo za 1,5 milijonov evrov.

Kar se tiče policije, na podprogramu Javni red in splošna varnost ljudi in premoženja, se sredstva zvišujejo v višini 57,4 milijona evrov. Stroški dela so višji za 4,8 procentov oziroma 17,9 milijonov evra. Povečujejo se tudi sredstva za opremljanje policistov in redno delovanje generalne policijske uprave in policijskih uprav in pa tudi vzdrževanje sistema Tetra. Poglavitno povečanje, predvsem zaradi plačila helikopterja. Več je načrtovano za informacijsko telekomunikacijsko opremo ter za investicijsko vzdrževanje objektov. Na podprogramu kriminalistična dejavnost se sredstva znižujejo za 1,4 milijone evrov, in sicer iz naslova nižje načrtovanih sredstev črpanja Sklada za notranjo varnost, kar je v bistvu posledica načrtovanega večjega črpanja evropskih sredstev Sklada za notranjo varnost že v letu 2026.

V podprogramu Zunanja meja in pa izvajanje predpisov tujcev se sredstva povečujejo za 3,4 milijona evrov. Zdaj, če pogledamo po sredstvih, Ministrstvo za notranje zadeve, proračun za 2026 znaša 584,997 milijonov evrov, za 2027 pa dobrih 650 milijonov evrov. Integralna sredstva znašajo 539 milijonov, za leto 2027 pa 608 milijonov. Namenska sredstva so v višini 6 milijonov 899 in pa za leto 2027 4 milijone 714000. EU sredstva za proračun za 2026 znašajo 32 milijonov 699000, za leto 2027 pa 31 milijonov 750000. Integralna sredstva, se pravi slovenska udeležba v letu 2026 znaša 6 milijonov 99000 in pa 2027 5 milijonov 749000. Zdaj, če bo kakršnakoli dodatna vprašanja, so pa na voljo tudi predstavniki ministrstva, ki bodo lahko odgovorili na posamezna vprašanja. Hvala.

Hvala lepa.

Prehajamo na razpravo.

Preden pa dam besedo poslankam in poslancem, še eno obvestilo. Danes je upravičeno odsoten poslanec Anton Šturbej.

Predlagam, da opravimo razpravo o obeh predlogih aktov skupaj in zdaj predajam besedo članicam in članom. Želi kdo razpravljati? Andrej Kosi, izvoli.

Hvala za besedo. Predstavniki vseh treh ministrstev in lepo pozdravljam tudi vas, spoštovani kolegi in kolegice. Torej, pred nami imamo predlog proračuna, torej spremembe proračuna za prihodnje leto in pa proračuna za 2027. Zdaj na splošno proračuna sta pač narejena na podlagi določenih predpostavk za katere se že ve, da bodo mogoče nekoliko drugačne, pa vendar so, kakršne so.

Zdaj, če gremo najprej na Ministrstvo za notranje zadeve, sicer zdaj gospod Darja govori o povišanju sredstev pri kriminalistični policiji in tako naprej, vendar zdaj jaz gledam tu, da pa ni, da je to zmanjšanje sredstev kriminalistične dejavnosti. Tako da bi prosil tu za pojasnilo, kajti oziroma gledamo, da recimo pri javnem redu in miru se znižuje za 36000 evrov, pri književnosti pa se povečuje za 3000 evrov, na 24, kar je res. Vendar gre pa predvsem za to, da pri zunanjih mejah zakaj toliko povečujemo sredstva, glede na to, da se pa število migracij zmanjšuje. To zdaj ne gre skupaj. Govorite o zelo dobrem delovanju. Mislim, da imamo letos kar 50 osnovno znižanje migracij, potem pa za 20 odstotkov povečujemo sredstva, recimo, za oskrbo in integracijo migrantov v 2026 pri uradu iz 41 milijonov na 49 milijonov 613000 evrov. Torej, tu ne vem ali se predvideva torej, da se bodo migracije povečale ali ne vem, prosim res za pojasnilo, zakaj je potem tu tako.

Zdaj mogoče kako, da tudi ni nekih konkretnih obrazložitev o namenu uporabe pri postavki torej o izvajanju zunanjih meja in predpisov o tujcih. In pa me pa zanima zakaj pa znižujemo sredstva pri Inšpektoratu za notranje zadeve za 78 tisoč 958 evrov torej dejstvo pa je, da se nasploh Ministrstvo za notranje zadeve nekako, torej ministrstvo plus policija in inšpektorat se znižujejo sredstva. Torej za 4,42 odstotkov in tudi policiji za 4,28 odstotkov. Torej, če gremo potem na leto 2027 znova povečujemo sredstva za migracije, tako da potem ne vem, zakaj le na predpostavki, kako dobro delate, kako znižujete migracije, potem pa povečujete sredstva, tu ne gre skupaj. Je pa zanimivo, da se pa potem za leto 2027 pa znižujejo torej sredstva za kriminalistično dejavnost za 5,67 odstotka. Zdaj me zanima, kakšni so razlogi za znižanje teh sredstev, glede na to, da se pa število kaznivih dejanj povečuje. In me res zanima, kako se bo to izražalo torej pri raziskavi kaznivih dejanj, predvsem pa na področju boja proti korupciji. Zdaj upam, da ne zaradi tega, da bi zmanjšali boj policije proti korupciji, glede na to, da je korupcija prisotna pod trenutno oblastjo.

Zdaj, če gremo potem na Ministrstvo za javno upravo, seveda podpiram to, da se, da se vlaga, torej, da se vlaga v upravne enote, ker to je zelo pomembno. Vsakdo pač potrebuje kakršnokoli storitev, gre na upravno enoto, tako da je to v redu, vendar me zanima, zakaj se na določenih postavkah sredstva zvišujejo na upravnih enotah, na določeni pa znižujejo, kaj je razlog tega, zdaj, ali je na določenih enotah zmanjšane investicije, pa potem povečanja drugih, zdaj pri 2026 se na primer znižujejo recimo na upravni enoti Celje, Kranj in tako dalje oziroma Kranj se zvišujejo, tam se pa znižujejo v Celju. Tako da me zanima. Zakaj je, zakaj je tu potem ta razlika?

Zdaj, kar se pa tiče proračuna pri Ministrstvu za digitalno preobrazbo. Zdaj, državni sekretar je prej govoril, da potrebujemo 13 milijonov za plače, da imate 300 zaposlenih in da dajete zelo dobro podporo tudi centrov za socialno delo in tako dalje. Zelo zanimivo, kajti odločba dolgotrajno oskrbo pa se piše ročno. Torej, imamo Ministrstvo za digitalno preobrazbo, ki nudi podporo centru za socialno delo, ki nudi podporo državi, da bo še bolj digitalna in tako naprej, potem pa odločbe, pa leta 2025, če pišemo zdaj ročno. Tako da zelo zanimivo, imamo celo 300 zaposlenih, ampak na koncu nismo mogli vzpostaviti enega aplikacije, da bi se lahko torej odločbe izdale, torej kar v digitalni obliki. Seveda me pa mogoče pri digitalni zanima, kako je torej s širokopasovnimi omrežji, torej, ali so projekti, ti širokopasovni projekti GOŠ štiri in pet, ali so zaključeni in ali jih bo nadomestil mogoče kakršenkoli drugi projekt. In pa kako je z odpravo belih lis, ali smo bele lise že odpravili oziroma kakšni so načrti, da se da se je pač to odpravi? Toliko za enkrat.