Spoštovani gospe in gospodje, poslanke in poslanci, spoštovana državna sekretarka!

Pričenjamo s 45. nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ.

Obveščam vas, da je, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti poslanec Jožef Horvat, Milan Jakopovič in tudi poslanec Jani Prednik. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje komisije. Ker v poslovniškem roku nisem prejel nobenih predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s samim sklicem komisije, zato predlagam, da združimo tudi obravnavo obeh točk dnevnega reda. Zdaj, ali kdo temu nasprotuje, mogoče državna? (Ne.) Torej, najlepša hvala.

Prehajamo torej na 1. IN 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2026 IN PREDLOG PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2027.

Predloga je v obravnavo 30. septembra predložila Vlada Republike Slovenije, gradivo obeh predlogov je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora.

K točkama dnevnega reda sem vabil Ministrstvo za finance ter tudi Računsko sodišče Republike Slovenije.

Vse prisotne predstavnike vabljene goste lepo še enkrat pozdravljam!

V skladu s Poslovnikom Državnega zbora Komisija za nadzor javnih financ obravnava oba dokumenta kot zainteresirano delovno telo z vidika svojih pristojnosti. Torej tista dela obeh predlogov, ki se dejansko nanašata na delovanje Računskega sodišča Republike Slovenije. Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2026 obravnavamo torej na podlagi 166. člena, Predloga proračuna Republike Slovenije, za leto 2027 pa na podlagi 157. člena Poslovnika Državnega zbora.

Zdaj uvodoma predlagam, da kratko uvodno predstavitev obeh predlogov poda minister za finance oziroma, ker ga ni, državna sekretarka na Ministrstvu za finance.

Nato pa dam besedo tudi predstavnici Računskega sodišča. Izvolite, državna sekretarka.

Dobro jutro.

Lepo pozdravljeni! Hvala lepa za besedo.

Torej, po navadi sem predstavitev na Komisiji za nadzor javnih financ začela z ugotovitvijo, da ste poslanci predloga proračunov za prihodnji dve leti že intenzivno obravnavali po drugih delovnih zainteresiranih delovnih telesih. Tokrat ste pa je pa Komisija za nadzor javnih financ prvo telo, ki obravnava ta dva predloga. tako da ne morem tako začeti. Jaz sicer mislim, da vam je minister v ponedeljkovem nagovoru precej natančno pojasnil kako smo pripravili ta dva proračuna, torej klasično, tako kot vsako leto, na podlagi jesenske napovedi neodvisnega inštituta, na podlagi katerega smo pripravili prihodke, oceno prihodkov za prihodnji dve leti in pa ob upoštevanju že obstoječih, že sprejetih zakonskih rešitev, to nam je vedno potem podlaga za odhodkovno stran proračuna, ob seveda zakonskih obveznostih, ki se valijo pač po posameznih letih in ob upoštevanju nekaterih predpostavk, se pravi, glavne predpostavke, ki jih moramo sprejeti na odhodkovni strani je, kakšna bo recimo dinamika porabe, kohezijskih sredstev, kmetijskih sredstev iz EU in pa kako se bo med ti dve zadnji dve leti v bistvu razdelila še poraba iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Tako da Vlada je ob upoštevanju teh predpostavk in ob upoštevanju prioritet, ki jih ima, pripravila predlog. Ocenjujemo, da bo v letu 2026, da bomo zbrali 15,6 milijard prihodkov in odhodke, ki smo jih določili s predlogom so v višini 17,7 milijarde evra. Medtem ko v letu 2027 načrtujemo 16 milijard prihodkov in pa približno 18,1 milijardo odhodkov. Se pravi, nominalno sta to dva proračuna s primanjkljajem v višini dva cela ena milijarde evrov in potem glede na ocenjeni, torej glede na oceno koliko bo znašal bruto domači proizvod. To znese 9,8 oziroma, pardon, 2,9 in 2,8 primanjkljaja v obeh posameznih letih. Govorim o državnem proračunu.

Zdaj, glede na to, da ste zainteresirano delovno telo za Računsko sodišče, bi želela zdaj v bistvu poudariti še ali pa povedati kako so potekala usklajevanja, ki vedno potekajo s posameznimi uporabniki, proračunskimi uporabniki. In sicer Ministrstvo za finance pripravi predloge, ki jih usklajuje s posameznimi resorji, s posameznimi organi in v bistvu, kjer ni dosežen in potem pripravi predlog za Vlado in v bistvu potem pa obstajajo po odločbi Ustavnega sodišča obstaja pet organov, ki so prepoznani kot ustavni organi in če vlada oziroma Ministrstvo za finance z njimi ne doseže konsenza glede višine proračuna ali pa finančnega načrta za prihodnje leto, potem se v razrez, torej v številke v predlog proračuna upošteva mnenje tega organa, o konkretnem primeru, zdaj govorim seveda o Računskem sodišču, medtem ko v obrazložitvah pa potem razložimo, kje smo se razhajali. Tako da za leto 2026 je Računsko sodišče v svojem predlaganem finančnem načrtu preseglo razrez, kot ga je določila vlada, in sicer za dodaten milijon sto so želeli zaradi prenove poslovnih prostorov, vendar potem, ko smo pač prekalkulirali še, koliko je potrebno za oceno, za plačno, za plačno reformo, za nadaljevanko, smo v bistvu je Računsko sodišče preseglo ta razrez za 637 tisoč evrov, tako da v predlogih, ki jih imate pred sabo je upoštevana pač višina finančnega načrta, kot ga je določilo Računsko sodišče. To je, kot rečeno, v skladu z Zakonom o javnih financah, ki določa, da v primeru, če ustavni organi ne dosežejo soglasja glede finančnega, se potem vključi njihov predlog. Tako da, za 2027 smo pa dejansko usklajeni, tako da jaz bi se tukaj v bistvu ustavila, da pa se potem prepustim kakšnim vprašanjem z vaše strani. Hvala lepa.

Najlepša hvala, državna sekretarka.

Zdaj, tudi lansko leto ste bili več ali manj usklajeni, pa se je usklajenost potem izrodila, ampak o tem v nadaljevanju. v letošnjem letu Računsko sodišče ni bilo nič kritično, tako da dvomim, mislim, je bilo, ampak ne tako kot lani pri Svetlani Makarovič, tako da verjetno, da bo letos bolj uslišano.

Izvolite.

Hvala lepa, dobro jutro.

Ker je že državna sekretarka povedala kar nekaj stvari, ki sem jih jaz nameravala povedati, bom v bistvu zelo kratka. Tako kot je bilo povedano, po vseh teh usklajevanjih na Ministrstvu za finance je Računsko sodišče je podalo svoj predlog oziroma ga zelo temeljito obrazložilo. Predlagalo je sredstva v višini, kot izhaja iz gradiva, ki ga danes tudi vi obravnavate, in sicer zaradi vključitve projekta celovite prenove poslovnih prostorov, za kar so bila, kot ste tudi vi omenili, sredstva načrtovana oziroma smo jih predlagali že v letu 2025. In glede na to je bila letos seveda potrebna sprememba. V primerjavi z lanskim letom je bilo Računsko sodišče v vmesnem času obveščeno, da nakup dodatnih prostorov, ki bi jih sicer potrebovali, ne bo možen v isti poslovni stavbi, zato je prenovilo idejni načrt prenove. V skladu s tem načrtom smo ugotovili, da bomo ob upoštevanju ostalih okoliščin tudi recimo dela na domu, odsotnosti in tako naprej, da bomo uspeli urediti te prostore v okviru kvadrature, ki jo Računsko sodišče ima. Še vedno so za to potrebna sredstva v okvirni višini 1,9 milijona. In za toliko je bila predlagana sprememba finančnega načrta za leto 2026. V vmesnem času, to bi rada tudi povedala, se nam je zgodilo še nekaj okoliščin v zvezi z dotrajanim hladilnogrelnim sistemom na Računskem sodišču, s katerim imamo v letošnjem letu ogromno težav. Ocena tega stroška je nekaj čez 400 tisoč evrov in ta strošek v ta proračun ni vštet oziroma ni bil predviden, ker ni mogel biti predviden. Tako da bomo videli, kaj se bo s tem dogajalo v prihodnje. Definitivno je pa ta znesek, kot je bil predlagan, načrtovan, gospodarno in je minimalen znesek, ki ga Računsko sodišče potrebuje, da bi svoje prostore lahko uredilo.

Mi pozdravljamo postopanje Vlade, kot je rekla državna sekretarka. Tudi v lanskem letu je bil ta del neproblematičen v smislu vključitve predloga Računskega sodišča v predlog sprememb finančnega načrta za leto 2026 in upamo oziroma smo prepričani, da bo nadaljnji postopek tekel v skladu s pričakovanji oziroma v duhu prepoznavanja Računskega sodišča kot neodvisnega organa, katerega temeljni element je sigurno tudi finančna neodvisnost.

Toliko za enkrat, v kolikor bi bilo potrebno še kaj obrazložiti, pa sem na voljo. Hvala.

Ja, najlepša hvala.

Torej, zdaj odpiram razpravo med poslankami in poslanci. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Nihče. Potem pa se sam prijavljam k razpravi.

Najprej glede Računskega sodišča, pa zgodbe za nazaj. Bil sem malo sarkastičen uvodoma, ampak lansko leto in ta dogovor z Računskim sodiščem oziroma z Državnim zborom o razrezu sredstev za Računsko sodišče absolutno ni bil primeren. In kaj takšnega se pač v bodoče absolutno ne sme dogajati. Se pravi, na zainteresiranem delovnem telesu, na tej komisiji bo vse usklajeno. Predstavniki Računskega sodišča so bili zadovoljni s proračunsko postavko, potem pa se je zgodila ta blamaža na matičnem delovnem telesu, se pravi na Odboru za finance s samimi amandmaji, ki se je porezalo tista sredstva, ki jih je Računsko sodišče pač je potrebovalo. In podobno se je zgodilo tudi Državnemu svetu.

Jaz bom zdaj, državna sekretarka, uvodoma samo predstavil malo makroekonomskih izhodišč, zagotovo ta izhodišča imajo potem posledice takšnega proračuna, kot ga imamo za leto 2026 s primanjkljajem 2 milijardi 107 milijonov ali 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda. Torej, s spremembo proračuna se načrtovani proračunski primanjkljaj prihodnje leto povečuje za kar 890 milijonov evrov in bo tako dejansko največji po epidemiji, če izločimo vpliv izdatkov po katastrofalnih poplavah leta 2023. Torej tudi za financiranje načrtovanega primanjkljaja iz bilance prihodkov in odhodkov, torej računa finančnih terjatev in naložb, ter za odplačilo dolga je potrebna na drugi strani zadolžitev v višini 5,2 milijardi evrov. Že letos naj bi se zadolžili zgolj, zgolj v narekovajih govorim, za tri milijarde evrov. Mene ta primanjkljaj zelo skrbi, tako kot tudi mnoge ekonomiste, zlasti pa to nepredvidljivo okolje, v katerem smo. V teh treh letih smo bili vedno vajeni enega dejstva in sicer, da je Vlada prišla z davčnimi spremembami za podjetnike in obrtnike, gospodarstvo tik pred zdajci novim davčnim ali pa novim letom. Sprejemali so se dokumenti oktobra, novembra. Začeli so veljati 1. 1. naslednje leto, zdaj imamo pa še hujšo situacijo - božičnica, ki ste jo obljubili, v bistvu za to leto. Ima pa posledice tudi v naslednjem letu, čeprav o njej, o njej praktično nič ne vemo, razen obljube predsednika vlade. Kakšna bo, kako je načrtovana v proračunu? Kakšna je višina? Obljubili ste jo za upokojence, obljubili ste jo tudi za celoten javni sektor. Hkrati pa je predsednik Vlade dejal: zaposleni bodo glasovali oziroma bodo se odločili za božičnico po zasebnih sektorjih, se pravi pač po podjetjih, pa mi povejte, kako bo vaš, če bi to preslikali v javno upravo, kako bi zaposlen v javni upravi rekel, ali si želi božičnico ali ne, da ne bi potopil države ali pa zvečal primanjkljaj? Ali bo bral proračunske dokumente in bilance stanja? Jaz poudarjam naše stališče, da božičnica absolutno potrebna kot nagrada, ki pa mora biti prostovoljna, zaradi tega, da se ne potopi podjetij, ampak enako ne velja na drugi strani za javno upravo. V nasprotnem primeru po predlogu, ki ga pa predsednik Vlade komunicira skupaj s finančnim ministrom, pa je božičnica pač nov davek za gospodarstvo in pač novo zadolževanje v bistvu za državo. Ker obljublja nekaj, kar je nemogoče. In kaj se bo zgodilo s podjetjem, ki božičnice ne bodo več zmogli izplačati? Kaj jih bomo poslali in Furs na glavo, kaj se bo z njimi zgodilo? Zdaj nekatera podjetja božičnice in to je približno več kot eno tretjino podjetij božičnice že izplačujejo. Sam pa poznam podjetja v tej državi, ki za letos ali pa že lani božičnice niso zmogli. Nekateri tega ne zmorejo, zlasti pa ne predpisane, kakšna naj bo. Ampak v tej kadrovski stiski podjetij in obrtnikov, ko pač nimajo kadrov, ni delovne sile, so v bistvu ta podjetja, ne si misliti, da se mačehovsko obnašajo do svojih zaposlenih, ker drugače jih izgubijo in jih nadgrajujejo, seveda, da jih. Se strinjam, da javna uprava nikoli do zdaj ni dobila božičnice, se strinjam, ampak ali si jo lahko država privošči ob tem, da imamo za naslednje leto več kot dve milijardi evrov primanjkljaja? Zdaj temu se ne more drugače reči kot je ta, ne bom rekel populizem, ampak neka stvar, ki ni konsistentna, to je zelo milo rečeno. Najprej obvezna božičnica za vse, je rekel predsednik Vlade, potem je, ne vem, čez en teden se popravil, pa je rekel, bomo tista, bodo delavci sami odločili kje bo božičnica in kje ne bo. To je smešno, glejte, zdaj res je smešno in jaz verjamem, da veste tudi vi, da je to smešno, da se tega zelo dobro zavedamo. Na drugi strani pa, če smo že pri božičnici, ste imeli v časopisu Finance objavljen ta graf oziroma te podatke. Koliko je država v vseh teh treh letih, se pravi, te vlade, obremenila gospodarstvo in ljudi? Zaradi tega, ker je obremenila tudi gospodarstvo, so obremenjeni tudi ljudje, tisti, ki delajo, zaposleni. Tristo evrov več je ta vlada Slovencu od povprečne letne neto plače vzela letos v primerjavi z letom 2022, 13 odstotkov manj življenjskih potrebščin si realno lahko privošči Slovenec z isto bruto plačo letos, kot pa si je pred tremi leti. Desetkrat najvišja je povprečna davčna obremenitev dela v Sloveniji za par z dvema otrokoma med 22 državami, ki so hkrati članice EU. Zdaj pa 1 stvar, 3600 evrov skupaj bo Slovenca s povprečno bruto plačo prikrajšalo, prikrajšalo neuveljavljanje dohodninskega zakona iz prejšnje vlade, ki je nastal na predlog Nove Slovenije med letom 2023 in 2026. In tistega z dvakratnikom povprečne bruto plače pa za kumulativnih 5200 evrov, so izračunali na Gospodarski zbornici. Torej, vi obljubljate božičnico v bruto znesku recimo 600 evrov. Nekoga s povprečno plačo pa ste na letni ravni obrali za 1200 evrov bruto, zaradi tega, ker ste z neko ihto spremenili Zakon o dohodnini, ki ga je sprejela prejšnja Vlada v tem Državnem zboru. In danes prihajate s tem bombončkom, kot je božičnica, v redu, ampak na drugi strani bi lahko ta božičnica bila izplačana že vsako leto v zadnjih treh letih. Torej, še enkrat, nihče ne nasprotuje nagrajevanju delavcev, ljudi, ki delajo, nihče, ampak ne na način, kot si predstavlja ta vlada. Se pravi, da se s tem dodatno uvede dejansko nov davek kot neka obveza za gospodarstvo. Božičnica naj bo tam, kjer si jo lahko privošči gospodarstvo. Prisiliti ne morete nekoga, da bo šel v stečaj zaradi tega in tudi, ali si to lahko privošči javna uprava glede na stanje primanjkljaja, kot je.

Kar se tiče še drugih makroekonomskih izhodišč. Zdaj, prihodki so bili v prvih devetih mesecih leta med letno višji za 2,8 odstotka, medtem ko je rast v enakem obdobju lani znašala 5,3 odstotka. Rast prihodkov se torej ohlaja in ključni razlog za letošnjo počasnejšo dinamiko prihodkov so pač nižji prihodki od davka na dohodek pravnih oseb. Skromnejši rasti prihodkov od dohodnine glede na enako obdobje lani prispeva tudi nižja rast mase bruto plače in s tem dohodnine od dohodka od zaposlitve. Dodaten razlog za nižjo rast prihodkov od dohodnine so tudi nižji prihodki od dohodnine od dejavnosti in prihodki od trošarin so med letno nižji že od začetka lanskega leta. Prihodki od evropskih sredstev so bili med letno za slabo petino nižji zaradi počasnega črpanja sredstev iz finančne perspektive 2021-2027. A veste, kaj je zanimivo? Zanimivo je to, da ko je naša vlada zmanjšala obdavčitev z dohodnino, so se prihodki iz dohodnine povečali, to je dokazano, povečali so se. Danes, ko vlada pa vsaka dva dni poviša kakšen davek ali uvede novega pa smo priča pa smo priča zmanjšanju rasti davčnih prilivov ter hkrati tudi ohlajanju gospodarstva. Paradoks, torej na drugi strani odhodki, rast odhodkov torej brez interventnih ukrepov je v prvih devetih mesecih leta znašala 11,6 odstotka, kar je okoli dvakrat več kot v enakem obdobju lani, ko je to bilo 5,7 odstotkov. Stroški dela so bili med letno višji za desetino zaradi začetka uvajanja novega plačnega sistema in njihova rast se bo še dodatno okrepila zaradi naslednje uskladitve v oktobru. Torej, imamo eno čudno izhodišče, da rast odhodkov v višini 11,6 odstotka ter rast prihodkov zgolj 2,8 odstotka.

Zdaj, če grem naprej, ker mislim, da bo Odbor za finance prava tema za to diskusijo, bi samo eno stvar povedal, in sicer zaposlenost je pač ugodna, seveda in tudi ne razumem, še vedno imamo tolikšno število brezposelnih, verjetno tudi zaradi višine socialnih pomoči, ki jo brezposelni prejemajo in mnogim se pač ne splača delati. Ampak brezposelnost se bo letos v povprečju leta zmanjšala za 0,2 odstotka, v prihodnjih dveh letih pa pretežno stagnirala. In to so dobri kazalci, absolutno, ampak ena stvar. Letos se bo nominalna rast plač, letos bo nominalna rast plač 7,5 odstotna. Zdaj pa pozor, javni sektor 10 odstotkov, zasebni sektor 6 odstotkov, torej višja kot lani. Torej, nov dokaz je tukaj, da bi morali neto plače povišati dejansko vsem z izdatno davčno razbremenitvijo dela, kar bi bilo pač bolj pošteno. Tudi rast produktivnosti dela je dober, se pravi, BDP na zaposlenega je lani znašala 1,3 odstotka, letos pa bo spet padla na 0,9 odstotka, kolikor je znašala že leta 2023. Še en pomemben kazalec, ki je botroval k temu, da smo v Novi Sloveniji predlagali znižanje stopnje DDV z 9,5 odstotka na 5 odstotkov za osnovne življenjske potrebščine. Pa naj to pojasnim, zakaj ta predlog zakona. Ker ni nič novega. V Nemčiji imajo 5 odstotno stopnjo za osnovne življenjske potrebščine s 1. 1. tega leta, v Franciji imajo prav tako 5 odstotkov, na Hrvaškem imajo 5 odstotkov, v Italiji, kjer vsi Primorci že kupujejo več kot v Sloveniji osnovna živila, je 4 odstotke, 4 odstotke. Torej v Sloveniji imamo prvo stopnjo za prvo košarico od kruha, masla, mleka, jajc in tako naprej eno najvišjih v Evropski uniji oziroma v evroobmočju. Ampak poglejmo podatke. Od leta 2015 se je najbolj podražil krompir, za kar 103 odstotkov, sledi sadje, ki je dražje za 94 odstotkov, oljčno olje, goveje in telečje meso za 75 odstotkov. Torej rast inflacije poganjajo predvsem tudi v Sloveniji višje cene hrane, ki so se v Sloveniji v zadnjem letu dvignile kar za 7 odstotkov, od leta 2015 pa povprečno kar za 51,3 odstotkov, kar je za skoraj 20 odstotnih točk več od skupne rasti inflacije, ki je bila v zadnjem desetletju 32 odstotna. Na to, na ta davčni primež, na to problematiko opozarjajo tudi različne organizacije, od gospodarske, obrtne zbornice, združenja Manager. In tudi prostor za znižanje obremenitve dela absolutno obstaja. Vi pravite, da manevrskega prostora za znižanje davčne obremenitve ni. Lansko leto na tem istem odboru, državna sekretarka, ste dejali, ja, ampak na Hrvaškem imajo nepremičninski davek. Saj ga imamo tudi mi v obliki NSUZ-ja, nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. Pa poglejte si, kako so ga na Hrvaškem naredili, ta nepremičninski davek. In vi ste startali samo na nepremičninski davek namesto na celotno diskusijo o obremenitvi premoženja, ampak ste šli samo na nek segment, ki pa Slovence zelo boli, ker so z lastnimi rokami gradili svoje hiše ali pa svoje zidanice, če želite. Torej prostora za razbremenitev dela absolutno je dovolj. To se je tudi pokazalo v prejšnji vladi, ko v bistvu je prišlo več davčnih prilivov iz naslova višje, višjih olajšav kot pa to prihaja pod to Vlado.

Če zdaj zaključujem na hitro. Glejte, mene me skrbi, tako kot skrbi številne ekonomiste, to stanje v državi, zlasti kar se tiče gospodarskega področja, odnosa, ki ga imamo do gospodarstva, odnosa, ki ga imate do obrtnikov in podjetnikov. Ne do bogatih ljudi, ne do tistih konglomeratov ali pa uspešnih podjetij, ampak do tistih, ki zaposlujejo do deset ljudi, ki se borijo iz meseca v mesec. In ti ljudje imajo izjemno nepredvidljivo okolje v tej državi pod to Vlado. Kar naenkrat ste rekli, normiranci niso v redu. Državna sekretarka gospa Božič v parlamentu govori v predlogu sprememb tega zakona, ki ga je dala Nova Slovenija in ga te dni ponovno vlaga, je rekla, ne, to ni v redu, mi imamo prav. Potem pa glej ga, glej, vidiš Matjaža Hana, gospodarskega ministra, ki reče, to je treba popraviti, kmalu se oglasi minister za finance, ki reče, to je treba popraviti, smo naredili napako. Glejte, a je pilot sploh v letalu? Državni sekretarji v Državnem zboru govorijo nekaj, eno držijo, medtem ko pa pristojni ministri v javnosti dajejo druge izjave. Dajete ven osnutke sprememb za normirance. Pa kakšno je to spremembo, kakšno je to, ne vem, okolje za naše podjetnike, ko tik pred koncem leta pridete pa rečete, ne, naredili bomo določene spremembe? Pa to je smešno. Kar je popolnoma nepredvidljivo in tudi v usklajenosti izjav predstavnikov Vlade, pa v ničemer je ni, te usklajenosti. Zdaj imamo na mizi spremembe Zakona o dohodnini, se pravi olajšave, ki sledijo temu, kar je imela prejšnja vlada. Jaz ne vem, gospodarski minister je dejal, da bo to treba sprejeti, medtem ko ne vem, kaj si o tem misli Ministrstvo za finance. Ampak to se nanaša na naslednje leto, na proračunske dokumente tudi naslednjega leta. Ta zakon se bo sprejemal zdaj v roku enega meseca po mojem, da bo prvo branje bilo še pred sprejemom tega proračuna, pa gospa, minister za gospodarstvo, gospod Han je hkrati predsednik stranke vaše, pač v koaliciji je ta stranka, če bo to bilo sprejeto, bo to vplivalo tudi na proračunske dokumente. Se pravi, to je popolnoma razglašen orkester, ki dodatno zaradi te razglašenosti bremeni tudi mala podjetja, obrtnike, tiste, ki imajo do deset zaposlenih, ki naredijo do milijona evrov. Jaz vam tukaj napovedujem eno stvar, da so to zelo neoprijemljive stvari za volivce, ko govorimo, tako da vsi dokumenti, ki prihajajo, ko govorimo o davkih, je dejansko zelo neoprijemljivo, tako da ne mi očitati tukaj populizma, populizem je to, kar počnete vi z božičnicami, z bombonjerami, z obljubami, ki nimajo osnove niti v teh dokumentih, ki jih danes dajete pred nami in so danes tukaj pred nami in jih beremo in jih bomo obravnavali. Jaz si želim na drugih delovnih telesih, da v bistvu Vlada tudi te obljube, ki jih daje ali pa posamezni ministri, kot je obljuba Matjaža Hana, da bo podprl Zakon o dohodnini s katerim bi razbremenili plače, se pravi, da se uskladite, pa da vemo ali bo to del zdaj proračun ali ne bo, to bo imelo posledice za pač v proračunu. Tako da je zelo smešno sprejemati dokumente, če ne vemo, kakšna bo višina božičnice. Predsednik Vlade se lahko tudi obrne pa reče, glejte, ne, ne bo tako, mislil sem drugače ali pa bo rekel nekdo, da se je samo hecal. Torej, dajte se resno tukaj okrog tega obnašati, kajti signali niso najboljši, imamo res ene pozitivne stvari, to je ogromno število ljudi, ki dela, se pravi, zaposlenost, je najnižja brezposelnost imamo v Evropi. Mislim, moramo priznati, da to je v redu, ampak kar se pa tiče predvidljivega poslovnega okolja, glejte, tukaj ste pa pogrnili celi črti, tudi kar se tiče selitev podjetij na sosednje države, na Hrvaško na primer. Jaz jih ogromno poznam, vem, zadnjič smo bili na združenju prevoznikov, vsi so govorili, da že imajo polovico podjetij v tujini. In tudi te mačehovske izjave do teh obrtnikov, pojdite v tujino, potem reče finančni minister, da bosta tudi davčno ugodna. Ja, mislim, kam pa bomo šli s takimi izjavami. Mi jim pravimo podjetniki, obrtniki, ostanite tukaj v predvidljivem in dobrem poslovnem okolju, ne pa, da jih pojdimo ven. Torej, odraz, ta proračun je odraz, oba proračuna sta odraz tega, da imamo v letalu pilota, ki tega letala ne zna voziti.

Besedo dajem sedaj poslanki Irgl, izvolite.

Ja, najlepša hvala za besedo, predsednik.

Najprej vse lepo pozdravljam na tej proračunski seji, tudi predstavnike ministrstva!

Zdaj seveda pred seboj imamo dokument, ki je na nek način najpomembnejši dokument za državo, saj določa finančno prihodnost vseh nas. In zdaj, če pogledamo, imamo proračun za 2026 in 2027. Že prej je predhodnik omenil primanjkljaj 2,1 milijarde evrov, približno 2,9, 2,8 odstotka BDP je to. Seveda je to dokument, ki je pomemben zaradi tega, da lahko vidimo, kako se bo v prihodnje oziroma v teh dveh letih razvijala država, kam bomo vlagali, kakšne so njene prioritete, torej te vlade in kako skozi številke v vladi vidite pravzaprav delovanje te države in ali ste sredstva razporedili uravnoteženo. Mislim, da so to vprašanja o katerih moramo pač poslanci razpravljati na proračunskih sejah, ker kot sem že rekla, to kroji nekako našo skupno usodo in tudi, kako bomo pravzaprav živeli in delovali znotraj tega okolja. Jaz menim, da je seveda vsak proračun potrebno oblikovati tako, da deluje v smeri, da na dolgi rok javnost oziroma stabilnost javnih financ ni kakorkoli ogrožena, tukaj se mi pa zdi, da gremo v nekakšno nekontrolirano porabo in tudi v rekordno zadolževanje, kljub znižanju deleža dolga v BDP namreč ostaja letna zadolžitev na zgodovinsko visoki ravni. To se je potrebno zavedati in mislim, da je danes čas, ko bi morali več vlagati v strukturne reforme in v razbremenitev gospodarstva, vidimo pa, da ta Vlada počne ravno obratno.

Zdaj, jaz nisem nameravala tega omenjati, ampak je dal moj predhodnik dobro izhodišče in mislim, da je prav, da nekaj rečemo na to temo. Vemo, da so javne finance pod pritiskom že več časa, da so torej letne potrebe po zadolževanju na zgodovinsko visoki ravni. In javna razprava o uvedbi novih obveznosti, kot je božičnica, seveda vzbuja pomisleke glede dolgoročne fiskalne vzdržnosti in jaz menim, da je povsem na mestu vprašanje ali si država lahko to privošči. In naj povem, da jaz se strinjam, da je potrebno ljudi nagraditi, absolutno tukaj jaz ne vidim nobene težave, vendar pa je potrebno vedeti, da jih je potrebno nagraditi tam, kjer je to jasno mogoče, se pravi, da ne pride do kolapsa sistema. Gospodarstvo je, kot veste, že danes preobremenjeno. Torej mi bi morali več vlagati v to, da bi razbremenjevali gospodarstvo, ne pa ga še dodatno dušili. Torej jaz to načenjam samo zato, da bi se odprla ta razprava, ker to je bilo nekako vrženo v javnost, potem pa se praktično v Državnem zboru o tem ni razpravljalo do sedaj še in mislim, da bi bilo pa pomembno in dobro. Vsekakor se pa jaz strinjam, da je potrebno nagraditi ljudi, ker svoje delo dobro, pošteno opravljajo, ampak je pa potrebno nekatere stvari tudi vendarle razmisliti. Zdaj, že prej sem rekla, da mislim, da bi morali več dati v razbremenitev gospodarstva, mi pa po drugi strani namesto tega še bolj povečujemo državno porabo. Seveda to se financira preko zadolževanja in seveda gre to potem v breme prihodnjih generacij. Mi moramo razmišljati tudi vnaprej, ne samo kratkoročno, ampak daljnoročno. To pomeni vizijo države in to pomeni tudi finančno stabilnost države.

Tako da to so vprašanja, na katera bomo morali vendarle odgovoriti tekom teh razprav na različnih odborih proračunskih sej. Me pa zanima še, kaj bo, če bo gospodarska rast nižja od optimističnih napovedi, kje bomo torej našli rezerve - pri investicijah, pri socialnih transferjih, pri plačah? To mogoče, če bi lahko potem v nadaljevanju odgovorili. Najlepša hvala.

Najlepša hvala.

Še kdo za razpravo? (Ne.) Nihče.

Gospa državna sekretarka, beseda je vaša.

Ja, hvala lepa za besedo oziroma za vprašanja.

Bom začela zadaj pri gospe Irgl. Govorite o nekontrolirani porabi in da so letne potrebe po zadolževanju na zgodovinsko najvišjih ravneh. Ali pa bom najprej odgovorila tole, e bo gospodarska rast nižja od optimistične napovedi. Napoved, zdaj, če jo vi imenujete optimistična, v redu, Vlada vzame napoved ravno zato, torej s strani neodvisnega inštituta ne pripravi svoje napovedi, kaj se bo dogajalo z gospodarstvom, ravno v izogib temu, da ne bi videla prihodnosti preveč svetle ali pa cvetoče, kar ne bi bilo mogoče v skladu z realnostjo. In zato je pač prva, prvo pravilo pri pripravi proračunskih dokumentov, da vzame jesensko napoved neodvisnega inštituta UMAR, ki naredi seveda različne scenarije, kaj naj bi se dogajalo v prihodnosti glede na tveganja, ki so prisotna na geopolitičnem in na drugih področjih in potem pripravi od teh scenarijih pripravi tistega najbolj verjetnega, ki ga potem vlada uporabi za svoje projekcije. To je bilo vedno tako, tudi pri teh dveh proračunih smo postopali enako. In ko Umar objavi to svojo napoved, tudi pove, katera so glavna tveganja, potem pa seveda med izvrševanjem proračuna, ko se začne, ko pač vidimok kako ti prihodki hodijo v državno blagajno, imamo seveda, ima vlada instrumente, možnost, da torej upravlja z državnim proračunom. Če ugotovi, da se, torej, da se prihodki zbirajo počasneje, kot je bilo načrtovano s proračunom, potem pač lahko zaustavi torej izvrševanje proračuna in pripravi rebalans. To je tako kot je bilo vedno. Tako da glede nekontrolirane porabe, to me malo, pač ta besedna zveza mi, nekako se ne strinjam z njo. Torej vlada pripravi proračune na podlagi zakonskih obveznosti. Zakone sprejemate poslanci v Državnem zboru. In ta Vlada je bila precej aktivna pri strukturnih reformah in plačna reforma se seveda pozna na odhodkovni strani državnega proračuna, saj se pozna tudi na prihodkovni. Tako da strukturne reforme, kot vam bo povedal vsak, imajo v začetku izvajanja stroške zato, da imajo potem na nek srednji rok učinke. In to velja tudi za pokojninsko reformo. In recimo pokojninska reforma je primer reforme, kjer pač so zdaj višji stroški; z uvedbo zimskega dodatka recimo ali pa torej s temi višjimi vdovskimi, invalidskimi pokojninami je to pač tisti strošek, ki ga ima država takoj, vendar na srednji rok naj bi ta reforma, ki je bila sicer v Državnem zboru že sprejeta, sicer zdaj še vedno visi nad njo potencialen referendum, ampak ima pozitiven vpliv na javne finance. Tako da to je tisto, bom rekla, to je tisto, zaradi česar, torej sta proračuna 2026, 2027 višja kot so bili, nominalno gledano kot so bili drugi proračuni. Pa ne smemo pozabiti, da sta v letih 2026, 2027, da bodo pač evropska sredstva, to je tudi gospod Vrtovec omenil, da nam gre črpanje kohezije počasi od rok, ampak v letih 2026, 2027 se bo absolutno to pospešilo. In vsa ta sredstva gredo preko državnega proračuna in pač del je tudi, del teh povišanih izdatkov je tudi iz tega naslova. In da ne bi pozabila omeniti, če smo se naučili eno lekcijo iz preteklih finančnih kriz, ko je bilo treba recimo konsolidirati javne finance ali pa omejevati javno porabo, to se najlažje naredi, da zradiraš investicije, ni investicij in so številke v proračunih bistveno lepše. Ampak je pa povratna zanka ali pa kaj je posledica tega, seveda je pa drugo. Tako, da to je ne lekcija, ki se jo je recimo naučila Slovenija, ampak to je lekcija, ki so se jo je naučila Evropa, da je pač smiselno torej ohranjati raven investicij. Slovenija ima v bistvu tam na ravni 5 odstotkov BDP znašajo naše javne investicije in smo pač med, torej visoko na tej evropski lestvici. In če usmerjamo denar, torej javni denar v prave namene, se pravi v investicije, ki imajo neko dodano vrednost ali pa ki pripomorejo k temu, da pride do višje dodane vrednosti, potem so take investicije produktivne. In če imaš ti v državnem proračunu ali pa v javnih financah primanjkljaj zato, ker ga imaš za dobre investicije, potem ti lahko te investicije pripomorejo k gospodarski rasti, da BDP raste hitreje. In če BDP raste hitreje kot dolg, potem seveda dolg ne glede na to, da se nominalno viša, ampak v odstotku BDP pada. In države se med sabo ne primerjamo po nominalni ravni dolga, zato ker smo seveda različno velike, ampak se primerjamo po odstotku dolga v BDP. In to je bilo, v bistvu javni dolg kot odstotek BDP je ključno sidro novega evropskega fiskalnega pravila. Zahteva je, da se pač države, ki imamo dolg na ravni med 60 in 90 odstotkov BDP, da se ta dolg znižuje. In Slovenija gre po tej poti. Iz lanskih 66,6 ali pa, če želite, ko je prevzela Vlada, je bil dolg, zdaj, da ne bom, 72 odstotkov, se mi zdi, je torej padel lani na 66,6 odstotkov BDP, za letos je v planu, da pade na 66 odstotkov BDP in potem drugo leto na raven 65. Tako da v tem kontekstu ob upoštevanju pač ne nominale, ampak pač torej relativnega deleža v BDP, je to dejstvo. Je pa seveda tudi dejstvo, če seštevate, za koliko se država mora zadolžiti, država se vsako leto seveda zadolži za znesek glavnic, ki zapadejo in to je odvisno pač, to življenje ni linearno in v enem letu pač zapade več glavnic, torej obveznic, ki jih imamo izdanih, v drugem manj. Tako da, kot ste brali te številke, kakšne so, to pač držijo, kakšne so potrebe zadolževanja, torej za obnovo teh zapadlih obveznic in za zadolževanje za torej izvrševanje tekočega proračuna.

Gospod Vrtovec, vi ste pa spraševali predvsem, torej ali pa ste razpravljali tudi precej na temo makro stanja. Kot ste tudi rekli, bomo verjetno kakšno več rekli še na Odboru za finance na to temo, ampak makro okolje je dano. In kot rečeno, tukaj vzamemo predpostavke Umarja, da pripravimo prihodke. Potem ste pa razpravljali precej o božičnici. Torej, če moram povedati na glas: božičnica ni vključena v predlog proračunov za 2026, 2027. Božičnica je trenutno na ravni torej razprave, jutri bo Ekonomsko-socialni svet razpravljal o tej božičnici. Rekli ste, da smo jo obljubili upokojencem - upokojencem nismo obljubili božičnice, za upokojence je v okviru torej pokojninske reforme, ste poslanci že izglasovali zimski dodatek za upokojence. Torej, to je, jaz mislim, da tisto o čemer ste vi govorili. In to je fakt in to pa je vsebovano v proračunih za 2026 in 2027. Potem ste pa, torej če bi želela malo komentirati, zakaj torej take številke v proračunih 2026, 2027 ali pa, ker ste ogromno govorili o obremenitvah. Jaz mislim, mogoče ta komisija ni čisto pravo mesto ali pa tudi, saj v končni fazi govorimo o državnem proračunu za prihodnji dve leti in je tem pač neskončno, a ne. Tako da, ko ste govorili, da so se dokazano povišali davčni prihodki, ko ste znižali dohodninske stopnje ali zvišali olajšave, jaz mislim, da tu, no, ne vem, kaj imate vi kot to, da je dokazano. Če dela več ljudi, je pač potem po navadi, če dela več ljudi, ki imajo višje plače, potem pač plačajo višjo dohodnino. Tako da zdaj, čemu bomo pripisali ta učinek, da je prišlo do povišanja zbrane dohodnine, je vprašanje, a ne. Zdaj, če ste vi, če imate kakšen dokaz, potem bo to, bo zanimivo slišati.

Bi pa rada še tole povedala, no. Glede, jaz še vedno vztrajam, to, kar sem rekla lani, da prostora, torej da lahko se gremo k večjemu Davčno prestrukturiranje, se pravi davčni, davčno breme v tej državi, če ga pač primerjamo z drugimi državami EU ali pa OECD, ni nadpovprečno, je pa pač struktura davkov tista, na kateri bi se dalo kaj narediti. Tako da za te davke in prispevke, ki jih pa država pobere, naj vas pa spomnim, da je v 2. členu Ustave, piše, da je Slovenija pravna in socialna država. Tako da se, če pogledamo, kaj se vseeno plačuje ali pa kaj se zagotavlja iz teh davkov, lahko začnem pač tukaj tudi naštevati ali pa zakaj so, zakaj je zdaj, zakaj so odhodki tako tako visoki. Torej letos recimo bomo zagotovili v pokojninsko blagajno iz državnega proračuna za plačilo, torej za izplačilo pokojnin približno milijardo, dobro milijardo 400, recimo drugo leto je v načrtu, torej v državnem proračunu že milijarda 600 zato, da bodo upokojenci dobili izplačane vse pokojnine. In pa v letu 2027 se približujemo 1,8 milijardam. Se pravi, toliko je transfer iz državnega proračuna, da lahko pokojninska blagajna svoje obveznosti izplača. Potem torej obvezni zdravstveni prispevek, ki so ga zavarovalnice že pred dvema letoma želele dvigniti na 45 evrov, ga še vedno plačujemo dve leti kasneje vsi 37, dobrih 37 evrov. Tako da niso samo obremenitve, so tudi razbremenitve kot dodatne javne storitve ali pa ne bom rekla glih kot nove, ampak v bistvu živimo v takem okolju, da je postala varnost v bistvu, bomo rekli, ena taka javna dobrina, ki se je zdaj bolj zavedamo. In v bistvu tu tudi ni nobena skrivnost, da se bo za obrambo, varnost in odpornost, da se namenja v teh proračunih bistveno več kot se je namenjalo do zdaj. Mogoče se je že malo pozabilo, ampak v tej državi je vseeno, je bila, dve leti nazaj so bile te poplave in tudi popoplavna obnova se še vedno dogaja in to so vse dodatni stroški, ki se, torej dodatni javni izdatki, ki se financirajo preko proračunov. To sem pač morala omeniti, zato da ne gledamo samo teh nominal, ampak da se pač ve, kaj je vsebina vsega tega.

Rekli ste, da signali niso najboljši. Jaz bi tukaj tako rekla. Denar je seveda plaha ptica in moramo z njim delati skrbno, sploh z javnimi financami. Mi, bom rekla tako, da smo te proračune pripravljali z vsem tem v mislih. Kar pa mene vsaj malo pomirja, je pa dejstvo, kako nas vidijo neki neodvisni ocenjevalci. Kot verjetno veste, so nam torej bonitetne agencije v preteklem letu, v tem letu ne v preteklem, so nam v bistvu vse po vrsti zviševale bonitetne ocene, kar pomeni, da ocenjujejo v bistvu napore te Vlade, da jih ocenjujejo pozitivno. In kot sem že pač tudi rekla, strukturne reforme, se jih je ta Vlada lotila, teh velikih sistemov, vključno z dolgotrajno oskrbo, ki jo recimo še nisem danes omenjala, in nam pač to priznavajo preko teh višjih bonitetnih ocen, dejansko pa računajo na to. Kot sem pa že omenila, da bo pokojninska reforma en zelo pomemben spet pokazatelj tega, če znamo, bom rekla, dejansko prepoznati neka tveganja, ta tveganja spremembe demografije, tveganja pritiska, torej stroškov staranja na pokojninsko in zdravstveno blagajno in dejansko to reformo, ki bo na nek dolgi rok znižala torej pritisk na javne finance, če smo jo sposobni izvesti.

Tako da jaz bi se tukaj ustavila. Hvala.

Najlepša hvala.

Ker greste na sejo Vlade, samo ena stvar glede BDP. To drži, da pada, mislim, zadolževanje na BDP drži, da pada, ampak dajte imeti v uvidu eno stvar. Da leta 2020, 2021, 2022 smo imeli covid čas. Prvo leto 2020 se zavedate, da smo morali iti po denar na trg, po zelo veliko denarja, ki je bilo, so bila v gospodarstvu en mesec, dva meseca popolnoma zaprta. Saj ste bili, mislim da sami takrat v strukturah prejšnje vlade na direktoratih in veste, da v bistvu potem je bila strma gospodarska rast, ampak tisto prvo leto covida so bila tudi gospodarstva popolnoma zaprta, ni nič delovalo. In veste, kaj pomeni, če Slovenija stoji za en mesec. Nihče se niti z avti ni vozil po Sloveniji, tako da še pri naftnih derivatih država ni mogla nič pobrati, ne. Druga stvar, ne, božičnica. To ste tako dobro omenili, državna sekretarka. Saj to je, to je ključen problem. Da imamo tukaj proračun in mi ne vemo, koliko nas bo ta božičnica stala, ki jo je predsednik Vlade obljubil. Veste, to je pa res, mislim, to je problem, ker bomo rabili rebalans, še preden bo konec tega leta, bo rabil rebalans za naslednje leto, da bomo božičnico vključili. Za naslednje leto bomo rabili že vnaprej rebalans, ker ne vemo, kakšna bo božičnica, ker ne vemo, če sploh bo. Zdaj, lahko se predsednik Vlade zbudi dobre volje ali pa slabe pa bo rekel, ne, tako bo. Tako da žal zimo takem času, ko nam vlada vlada navdiha, ne pa sistema in usmeritve neke dolgoročne. Strukturne reforme, poleg pokojninske reforme mi povejte še eno, ki je. Zdravstvena? Kakšna pa je zdravstvena strukturna reforma? To, da ste ukinili, da ste ukinili prostovoljno plačevanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ste 29. maja letos dejali, da nas je to stalo v proračunu 500 milijonov evrov. To ste vi javno izjavili. Se pravi, zdaj poglejte, pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju, to je edina stvar, ki je bila sprejeta. Ampak vse to, kar plačujejo, so prej plačevali ljudje prostovoljno, zdaj pač plačajo obvezno. Ampak oni sami. Poleg tega pa zalaga še država iz proračuna. Se pravi plačajo ljudje isto, samo obvezno od svoje plače, poleg tega pa še iz proračuna grejo sredstva za dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Glejte, o dolgotrajni oskrbi pa ne bi. Izdane so tri odločbe, začeti bi morali delovati 1. 12., izdane so tri odločbe, zberemo pa približno 50 milijonov evrov, poseben podsklad, ne, ali kakorkoli že, zato da bi ta dolgotrajna oskrba bila financirana. Izdane so bile tri odločbe, veste kako? Tako kot, s kulijem napisane, s svinčnikom. Kot analogna ura se obnašamo v digitalnem svetu. V treh letih tej v Vladi ni bilo dovolj volje ali pa znanja, da bi vzpostavila vsaj Excel tabelo, no, če smo že pri tem. Kje je še kakšna strukturna reforma. V zdravstvu? Pa ne mi reči. V zdravstvu je glavna strukturna reforma to, da ljudje stojijo v vrstah še dlje časa. Ko pa je bilo to problem, čakalne vrste, je ta Vlada spremenila metodologijo, kaj je čakalna vrsta, mislim čakanje za prvi obisk pri zdravniku. Da ne govorimo o družinskih zdravnikih, ki jih ni, da je kaos. Kje še? Poplave, vidim, da je zgrajenih ogromno hiš. Kje imamo še kaj strukturno reformo? Pokojninska drži. In tudi lahko rečem, v Novi Sloveniji smo bili vzdržani, čeprav z ogromnimi pomisleki, ampak smo bili vzdržani, zaradi tega, ker je to, so bili napori narejeni. In jaz sem tudi tu popolnoma fer, nepopulističen. Dlje časa pač živimo, drži? Dlje časa živimo, imamo odlično zdravstvo, zaradi tega prej ali slej je treba zaradi tega dalj časa delati, ne, enostavno. In sploh ni tukaj nobene debate o tem. Po drugi strani pa je samo problem zavajanje, da bodo pač penzije višje glede na to, da bo obračunsko obdobje daljše. Težko, da bodo pokojnine, pokojnine višje.

Zdaj, državna sekretarka si zdaj brez veze na tem odboru o tem razpravljati. Jaz se vam zahvaljujem za pojasnila. Bomo pa se seveda še srečevali.

Dajem pa besedo samo še Cigler Kralju, vem pa, da se vam mudi in bom dal besedo seveda. Tako da gospod Cigler Kralj, izvolite.

Hvala, predsednik.

Nisem se hotel oglasiti in tudi ne bom dolg, sekretarka, če se vam mudi, ampak sem pozorno poslušal. Tole popolnoma podpišem, kar si predsednik govoril o strukturnih reformah. Recimo dolgotrajna oskrba je zelo problematična. To, ta sredstva na ZZZS, ki se zbirajo, pa jih je že kar precej, pa storitve še ni, so tudi ogrožena. Ker zdaj, jaz sem pozorno gledal vse dokumente pa načrte, pa poslušal ministra Maljevca in sem pa tja. Tole se bo v drugem letu in pol 2027 kar velik del teh sredstev, mislim, da gre kar okrog sto milijonov na leto, uporabilo za plačevanje dodatka za pomoč in postrežbo, ki bi se moral že ukiniti, ker bi se moralo to sprovesti na dolgotrajno oskrbo in tako naprej. Tako da tu, državna, boste morali paziti na ta sredstva, ker ste zagotovili, da bodo strogo namenska, pa mislim, da ne bodo. Pa še že ena od vaših kolegic državnih sekretark je pa tudi že rekla, da je možno, da bi se prerazporejali za božičnico. In zdaj glede na to, kar ste povedali glede božičnice, da tega noter ni, da bo treba rebalans sem pa tja. Se kar bojim za ta sredstva za dolgotrajno oskrbo, še posebej ker pač storitve ni.

Zdaj pa, kaj sem pa hotel ključnega reči. Pozorno sem poslušal, strinjam se z vami, Slovenija je pravna, socialna država, zelo solidarnostno naravnana, na visokem nivoju. Mislim, da ne bo problema, da boste znotraj Vlade zagotovili podporo zakonu o DDV, ki smo ga vložili zato, da ljudem pomagamo v tej hudi draginji, da jim gremo nasproti in da ohranimo ta visok nivo naše pravne in socialne države.

Hvala.