Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, začenjam 14. nujno sejo Odbora za zadeve Evropske unije!

Obveščam vas na začetku, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter seveda predstavniki Vlade in Državnega sveta. Tukaj imam eno pooblastilo: kolegico Lucijo Tacer Perlin nadomešča kolega magister Darko Krajnc, ki ga lepo pozdravljam na današnji seji.

Vse navzoče vas lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje tega odbora.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje tega odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je torej določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli sami s sklicem.

Prehajamo sedaj na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - STALIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE DO OSNUTKA SKUPNEGA STALIŠČA EVROPSKE UNIJE ZA ODPRTJE POGAJALSKEGA SKLOPA 5 (VIRI, KMETIJSTVO IN KOHEZIJA) ZA ALBANIJO.

Gradivo smo prejeli od Vlade 25. septembra 2025 na podlagi tretjega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Stališče je bilo v skladu z določili Poslovnika v Državnem zboru dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru.

Pri tej točki bom sedaj prosil gospo Nevo Grašič, državno sekretarko na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, torej, da nam predstavi osnutek skupnega stališča Evropske unije in pa zlasti seveda stališča Republike Slovenije.

Gospa državna sekretarka Grašič, izvolite, beseda je vaša.

Predsednik, najlepša hvala.

Lepo je, da se snidemo včasih tudi ob torkih. Z veseljem smo v Državnem zboru in dovolite mi, da predstavim stališče Republike Slovenije do osnutka skupnega stališča EU za odprtje pogajalskega sklopa 5, to so viri, kmetijstvo in kohezija za Albanijo.

Poslanke in poslanci, kot ste verjetno že sami opazili, pogosto iz Ministrstva za zunanje in evropske zadeve prihajajo na vaš dnevni red stališča glede odprtja pogajalskih sklopov za Albanijo, kar pomeni, da država v zadnjih mesecih dosega izjemen napredek v pristopnem procesu, kjer je odprla pogajanja oziroma sklope, to se pravi, sklop številka ena, govorimo o temeljih, sklop številka dva o notranjem trgu, sklop številka tri konkurenčnost in vključujoča rast, tudi sklop številka štiri: zeleni prehod in trajnostna povezljivost ter sklop številka šest, zunanji odnosi. In Albanija je trenutno ob Črni gori najbolj perspektivna EU aspirantka, kar seveda pozdravljamo.

V osnutku skupnega stališča za odprtje sklopa 5, torej, viri, kmetijstvo in kohezija so v prvem delu dokumenta predstavljena prioritetna področja dela z Albanijo v okviru tega sklopa, na podlagi katerih Evropska komisija predlaga merila za odprtje posameznega poglavja. Slednja so povzeta v drugem delu dokumenta, ki je bil vam predstavljen, ki bo potrjen na medvladni konferenci med EU in Albanijo. Sklop vključuje predvsem zelo raznolika, bi rekla, poglavja, ki so bila poslana v medresorski pregled tudi na naši vladni strani. Pristojni resorji niso imeli nobenih pripomb na skupno stališče za odprtje sklopa 5, zato Slovenija podpira osnutek skupnega stališča EU za odprtje pogajalskega sklopa 5 za Albanijo.

In kot dodatek še vseeno poudarjam, da Slovenija od vsega začetka poudarja, da je za polnopravno članstvo v Evropski uniji potrebno izpolnjevanje vseh meril in kriterijev, seveda pa Albaniji želimo, da to čim prej doseže. Predsednik, najlepša hvala.

Hvala za dodatno predstavitev, spoštovana državna sekretarka Grašičeva.

Na izredni, 13. izredni seji, 30. septembra 2025 je to gradivo obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve ter sprejela mnenje, ki smo ga prav tako prejeli.

Zato bom sedaj prosil tudi za predstavitev, torej mnenja Komisije Državnega sveta in prosim državnega svetnika, gospoda Gregorja Koreneta, da nam predstavi samo mnenje komisije. Izvolite.

Probajte na drug mikrofon, mislim, da so izklopljeni, da ni problema. Tam je en mikrofon vklopljen, na koncu. Izklopite tisti mikrofon, ne vem zakaj… / oglašanje iz dvorane/ Nekdo ga je vklopil, bomo potem našli krivca.

Izvolite, gospod Korene.

Hvala lepa predsednik za besedo.

Lepo pozdravljeni gospe in gospodje poslanci, gostje!

Kot rečeno, s strani predsednika, na 13. izredni seji je Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve to tematiko obravnavala. Seznanila se je pač z vsebino podobno kot zdaj v predstavitvi s strani gospe, pač seznanila se je poleg vsega ostalega še tudi, da je Albanija pridobila status kandidatke leta 2014 že in nato pogajalski proces začela s sklicem prve medvladne konference julija 2022. Da ima ambiciozne cilje, da bi vsa pogajalska poglavja odprla do tega konca leta in zaprla do konca leta 2027 ter tako pridobila možnost, neko eventualno možnost, da leta 2030 postane polnopravna članica Evropske unije.

Komisija se je seznanila v stališču pač, da Slovenija podpira osnutek skupnega stališča Evropske unije za odprtje pogajalskega sklopa 5 in pozdravlja, da je Albanija v zadnjih mesecih dosegla napredek pri vstopnem procesu z odprtjem prej navedenih sklopov že in tega pač zadnjega, ki ga namerava odpreti in da je Albanija trenutno v Črni gori najbolj napredovala v pristopnem procesu. Nato je sledila razprava, precej široka v povezavi s, predvsem v povezavi z neenakomernim napredovanjem držav Zahodnega Balkana. In tu je bilo izpostavljeno vprašanje, ali še vedno obstoji podpora pobudi, da bi se Evropski uniji istočasno priključilo več držav Zahodnega Balkana. V odgovoru je bilo komisiji pojasnjeno, da mora pristopni proces v Evropski uniji temeljiti na lastnih zaslugah posameznih držav kandidatk, zato je treba vsako državo obravnavati individualno. Pojasnjeno je bilo tudi, da je v pristopnem procesu v zadnjem času najbolj napredovala Črna gora, ki je začasno zaključila že tri pogajalska poglavja, tako da gre pričakovati, da bo s pristopnim procesom končala prva. Viden pa je, kot rečeno, tudi napredek Albanije, ki pa še ni zaključila z odpiranjem sklopov. Kdaj bo lahko začela z njihovim zapiranjem, pa je odvisno pač od sprejema potrebnih reform v tej državi. Komisija je v nadaljevanju razprave izpostavila tudi položaj Severne Makedonije v okviru pristopnih pogajanj ter izrazila skrb zaradi nekaterih dvostranskih vprašanj in s tem povezanih ovir, ki jih ima ta država s sosednjimi državami, med drugim tudi z Bolgarijo v zvezi z znanimi temami identitete, jezika in zgodovine. Komisija je pač še v zaključku razprave na to poudarila, da bi morala Republika Slovenija prav zaradi izkušenj in razumevanja razmer v regiji igrati vidnejšo vlogo pri vključevanju držav Zahodnega Balkana, kot tudi Albanije, ki je danes tematika. Po opravljeni razpravi pa je komisija stališče Republike Slovenije podprla. Hvala.

Hvala, gospod Gregu Korenetu, državni svetnik, za predstavitev mnenja Komisije Državnega sveta.

Sedaj odpiram razpravo kolegic in kolegov. Želi kdo razpravljati pri 1. točki? Gospod Medic, vi ste se prijavili? Izvolite.

Hvala lepa za besedo in lepo vsi pozdravljeni. Se strinjam, da Albanija odpre pogajalski sklop. Je pa kmetijstvo zelo občutljiva zadeva in mora biti strogi nadzor nad tem. Hvala lepa.

Hvala tudi vam. V bistvu ni vprašanje, tako da v bistvu ne rabite podati odgovora, če ne želite. Sedaj vidim, da ni več prijavljenih, zaključujem razpravo, če želite, vam še dam besedo, ampak mislim, da nič ni bilo nekih, v bistvu ste dali vse informacije, ki so relevantne.

Sedaj bom dal na glasovanje predlog mnenja, ki se glasi: Odbor za zadeve Evropske unije podpira stališče Republike Slovenije do osnutka skupnega stališča Evropske unije za odprtje pogajalskega sklopa pet, gre za viri, kmetijstvo in kohezijo z Albanijo EPA 2391-IX EU.

Glasujemo. Gospod Žnidaršič, ne dela vam glasovalna naprava? Bomo vaš glas prišteli zraven. V redu? Ste bili za? Ste bili za, torej vaš glas bomo prišteli zraven. Je že zaključeno glasovanje zaradi tega ne gre. Torej, imamo 11 za in nihče ni bil proti. Tako da je to, uradno je 11 za, toliko, da ste seznanjeni. To bomo dali tudi v zapisnik. Nihče proti.

(Za je glasovalo 11.) (Proti nihče.)

Ugotavljamo, da je to mnenje sprejeto.

S tem bom tudi zaključil 1. točko dnevnega reda.

Se zahvaljujem državni sekretarki.

Sedaj prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA EKONOMSKE IN FINANČNE ZADEVE, KI BO V LUKSEMBURGU 10. OKTOBRA 2025.

Gradivo smo prejeli od Vlade 2. oktobra 2025 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Pri tej točki bom prosil magistro Sašo Jazbec, državno sekretarko, da nam predstavi izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na samem zasedanju Sveta. Izvolite, gospa državna sekretarka.

Spoštovani, lepo pozdravljeni. Najlepša hvala za besedo. Torej izhodišča Republike Slovenije za zasedanje Ecofina v ta petek v Bruslju, pardon, v Luksemburgu, so sledeča. Dansko predsedstvo je najprej predvidelo razpravo ministrov o direktivi sveta o strukturi in stopnjah trošarin, ki se uporabljajo za tobačne izdelke in izdelke, ki so povezane s tobačnimi izdelki. Predlog prenove te direktive, ki velja za tobačne izdelke, posodablja obstoječi pravni okvir za trošarine na tobak v skladu s cilji evropskega načrta za premagovanje raka. Tako da se obdavčitev tobačnih izdelkov bolje uskladi z zdravstvenimi cilji. Potekala bo izmenjava prvih mnenj držav članic. Slovenija pa načeloma podpira predlog prenove te direktive.

Pod točko dva bodo ministri obravnavali sklep sveta o sistemu novih lastnih virov Evropske unije. Evropska unija se sooča z vse večjimi zahtevami na ključnih področjih, kot so na primer konkurenčnost, obramba, varnost, zeleni in digitalni prehod ter odpornost na zunanje pretrese. Poleg tega je treba v naslednjem večletnem finančnem okviru predvideti tudi odplačilo instrumenta Next Generation EU, brez nekega bistvenega zmanjšanja sredstev za klasične programe EU ali pa ali pa na račun čezmernega povečanja prispevkov iz naslova bruto nacionalnega dohodka. Zato se poleg obstoječih virov sredstev za financiranje proračuna EU za naslednji večletni proračun predvideva uvedbo novih lastnih virov. Vse nove, torej kandidati so ETS, se pravi, ti kuponi, emisijski, potem C /nerazumljivo/, se pravi ta mehanizem za prilagoditev ogljičnega odtisa. Ta dva sta že nekako poznana. Potem je zdaj kot nov kandidat je nezbrana odpadna električna in elektronska oprema, trošarine na tobak in pa pavšalni prispevki velikih podjetij. Tako da vse te vire, vse te predloge, vse te kandidate za nove lastne vire ocenjujemo z vidika preglednosti, pravičnosti in upravnega bremena. Tako da za te konkretne kandidate ocenjujemo, da bi precej povečali upravno breme EU institucij in pa tudi nacionalnih uprav držav članic.

Ministri bodo potem razpravljali o strategiji za Unijo prihrankov in naložb, temu se je prej reklo torej Unija kapitalskih trgov, zdaj so jo pa preimenovali v Unijo prihrankov in naložb. To je instrument, ki ga Evropska komisija predstavlja kot ključno pobudo za izboljšanje načina, kako finančni sistem EU usmerja prihranke v produktivne naložbe.

Kar se tega tiče, Slovenija pozdravlja sprejem priporočila komisije o varčevalnih in naložbenih računih, ki predstavljajo evropski vzorec za spodbujanje udeležbe malih vlagateljev na kapitalskih trgih. Podpiramo cilj tega priporočila, namreč da se državljanom zagotovi enostaven dostop do naložbenih priložnosti s poenostavljenimi davčnimi postopki in ugodno davčno obravnavo. Hkrati pa podpiramo temeljni cilj zagotavljanja širšega dostopa državljanov EU do kapitalskih trgov in pa boljših možnosti financiranja za podjetja, kar je še posebej pomembno za mala, srednja in zagonska inovativna podjetja. Ministri za finance bodo pred zasedanjem konference pogodbenic okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah, ki bo potekala novembra v Braziliji, potrdili sklepe Sveta EU na temo financiranja ukrepov za boj proti podnebnim spremembam držav v razvoju.

Potem pod naslednjo točko je uvrščena razprava o potrebnih poenostavitvah oziroma izboljšanju analiz učinka v zakonodajnem postopku na EU ravni. Evropska komisija je pripravila noto za odpravo podvajanj, usklajevanj definicij za premišljeno uporabo skupnih sprememb zakonodaje, za boljše ocene učinkov in pa za preverjanje nujnosti novih pravil, o čemer bodo ministri izmenjali mnenja.

Na dnevnem redu je tudi redna točka o ekonomskih in finančnih posledicah ruske agresije v Ukrajini.

V okviru točke gospodarsko okrevanje bo pa komisija predstavila stanje na področju izvajanja nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, tudi to je nekako redna točka. Ministri se bodo seznanili tudi z rezultati zasedanja finančnih ministrov G20 in guvernerjev centralnih bank, ki je potekalo poleti in pa opravili priprave za naslednje zasedanje G20 finančnih ministrov centralnih bank in pa za letno zasedanje Mednarodnega denarnega sklada.

Dan pred zasedanjem Ecofina bo potekalo srečanje evroskupine finančnih ministrov z evrom, ki bo predvidoma obravnavalo pripravo prihajajočih mednarodnih srečanj, v razširjeni sestavi pa kapitalske trge, kriptovalute in pa pripravo oktobrskega evro vrha.

Spoštovani, predlagam vam, da izhodišča podprete. Hvala.

Najlepša hvala, gospa državna sekretarka.

Sedaj odpiram razpravo kolegic in kolegov. Želi kdo razpravljati? Kolega Gregorič, izvolite.

Hvala gospod predsednik. Hvala tudi državni sekretarki za obrazložitev in za gradivo. Jaz bi imel vprašanje na temo sistema lastnih virov Evropske unije, ker če razumem, je to dodatno k temu, kar prispevajo države članice v proračun in imam tu vprašanje. Koliko se na leto zbere od carin. Če prav razumem, dobijo sedaj članice 25 procentov, Evropska komisija 75, zdaj bi pa Evropska komisija glede na seveda razširjene potrebe hotela imeti 90 procentov in 10 procentov bi ostalo državam članicam. Torej sem to prav razumel. No, to je prvo vprašanje, koliko se zbere, a za kakšen denar gre, ker vidim pa, da v celoti naj bi pa Evropska komisija z vsemi temi sredstvi, z vsemi temi novimi mehanizmi dobila 65,5 milijard. Vidim, da Slovenija tega ne podpira, padca domačih, mislim carine 25 procentov tega padca iz 25 na deset ne podpira, kar se zelo strinjam. In tudi, da bi se prihodki od ETS, da bi šli v EU, to tudi tega nasprotujete, kar tudi podpiram. To je na to.

Potem imam pa še glede podnebno financiranje pred konferenco KOP 30 belem, in tu se mi pa tu se tu se, tu so se pa zapisali neke številke, ki so na nivoju znanstvene fantastike. Ne vem, kdo v Evropski komisiji in kdo od držav članic vidi, kako bomo do leta 2035 mobilizirali 1300 milijard za omilitev podnebnih sprememb v državah v razvoju, če še s stotimi milijardami imamo velike, velike težave. Tu je sto pa pol, 300 pol pa do 35. leta pa 1300. To je to.

Potem pa zadnjo, je pa zadnja pripomba je pa na ekonomske in finančne posledice ruske agresije proti Ukrajini. Tukaj se vam je pa zapisalo. Slovenija v okviru vprašanja gospodarskih in finančnih posledic agresije Rusije na Ukrajino podpira usklajeno delovanje in solidarnost med državami članicami EU. To pomeni pomeni usklajeno kimanje za nadaljnjo metanje denarja v črno luknjo in bog ne daj, da bi se vključila diplomacija ali pa pogajanja z Rusko federacijo. Hvala lepa.