Lepo pozdravljeni!

Pričenjam 17. nujno sejo Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti.

Članice in člane lepo pozdravljam!

Obveščam vas, da je zadržana in da se seje ne more udeležiti magistrica Meira Hot. Kot nadomestni poslanci s pooblastili pa sodelujejo: Tomaž Lah nadomešča Dušana Stojanoviča, Franc Medic nadomešča Aleksandra Reberška, Suzana Lep Šimenko nadomešča Zorana Mojškerca, magister Miroslav Gregorič nadomešča Jožico Derganc.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red, in sicer točka 1: Škodljive posledice gradnje vetrnih elektrarn v Sloveniji.

Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA - ŠKODLJIVE POSLEDICE GRADNJE VETRNIH ELEKTRARN V SLOVENIJI.

Na sejo so bili vabljeni: Vlada Republike Slovenije, Jože Novak, minister za naravne vire in prostor, magister Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Zavod Republike Slovenije za gozdove oziroma Zavod za gozdove Slovenije, Direkcija Republike Slovenije za vode, magister Tomaž Ogrin, Alpe Adria Green, Željko Kljajić, predsednik Civilne iniciative Ojstrica, Tea Lubej, predstavnica Civilne iniciative Ojstrica, Felicita Medved, predstavnica Civilne iniciative Ojstrica, Diego Loredan, predstavnik Civilne iniciative za zaščito Senožeških Brd, koordinator Združenja civilnih iniciativ ZA Slovenijo brez vetrnih elektrarn, Karmen Tomažič, predstavnica Civilne iniciative Snežnik, Egon Zevnik, predstavnik Civilne iniciative Snežnik, Brigita Bertok, predstavnica Civilne iniciative za zaščito Loškega Potoka, doktor Peter Kruljc, predstavnik Civilne iniciative za zaščito Parga in Dragarske doline, Irma Lekše, predsednica Krajevne skupnosti Vrabče, Marjan Mateta, krajan Krajevne skupnosti Vrabče, Darja Dolenc, predstavnica Civilne iniciative odločen ne vetrnim elektrarnam na Boču, Ivan Rojs, predstavnik Civilne iniciative odločen ne vetrnim elektrarnam na Boču, Sanja Hrovat, predstavnica Civilne iniciative proti postavitvi vetrnih elektrarn Rogatec, Leon Križanec, predstavnik Civilne iniciative proti postavitvi vetrnih elektrarn Rogatec, Alojz Potočnik, predstavnik Civilne iniciative proti postavitvi vetrnih elektrarn Rogatec, Marija Simon, predstavnica Civilne iniciative proti postavitvi vetrnih elektrarn Rogatec, Maja Mešl Štravs, predstavnica Civilne iniciative proti vetrnim elektrarnam na Paškem Kozjaku, Janja Vogrin, predstavnica Civilne iniciative proti vetrnim elektrarnam na Paškem Kozjaku, Mitja Slatinjek, predstavnik Civilne iniciative proti velikim vetrnim elektrarnam na Paškem Kozjaku, Ana Ašič, neodvisna novinarka, in Martin Mikolič, župan občine Rogatec.

Dodatno pa smo povabili še naslednje: Anton Preksavec, župan občine Dravograd, doktor Gregor Kovačič, župan občine Ilirska Bistrica, Območna zveza lovskih družin Ptuj, Ormož, Iztok Vrščaj, Lovska družina Rogatec, Gozdnogospodarska enota Rogaška Slatina, Irena Capl, predsednica Civilne iniciative ZA Pohorje brez vetrnih elektrarn, Roman Medved, predstavnik Civilne iniciative Žetale, profesor doktor Rafael Mihalič, predstojnik katedre in vodja laboratorija Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, doktor Rudi Vončina, vodja Oddelka za okolje na Inštitut Elektroinštitutu Milan Vidmar, Ana Cerk, Oddelek za okolje na Elektroinštitutu Milan Vidmar, doktor Ferdinand Deželak, Slovensko društvo za akustiko, doktor Sonja Jeram, Nacionalni inštitut za javno zdravje, izredni profesor doktor Peter Kruljc, Veterinarska fakulteta v Ljubljani, doktor Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Bojan Pirš, direktor OKP Javno podjetje za komunalne storitve Rogaška Slatina d. o. o., Antonija Žumbar, županja občine Cirkulane, Janez Tratnik, AAE Gamit, Mateja Aleksandra Kegel, AAE Gamit, Primož Kapus, GIZ za vetrno energijo, Anamarija L. Mrgole, Dravske elektrarne, Darja Tibaot Ciringer, samostojna novinarka, Sara Kosirnik, Greenpeace, Ana Vučina Vršnak, Energetska zbornica Slovenije in Focus, Društvo za sonaravni razvoj.

Od vabljenih so se opravičili: Zveza lovskih družin Ptuj, Ormož, doktor Gregor Kovačič, župan občine Ilirska Bistrica, doktorica Sonja Jeram, Nacionalni inštitut za javno zdravje, doktor Rudi Vončina, vodja Oddelka za okolje na Elektroinštitutu Milan Vidmar, Ana Cerk, Oddelek za okolje na Elektroinštitutu Milan Vidmar.

S sklicem ste kot gradivo prejeli: zahtevo Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke za sklic nujne seje Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti z dne 25. 9. 2025, gradivo z dne 26. 5. 2025. Po sklicu seje ste prejeli še predlog spremembe sklepa k točki 1 z dne 30. 9. 2025, umik predloga spremembe sklepa in nadomestitev predlaganega sklepa s 1. 10. 2025 in dodatno gradivo z dne 2. 10. 2025.

Prehajamo na obravnavo 1. točke in najprej dajem besedo…

Proceduralno, gospod Medic, izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Sem bil v zvezi z županom občine Rogatec, z Martinom Mikoličem in mi je rekel, da on vabila ni prejel. Hvala lepa.

Vabili smo, tako kot… tudi elektronsko.

Prehajamo na obravnavo 1. točke in najprej dajem besedo poslancu Antonu Šturbeju, v imenu predlagatelja, izvolite.

Predsednik, hvala za besedo.

Lep pozdrav vsem poslankam in poslancem, še posebej lep pozdrav vabljenim!

Osebno sem prepričan, da smo danes tukaj zaradi postopkov škodljivega umeščanja vetrnih elektrarn v prostor, ki je rezerviran in namenjen samo ljudem, ki tam živijo in pa seveda prostoživečim živalim. Naj nadaljujem z okoljskimi tveganji, o katerih pa javnost ni seznanjena, zato se postavlja vprašanje obveščenosti in vključevanje javnosti ter možnost vplivanja na škodljive pobude za umeščanje vetrnih elektrarn, ki imajo največkrat prikrite apetite za tako imenovane parke vetrnih elektrarn. V številnih primerih lokalne skupnosti o načrtovanih projektih izvedo šele v poznih fazah postopkov, ko so ključne odločitve že sprejete.

Če samo omenim Aarhurško konvencijo, katere je podpisnica tudi Slovenija, ima javnost izrecno pravico do pravočasne obveščenosti, sodelovanja v okoljskih zadevah ter dostopa do pravne varnosti. Tukaj pogrešam tudi vplivanje na odločanje, konec koncev tudi o svojem zdravju. Ko so, ko so stališča civilne družbe, lokalne skupnosti in stroke nekako povezane, bi bilo smiselno potem tudi določeno umeščanje oziroma določene vplive na umeščanje v prostor, se z njimi tudi posvetovati.

Po 72. členu Ustave pa ima vsakdo skladno z zakonom, pravico do zdravega življenjskega okolja. Država skrbi za zdravo življenjsko okolje, v ta namen zakon določa pogoje in načine za opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti. Varstvo živali pred mučenjem ureja tudi zakon, kateri se v teh postopkih mora tudi spoštovati. Da bi današnja seja potekala tako, da nas bodo slišali tudi odločevalci in pobudniki za umeščanje vetrnih elektrarn v prostor, kjer s svojimi škodljivimi posledicami lahko prizadenejo več tisoč ljudi z nizko frekvenčnim hrupom in infra hrupom. Znanstvene raziskave potrjujejo škodljiv vpliv, dolgotrajno izpostavljenost na zdravje ljudi, motnje spanja, povečana raven stresa, vpliv na srčno žilni sistem in prav nizko frekvenčni hrup v Sloveniji še ni zakonsko določen in je to pomeni zelo resno pravno praznino. Kot javno dostopna literatura, ki govori o nizkofrekvenčnem hrupu, ki prodre v notranjost bivalnih prostorov, kljub temu, da so vrata in okna zaprta. Takšen hrup je raziskovalo več institucij in tudi NASA, kot posledice pa navajajo tudi tresenje notranjih organov. Višje in močnejše so vetrne elektrarne, je pulzni hrup tudi sledi do 3 kilometre, 3 kilometre zračne linije. Značilnost pulznega hrupa je sunkovitost, ki pa kaplja kot oziroma deluje, kot bi kapljala voda na čelu. Dejansko škodljiv vpliv na zdravje ljudi je dokazan pod vetrno elektrarno pri Dolenji vasi KS Senožeče, občina Divača, 850 metrov od prvih hiš obratuje vetrna elektrarna z nazivno močjo 2,3 megavate, ki običajno dela samo z enim megavatom moči, saj v Sloveniji tudi na Primorskem ni stalnih močnejših vetrov, pasovnih, kot jih imenujejo, ker kolikor sem prebral tudi v literaturi, pasovni veter je tisti veter, ki je dejansko na nekem koridorju levo in desno od tega pasivnega vetra pa dejansko ni vetra, ki bi bil tudi učinkovit za pridobivanje, bi rekel, električne energije iz vetrnih elektrarn. Tukaj ljudje trpijo, ob ugodnem vetru ni možno normalno funkcionirati, ponoči je moteno spanje, če uspejo zaspati, jih prebudi ponoči, kako je drugi dan kot po prekrokani noči in tako iz noči v noč in pa iz dana v dan, da ne bom predolg.

Toliko za uvod, ker vem, da so med nami ljudje, ki bodo o problemih za umeščanje vetrnih elektrarn povedali veliko več, bolj strokovno in tudi iz osebnih izkušenj. No, mogoče še samo toliko, da osebno sem se seznanil tudi po področjih, kjer nastajajo resni problemi in opozorila lokalne skupnosti, zato jaz mislim, da se bo potrebno še bolj povezovati, da bomo bolj slišni in da bomo dobili tudi določene odgovore na naša vprašanja. Jaz bi samo mogoče še omenil, da sem seznanil se s problemi Ojstrica, Paškega Kozjaka, Rogatec, Žentale, Log, Senožeška Brda, Zajčica, Dolenja vas, Griže, Veliko Polje in Ilirska Bistrica in seveda tudi posledično za Pohorje in pa Vitanje, kar je tudi iz javno dostopnih, dostopnih vsebin oziroma člankov.

Zdaj, mogoče bi še samo omenil ta nizkofrekvenčni hrup, ki bi že moral biti po 30. letnem poročanju Varuha za človekove pravic Republike Slovenije že odpravljen mislim da 22. 6. 2023 pa ta zadeva ni bila, ni bila odpravljena. Varuh mora izpostaviti, da vam preberem tole, varuh mora izpostaviti, da je v letu 2024 izjemno negativno bil presenečen s strani Ministrstva za okolje, podnebje in energijo MOPE, in Vlade Republike Slovenije, ki sta skušala nedopustno revitalizirati pomen omenjene odločbe Ustavnega sodišča v smislu, da je slednje ugotovilo le proceduralne in ne vsebinske neskladnosti uredbe z Ustavo. Takšno nonšalantno balaniziranje odločitev Ustavnega sodišča pa varuhu o ceni revalotizacije pomeni nezakonitosti in odpira vrata arbitrarnemu odločanju. Pravno državo pa postavlja ali pa postavlja v drugi tir. To, kar je bilo s strani Varuha za človekove pravice je bil MOPE opozorjen, da je potrebno tudi zadeve okoli vetrnih elektrarn začeti meriti in podobne zadeve, kar bom mogoče še pozneje se vključil. Nizkofrekvenčni hrup in pa seveda uredba, ki o tem govori. In pri nas nekako so umestili vetrne elektrarne kot nek strojni, nek strojni del oziroma nek stroj in zato ni potrebno na tem področju meriti nizko frekvenčnega hrupa. Ampak verjamem, da boste razpravljavci pozneje tudi omenili ali pa resno opozorili na to nonšalantno, bi rekel, obnašanje tudi investitorjev in pa seveda tistih, ki postavljajo te vetrnice kot gobe po dežju. Hvala.

Hvala lepa. Sedaj bom dal besedo vabljenim. Najprej Vladi Republike Slovenije. Ni nobenega, vidim. Ministrstvo za naravne vire in prostor. Želi besedo doktor Nataša Bratina? Je kdo drug? Izvolite, imate besedo.

Jaz lahko povem, da na našem ministrstvu, na direktoratu za prostor in graditev vodimo postopke umeščanja državnih prostorskih načrtov v prostor, med njimi so seveda tudi vetrnice. Ampak mi vodimo samo postopke, se pravi pobude, ki jih dobimo od nosilcev urejanja prostora, jih peljemo skozi postopke. Tako da v bistvu o problematiki zakaj da, zakaj ne in tako naprej je tukaj pristojno Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Hvala.

Hvala lepa.

Naslednja na vrsti Tina Sršen, MOPE, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, izvolite, imate besedo.

Najlepša hvala predsedujoči. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani ostali, vabljeni gostje. V uvodu naj povem, da je slovenska okoljska in prostorska zakonodaja ena med najzahtevnejšimi in najbolj omejujočimi v Evropi, kar potrjuje tudi praksa. V zadnjih 15 letih smo pravnomočno zaključili le šest postopkov državnih prostorskih načrtov za umeščanje elektrarn ali daljnovodov, večino teh pred letom 2013. Od teh šestih je zgolj dvema uspelo priti do gradbenega dovoljenja, to sta daljnovod Cirkovce–Pince in Hidroelektrarna Brežice. Varovalke pri umeščanju so tako močne, da omogočajo skoraj neomejene možnosti blokiranja v postopkih. Pogosto in žal tudi pod krinko boja za človekove pravice. Tako se ustvarja neravnovesje moči, več imajo tisti, ki nasprotujejo, kot tisti, ki želijo investirati, pa bodisi so to državne, gospodarske, javne službe bodisi so to zasebni vlagatelji. Rezultat je vedno enak: dolgotrajni postopki in desetletja propadlih projektov energetske infrastrukture, ki bi jih sicer nujno rabili. Rezultatov na področju umeščanja energetske infrastrukture nam žal ne zavida nihče.

Danes se razprava osredotoča na veter, a če bi želeli res prisluhniti ljudem in vsem skrbi, ki jih imajo ob umeščanju elektrarn v prostor, bi bilo prav, da bi razpravo razširili na vso energetsko infrastrukturo, na vse elektrarne ter povabili tudi civilne iniciative proti črpalni hidroelektrarni Kozjak, civilne iniciative proti hidroelektrarnam na reki Muri, Civilne iniciative proti hidroelektrarnam na reki Savi, Civilne iniciative proti sončni elektrarni na Družmirskem jezeru in Civilne iniciative proti sončni elektrarni v Dekanih. Za vpogled v pretekle izkušnje bi bilo smiselno v pogovoru povabiti tudi civilne iniciative, ki so se borile proti umeščanju daljnovodov v Ljutomeru in na trasi daljnovoda Beričevo-Divača, le tako bi lahko zares dali prostor vsem ljudem in vsej zainteresirani javnosti. Za najbolj uravnoteženo razpravo pa bi bilo nujno vključiti in povabiti še 27 nevladnih organizacij, ki delujejo v javnem interesu na področju okolja in se sistematično ukvarjajo z očitanimi kršitvami človekovih pravic na varovanju okolja, in imajo bolj celovit vpogled v problematiko na ravni države. Spoštovani poslanci. Slovenski pregovor pravi: volk dlako menja, nravi pa nikoli. Današnja seja je nenavadna tudi zato, ker je njen predlagatelj pred manj kot petimi leti skozi zakonodajo celo pod pretvezo boja proti covidu, močno posegel v pravice ljudi pri sodelovanju v okoljskih presojah, danes se pa čudežno predstavlja kot branitelj in zagovornik teh istih, ki jim je omejeval pravice. Nekatere določbe, ki jih je sprejel predlagatelj, je uspelo civilni iniciativi skozi ljudsko iniciativo razveljaviti le in zaradi podpore trenutno vladajoče koalicije in prav ta Vlada je tudi z novelo Zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije uvedla dodaten postopek pri umeščanju, ki daje ljudem nove varovalke, ki prej niso obstajale in usmerja investicije tja, kjer so najmanjša okoljska tveganja. Pri uvajanju oziroma z uvajanjem tako imenovanih potencialnih prednostnih območij je Vlada uslišala pozive stroke in ljudi. Danes pa ravno to postaja predmet kritike oziroma je to predmet kritike predlagatelja. Zato se legitimno sprašujemo komu je v resnici oziroma komu v resnici ni v interesu, da projekte umeščamo tam, kjer je to najmanj sporno. Predstavniki predlagatelja mimogrede in z lahkoto tudi obljubljajo, da bodo zakon, ta ZUNPEOVE novela, ki je bila pred kratkim sprejeta takoj po prevzemu oblasti razveljavili. Pa res verjamete, spoštovani gostje, da bodo prevzeli v škodo državnega proračuna sodne kazni evropskih sodišč in omejevanje kohezijskih sredstev, ki so na voljo v Sloveniji zaradi neizvajanja evropske zakonodaje. A ni to le poceni populizem. V Sloveniji se prevečkrat soočamo z učinkom nimb ali celo banana, torej z absolutnim nasprotovanjem vsakemu projektu, ne glede na vsebino in nepripravljenost na kakršenkoli kompromis. Včeraj hidroelektrarne, danes vetrne in sončne elektrarne, jutri jedrska. Redko slišimo iskreno iskanje boljših projektnih rešitev, ki bi omogočile umestitev nekega projekta z omejitvenimi ukrepi in hkrati s tem tudi zagotovili nek družbeni napredek za sedanje in prihodnje generacije, in v takih trenutkih se je treba vprašati, kje so civilne iniciative proti rabi premoga, proti uvoženemu bencinu in dizlu, ki dokazano na podlagi podatkov NIJZ, vsako leto povzročijo med nami 1300 prezgodnjih smrti na leto. Kje so varuhi pravic ljudi, ki umirajo za posledicami rabe fosilnih goriv? Če se že razpravlja o človekovih pravicah, velja spomniti tudi na pravice tistih, ki so prizadeti zaradi podnebne krize in vse pogostejših vremenskih ujm in si želijo manj onesnaženo prihodnost. Kje so zagovorniki teh pravic? Še bolj presenetljivo pa je, da je Slovenija, da v Sloveniji še vedno problematizira rabo vetra, čeprav Evropa z vetrnicami živi že štiri desetletja, globalno gledano pa jih uporablja praktično vsaka država na svetu, raba vetrne energije se ne ustavlja, se pospešuje. Zakaj? Uporaba brezplačnega domačega vira energije ni vprašanje, ali ga želimo, temveč zakaj bi se mu odrekli, ko nam lahko zagotovi večjo energetsko neodvisnost, državi, avtonomnost, ljudem pa prinese čisto in cenovno dostopno energijo in zdravo okolje v prihodnosti. S strokovnimi in ne s političnimi postopki je treba vetrnice umestiti tako, da so okoljsko sprejemljive in oddaljene od naselij ter varovanih območij. Poleg tega so cilji, ki jih ima Slovenija na področju rabe vetrne energije do leta 2030 izrazito nizki in so popolnoma neprimerljivi z veliko večino držav članic Evropske unije. Že državna strategija prepoznava vse izzive v zvezi z umeščanjem v prostor na tem območju in pristopa k temu vprašanju izrazito konservativno.

Dodam še besedo o hrupu. Slovenija ima zakonodajo na tem področju ustrezno urejeno. Kar se tiče pa nizko frekvenčnega hrupa, pa je treba povedati zakaj mejnih vrednosti ni mogoče kar tako določiti. Nizko frekvenčni hrup nastaja v naravi ob vetru, ob vodi, ob drugih naravnih pojavih in ga ni mogoče ločiti od hrupa, ki nastaja zaradi človeških dejavnosti, kot so promet, toplotne črpalke, ventilatorji, turbine in podobno. Zato mu tudi ni mogoče določiti mejnih vrednosti. Danska, ki jo nasprotniki radi omenjajo kot primer najstrožje zakonodaje na tem področju, ima to urejeno tako, da se mejne vrednosti nizko frekvenčnega hrupa štejejo kot vedno ustrezne, dosežene, če se elektrarna postavi v skladu z navodili, to je štirikratna razdalja višine stolpa in lopatice. Ministrstvo, naj vas vseeno potolažim pripravlja prenovo zakonodaje na tem področju. Trenutno se izdelujejo strokovne podlage, ki se bodo uporabile pri spremembi uredbe o hrupu in bodo naslovile tudi vprašanja toplotnih črpalk in vetrnih elektrarn. Ko bodo strokovne podlage pripravljene, bo uredba tudi poslana v javno obravnavo in se bo lahko do teh predlogov opredelila vsa zainteresirana in strokovna javnost.

Spoštovani, predlagane sklepe predlagatelja zavračamo, ker temeljijo na parcialnih in strokovno nepreverjenih trditvah. V gradivu ni predstavljena niti ena sistemska luknja v zakonodaji, niti konkreten primer kršitve človekovih pravic. Gre za pavšalne in netočne očitke, ki jemljejo čas resnim razpravam in pozornost komisije od vsebin, ki bi bil, kjer bi bil njen čas, bolje uporaben. Hvala.

Hvala lepa. Najprej gospa državna sekretarka, seja sklicana tako, kot je pripravil predlagatelj točke. Zdaj, če želite vi širšo razpravo o vseh mogočih temah, imate vse možnosti kot Vlada, kot ministrstvo skličete lahko javno predstavitev mnenj in boste tam debatirali od a do ž. Tudi tiste civilne iniciative, ki ste jih našteli, lahko povabite k tistim tematskim temam. To je eno.

Drugo pa ne vem, če je prav korektno, mislim, da ni korektno, da se kritizira predlagatelja točke. Sami, glede na to koliko je teh civilnih iniciativ in še sami ste jih nekaj dodali z drugih področij, bi lahko to sami sklicali. Imate e-demokracijo, lahko tam objavite gradiva in se bo o njih debatiralo, pa tudi v Državni zbor bomo kakšno sejo na to temo sklicali. Ostalo je pa stvar predlagatelja.

Gremo naprej, Zavod za varstvo narave. Besedo dobi Simona Kaligarič.

Hvala lepa gospod predsednik Komisije za besedo, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani vabljeni. Predstavljam Zavod za varstvo narave, mi smo strokovna služba, pristojna za opravljanje nalog varstva narave. Mi sodelujemo v postopkih umeščanja in izvedbe tudi vetrnih elektrarn v prostor in izvedbe njihove izvedbe. Ti postopki so zelo različni od državnih prostorskih načrtov. Nekatere elektrarne, posamezne se umeščajo preko občinskih prostorskih planov, nekatere tudi direktno z gradbenim dovoljenjem tam, kjer plani to že omogočajo. Mi smo v te postopke vključeni skladno z veljavno zakonodajo, bodisi neposredno kot mnenjedajalec ali posredno kot pripravljavec strokovnega mnenja za nosilce urejanja prostora. Sodelujemo predvsem povsod tam, kjer se neki posegi umeščajo na območja, ki imajo po naravovarstveni zakonodaji poseben status, bodisi da so to območje Natura 2000 za varovana območja, območje naravnih vrednot. In vsak poseg tudi vetrne elektrarne obravnavamo z vidika vsebin, ki jih na nekem območju varujemo. To pomeni, da niso, ne morejo biti v naše strokovne pristojnosti pavšalno vse enako obravnavane, ampak so dejansko posamezne glede na območje, glede na značilnosti območja. Podajamo smernice z usmeritvami, na koncu tudi mnenja. Po naši evidenci noben postopek, ki je v teku, še ni zaključen. Tudi vetrna, vetrno polje Ojstrica je sprejet državni prostorski načrt vendar ni izdano gradbeno integralna. Noben postopek ni zaključen, postopki potekajo. Za vse načrte načrtovanja na območju s statusom varovanega območja, to so Naturo območja in za varovana območja potekajo tudi postopki celovite presoje vplivov na okolje v okviru katerega se temeljito obdelajo tudi vplivi na naravo. Tudi na ta okoljska poročila v tem postopku podaja naš zavod strokovno mnenje. Trenutno pač lahko zaključim s tem, da smo glede na veljavno zakonodajo ustrezno vključeni v postopke in da so postopki vsi še odprti in v teku. Hvala lepa.