Spoštovane članice, spoštovani člani, državna sekretarja, vabljeni gostje, vsem skupaj želim dobro jutro.

Pričenjam 18. redno sejo Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Obveščam, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice oziroma člani komisije in sicer Predrag Baković. Imamo nekaj nadomestnih, še zaenkrat nimam pri sebi pooblastil, bom prebrala kasneje. Na sejo so bili vabljeni podpredsednik Vlade, minister brez resorja za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu Matej Arčon, Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Združenje Slovenska izseljenska matica, Svetovni slovenski kongres, Izseljensko društvo Slovenija v svetu in Rafaelova družba.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red, ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ODNOSIH REPUBLIKE SLOVENIJE S SLOVENCI ZUNAJ NJENIH MEJA, SKRAJŠANI POSTOPEK.

Imam dve pooblastili in sicer poslanec Zoran Mojškerc nadomešča poslanca Danijela Krivca in pa poslanec Andrej Kosi in nadomešča poslanca Francija Kepo.

Prehajamo na obravnavo 1. točke, to smo rekli. Predlog zakona je Državnemu zboru v obravnavo po skrajšanem postopku predložila Vlada 17. 9. 2025 in je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Predlog zakona, glede katerega je Kolegij predsednice Državnega zbora odločil, da se ga obravnava po skrajšanem postopku, bomo obravnavali kot zainteresirano delovno telo, torej zgolj v delu, ki se nanaša na delovno področje in pristojnosti komisije. Kot matično delovno telo ga bo obravnaval Odbor za zunanjo politiko. Prejeli smo tudi mnenje Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve, ki je prav tako objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Ugotavljam, da do tega trenutka kvalificirani predlagatelji niso vložili amandmajev k predlogu zakona. Rok za vložitev amandmajev za sejo matičnega delovnega telesa, torej Odbora za zunanje zadeve se sicer izteče 3. novembra 2025. Prav tako ni bilo vloženih predlogov za amandma zainteresiranega delovnega telesa, torej za današnjo sejo komisije.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona.

V skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora predlagam komisiji, da združi razpravo o vseh členih predloga zakona, ki se nanašajo na pristojnosti komisije. Kdo temu predlogu nasprotuje? Ugotavljam, da ne. Besedo sedaj dajem vabljenim na sejo, državna sekretarka gospa Vesna Humar, izvolite, beseda je vaša.

Lep pozdrav. Hvala za sklic seje. Danes torej obravnavamo predlagane spremembe in dopolnitve Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. Gre za tri tehnične popravke oziroma dopolnitve in uvajanje oziroma razširjanje novega vsebinskega sklopa povezanega s spodbujanjem gospodarskega razvoja slovenskih manjšin v zamejstvu.

Mogoče na začetku najprej nekaj besed o tem, ker je to tudi najbolj obsežna in najbolj vsebinska sprememba, ki jo imamo danes na mizi. Skrb za slovenske narodnostne skupnosti v sosednjih državah je izjemno pomembna naloga Republike Slovenije, hkrati pa je to tudi naloga, ki terja prilagajanje in odzivanje na spreminjajoče se potrebe in pričakovanja teh skupnosti, ki so daleč od tega, da bi bile neke folklorne skupnosti, ampak so to dejansko žive, napredne, delujoče skupnosti z velikim razvojnim potencialom, za katerega se nam zdi pomembno, da ga Republika Slovenija okrepi in podpre. Hkrati pa s tem poveča tudi ta sodelovalni potencial, gospodarsko sodelovanje s Slovenci v sosednjih državah in na splošno Slovenci zunaj meja Republike Slovenije. Je namreč izjemna razvojna priložnost tudi za matično državo v preteklem štiriletnem obdobju je ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v sodelovanju z Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu izjemno uspešno izvedlo program spodbujanja gospodarske osnove slovenske skupnosti na Madžarskem, torej v Porabju. O tem, kako uspešno bo, nekaj več povedal kolega državni sekretar Dejan Židan. Na podlagi te pozitivne izkušnje je nastala odločitev o tem, da se podoben program spelje tudi v vseh ostalih treh zamejstvih. Kar pomeni, da si želimo v naslednjem štiriletnem obdobju, torej med letoma 2026 in 2029, speljati štiri gospodarske razvojne programe v vseh štirih sosednjih državah, za kar so vsebinski okvir že postavljeni z vzpostavitvijo zamejske gospodarske koordinacije. Opredeljeni pa so tudi že proračunski viri za izvajanje te dejavnosti. Sprememba zakona, ki je na mizi, nastaja na podlagi presoje Službe Vlade za zakonodajo, da je bilo v dosedanjem zakonu gospodarsko sodelovanje in spodbujanje gospodarske osnove ne dovolj obsežno in natančno urejeno. Zaradi tega imamo po 43. členu, ki na splošno opredeljuje gospodarsko sodelovanje, nove člene od 43.b do 43.e, ki natančno opredeljujejo postopek sprejemanja gospodarskih razvojnih programov in dodeljevanja sredstev, vlogo različnih deležnikov v tem procesu in zagotavljajo, da je dodeljevanje sredstev transparentno usmerjeno in da ima merljive kazalnike in učinke.

Jaz bi na kratko samo pojasnila še ostale spremembe, ki so, kot rečeno, v začetku predvsem tehnične narave. S 5. členom in 6. členom spreminjamo izvajanje finančne podpore in zagotavljanje prostorov za delovanje. Ta sprememba se nanaša na civilno družbene organizacije, ta sprememba se nanaša na financiranje, se pravi, nekoliko dopolnjujemo dikcijo, ki je bila malo zastarela. Doslej smo predpostavljali, da Republika Slovenija financira strukture Slovencev izven Republike Slovenije in organizacije s sedežem v Republiki Sloveniji. s to besedo strukture so iz možnosti financiranja izpadle številne organizacije, civilne družbe in ustanove, ki bistveno pripomorejo k delovanju Slovencev v zamejstvu in po svetu, pa ne sodijo pod ta pojem organizacijskih struktur. To so na primer šole, vrtci, raziskovalne ustanove, evropska združenja za teritorialno sodelovanje in tako naprej. S 57.a členom, novim, ki ga uvrščamo za 57. člen, pa rešujemo vprašanje zagotavljanja prostorskih pogojev za dve ključni civilnodružbeni organizaciji s sedežem v Republiki Sloveniji, torej za Svetovni slovenski kongres in za Slovensko izseljensko matico na tak način, da omogočamo uradu, da zagotavlja njihovo delovanje tudi z zagotavljanjem prostorskih pogojev kar nam bo v sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo omogočilo, da obe organizaciji ostaneta v sedanjih prostorih na Linhartovi ulici v Ljubljani. Členu pa dodajamo še eno prehodno določbo, ki se nanaša na izvajanje tako imenovanega skupnega slovensko-madžarskega razvojnega sklada. Ta prehodna določba vzpostavlja pravno podlago za izvajanje dejavnosti iz sporazuma med Slovenijo in Madžarsko v letih 2025 in 2026. Hvala.

Najlepša hvala državni sekretarki. Želi besedo še predstavnik Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, izvolite gospod Židan.

Hvala gospa predsednica, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, lep pozdrav tudi ostalim prisotnim.

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, kot prvo bi rad povedal, da imamo izjemno srečo, da izjemno dobro sodelujemo s pristojnim uradom za zamejce in tudi zaradi tega, pa tudi zaradi vaše komisije, gospa predsednica. Se mi zdi, da ko pridemo v tujino, smo samo Slovenija, nismo več politične stranke, nismo več takšni in drugačni, smo samo Slovenija in to je neko vzdušje, ki verjamem, da ga bomo krepili tudi v prihodnje. Ministrstvo je na pobudo zamejskih organizacij, podobno kakor je že pred tem bila ustanovljena zamejska kmetijska koordinacija. Že leta 2022 skupaj z uradom povabilo predstavnike v vseh štirih sosednjih državah, kjer imamo zamejce, da na njihovo pobudo skupaj ustanovimo podobno zamejsko gospodarsko koordinacijo, bila je ustanovljena, zelo hitro je bil pripravljen program in svoj program je začela tudi izvajati. Hkrati pa smo na ministrstvu ugotovili, da imamo nekje srečo, da znotraj direktorata za regionalni razvoj imamo tako imenovani čakajoči program. Torej, imeli smo en zelo dober program, ki sta ga skupaj pripravili prejšnji ministrstvi, torej ministrstvo in urad v prejšnji vladi, pred to sedanjo vlado in sta ga takrat pristojna ministra, gospod Počivalšek na uradu, mislim, da je bila gospa ministrica, samo se ne spomnim imena, gospa Jaklič, so ga podpisali in je bil tudi na proračunu naložen denar 2,1 milijona evra za obdobje štirih let, ni, pa se program izvajal in ko smo mi ta program pogledali, smo začeli program za Porabje, program, ki naj krepi gospodarske temelje, zelo hitro izvajati skupaj s porabskimi zamejci. In pravijo naši Porabci, da tudi zaradi tega izvajanja, ne pa niti približno samo zaradi tega, ampak tudi zaradi tega, to je bil eden od kamenčkov, ko se je dogodilo, da če je bilo pred zdaj že 12 leti, ko je bil popis na Madžarskem 2800 ljudi opredeljenih za Slovence, se je pred dvema letoma, kar je bilo izjemno pozitivno presenečenje in čisto nepričakovano, se je že skoraj 4000 oziroma 35 ljudi, manj kot 4000 opredelilo za Slovence v Porabju. Nobena druga manjšina na Madžarskem, razen ukrajinske, kjer je pa neka druga specifika, vsi ostali pa padajo. In to je bila osnova, da smo potem tisti program poimenovali kot pilotni. In se usedli skupaj z uradom in z vsemi zamejskimi skupnostmi, ki so del zamejske gospodarske koordinacije in se vprašali, ali imamo potencial, da pripravimo podoben program, tokrat bolj ambiciozen, za vse štiri sosednje države, kjer živi zamejska skupnost in smo ga pripravili. Imeli smo nekaj izhodišč, prvo izhodišče je bilo, da tudi naslednji program naj bo štiriletni, drugič, da ne smemo zmanjšati denarja, ki je namenjen Porabju. Če je bilo 2,1 in ko se je upoštevala inflacija, pa še novi projekti, smo ta denar dvignili na 2,5 in potem smo se dogovorili, da damo vsem zamejskim skupnostim, čeprav je različna velikost, to se zavedamo, damo podobno količino resursa na razpolago. In zelo hitro smo se tudi dogovorili, da bo tudi skupni program tudi tristebern bistvu. Prvi steber je gospodarsko gospodarski, torej da podpiramo projekte, ki so tipični gospodarski projekti. Tako pa moramo razumeti, da to niso gospodarski projekti, ki so vredni milijone, to so gospodarski projekti, kjer v bistvu ljudje večinoma prosijo za 10000 do 12000, ne morejo pa več kot 50000 evrov prositi. Ampak to so ravno tisti, od katerih ljudje tam živijo. Torej prvi del ohranimo kot gospodarski, drugi del kot turistični za turistične kapacitete in aktivnosti, tretji del pa, kakor je bil do sedaj za krepitev infrastrukture. Mi namreč želimo, da imajo naši zamejci tudi usposobljene ljudi, ki ne samo, da za naše razpise pripravljajo za naše ljudi vloge, ampak tudi za vse ostale razpise, ki jih je dosti povsod. In poleg tega je bil tudi dogovor z zamejskimi skupnostmi, da vsaka zamejska skupnost pa ima pravico izbrati poseben pomemben program za njih, ki ga potem morata potrditi ministrstvo in urad, ki ga potem kot ločenega financiramo. Recimo v Porabju je to dosti enostavno. Tam so se že vnaprej dogovorili, da morajo nadaljevati z obnovo hotela Lipe. Ostale skupnosti pa morajo. In šele, ko bodo definirali, potem stopimo zraven kot štiriletni sofinancer. Ko smo pripravili in ko smo tudi že načrtovali sredstva v proračunu, pa smo zaradi previdnosti se odločili, da damo tokrat ta program tudi v vednost Vladi Republike Slovenije. In takrat nas je Služba Vlade za zakonodajo opozorila, da je potrebno zakonodajne temelje v primarnem zakonu pa okrepiti. Da ni dovolj samo tole, da se da dolžnost, ampak da dolžnost mora biti opisana v odličnosti. In prišlo je do priprave zakona, ki je bil dosti naporen, zato ker mi kljub vsemu posegamo z ukrepi izven teritorija matične države. In tu se moram zahvaliti tako Službi Vlade za zakonodajo, kakor Vesna, mislim, da tudi našim strokovnim sodelavcem, našim pravnikom, zelo dosti, zelo dolgo so iskali rešitve skupaj z zamejsko skupnostjo. In sedaj pred vami je program s katerim se sprememba zakona, je pa v ozadju že pripravljen program, ki ima popolno soglasje vseh partnerjev, torej vseh predstavnikov zamejskih skupnosti, ki so sodelovali. In ko bo zakon sprejet, nam bo omogočal, da v letu 2026 takoj začnemo izvajati štiriletni program. Še enkrat, deset let, deset milijonov, dva pol milijona na posamezno skupnost. In ta denar je že tudi, ko boste gledali proračun Republike Slovenije, osnutek proračuna za naslednje leto in za leto 2027 je tudi že načrtovan. Videli boste, da ni čisto linearno načrtovan, da prvo leto je celo nekaj več denarja načrtovano zato ker ne vemo, kako hitro bodo posamezne skupnosti svoje ključne projekte vključile. In pazili pa smo tudi do sedaj, da denar, ki je namenjen zamejcem, ostane za zamejce. Tako da jaz bi se rad, Vesna tebi, svojemu ministru, uradu zahvalil. Vam, gospa predsednica, pa tudi, da ste tako hitro to točko sprejeli, ker je res neka taka želja naših zamejcev, da bi se program leta 2026 lahko začel operativno izvajati. Osnova je pa sprememba zakona. Hvala.

Najlepša hvala tudi vam. Sedaj dajem besedo vsem ostalim vabljenim in vas hkrati tudi obveščam, da potem v nadaljevanju, ko bo potekala razprava poslank in poslancev več ne boste mogli dobiti besede. Želi kdo od vabljenih besedo? Izvolite, gospod Jesih.

Jaz bi sicer na tisti del, ne na ta del, ki je zdaj magister Židan govoril, ampak na ta del, ki se tiče organizacij civilne družbe. Jaz moram reči, mi smo se nepričakovano znašli v enih, bom rekel, eksistencialnih problemih kar se tiče prostorov. Tole se s tem zakonom ureja. Jaz se tukaj na tem mestu zahvaljujem Uradu za razumevanje in bom rekel za idealno rešitev, ki ni bila mogoče tako enostavna kot izgleda sedaj v napisana na papirju in upam, da bo zakon sprejet in da bomo lahko mi, se pravi mi in kongres v miru delali brez takih nepotrebnih težav. Hvala.

Najlepša hvala. Želi še kdo od vabljenih besedo? Doktor Pleskovič, izvolite.

Naši pravniki na svetovnem kongresu so pregledali ta zakon, ga pozdravljajo in se zahvaljujejo ministrstvu. Nimamo bistvenih pripomb, hvala lepa.

Najlepša hvala tudi vam.

Še kdo od vabljenih? (Ne.) Če ne, potem se zahvaljujem vsem vabljenim za besede in prehajamo na razpravo o členih predloga zakona. Odpiram razpravo in dajem besedico članom in, članicam in članom komisije.

Izvolite, gospod Stojanović, beseda je vaša.

Hvala lepa, spoštovana predsednica.

Bom prvi danes očitno, ampak upam, da ne zadnji. Najprej dovolite, da se seveda zahvalim, pa seveda pozdrav tudi spoštovanim gostom, Dovolite seveda, da se zahvalim najprej obema ministrstvoma oziroma uradu in seveda ministrstvu za pripravo predloga novele tega zakona. Jaz mislim, da je predlog ena osnova za izvajanje projektov, da prinaša kar dovolj premišljene in preudarne načine izvajanja projektov. Mislim, da se je zdaj v tem času treh let nabralo kar nekaj izkušenj tudi pri uradu, da so lahko pripravili tudi ustrezne zakonske podlage za, ki se odziva pravzaprav na potrebe skupnosti v tujini in preko meja. Veseli me ali pa vesel sem, da ste predvideli en organ, ki bo, ki bo bdel, tudi finančni okvir seveda, ki ste ga prej omenili, tako državni sekretar magister Židan kot tudi kot tudi državna sekretarka Humarjeva. Jaz mislim, da je pomembno to vedno, vedno poudarjati, vsakič znova, da so slovenske narodne skupnosti čez mejo velik del našega, našega kulturnega in gospodarskega potenciala. Mislim, da je prav, da povemo, da so, da so ta čezmejna sodelovanja, ki jih taki in podobni ukrepi prinašajo, seveda način krepitve nekega tudi regionalnega razvoja, pa seveda tudi eno, ponuja eno naravno zaledje slovenskega gospodarstva preko meja. Sam sem, sem vedno vesel, kadar lahko s kakšno pobudo ustvarjamo nova, mogoče delovna mesta, izboljšujemo neko lokalno povezavo, lokalno infrastrukturo in tako naprej. Mislim, da mi je posebej všeč tudi, da ste pripravili kar en obsežen nabor ukrepov. To, ali pa recimo, državni sekretar je prej omenjal te gospodarske pobude, ki ste jih uspeli aktivirati, delovanje tudi gospodarskih organizacij, pa predvsem mogoče to, da omogočate neko ali pa pripravljate ali pa dodajate neko, neko upravljavsko logiko, da boste te razpise, ki jih pripravljate, lahko v bistvu nadgradili zdaj z dodatnimi sredstvi in pa predvsem, kar mi je všeč, da boste lahko te razpise ali pa te projekte, ki se pojavijo ad hoc, ki so pa dobri in ki nosijo posebni pomen, lahko tudi na nek način ustrezno ovrednotili in sfinancirali. Ta predlog seveda ni nastal iz nič, jaz mislim, kot sem že prej dejal, da je nastal iz obilice izkušenj, ki ste jih v tem času pridobili. Je pa to, se mi zdi, ena taka celovita zasnova razvojnih potreb, naših zamejskih skupnosti.

Ne bom zdaj šel preveč široko. Tudi vse projekte, ki jih lahko s tem, s tem zakonom pravzaprav podpremo ali pa financiramo, mogoče bi na koncu se osredotočil samo še na ta del diplomatsko gospodarske dimenzije teh projektov, ki absolutno Slovence v zamejstvu in po svetu postavlja nekako boljši stik tudi z domačimi podjetniki, kar je za nas pomembno, hkrati mi je pa všeč, da se s temi, bi rekel, projekti pravzaprav tudi ponujajo možnost mladim, da se aktivneje vključujejo v ta sodelovanja, kar je pa zelo pomembno.

Bi mogoče še predlagal, da se pravzaprav ta zakon tudi implicira oziroma anticipira, da se potem na koncu pripravi kakšno poročilo s kazalniki, potem, še posebej tam pri tistih, pri tistih projektih, kjer gre za neposredne, neposredne dodelitve, ker se mi zdi, da je legitimnost in transparentnost dodeljevanja teh sredstev, tudi zaradi, zaradi predstavnikov krovnih organizacij in tako zelo pomembna. Potem seveda sodelovanje s terenom. Pri tem moram biti, moram izraziti pohvalo tako uradu kot seveda tudi ministrstvu, tudi naši komisiji. Prej je državni sekretar dejal, da smo v tujini samo Republika Slovenija in to lahko seveda tudi potrdim iz lastnih izkušenj, tudi iz terenskih sej naše komisije. Tako da sem pravzaprav bil vedno počaščen, ko sem videl tudi in hvaležen, ko sem videl tudi podporo na oni strani meje našim poskusom izboljšanja njihovega položaja.

In pa še morda opozorim na povezavo z evropskimi viri s projekti Interreg, zato, ker te povezave potem omogočajo daljše časovno, bi rekel ali pa trajanje nekih projektov na daljše časovno obdobje, ne zgolj na eno finančno ali pa fiskalno obdobje ali pa finančno perspektivo, ampak se lahko potem neka kontinuiteta tudi skozi te programe, se mi zdi, zagotavlja, da ne bo potem to zgolj nekaj, kar se pač zgodi danes, jutri, pa potem tega ni več. Ja, in se seveda strinjam z državno sekretarko Humar, ki je dejala prej, da naše manjšine, naši rojaki v tujini seveda niso zgolj dediščina ali pa bog ne daj, da bi kdo mislil ali pa razumel, da je to neko breme, ampak so pravzaprav živi del našega naroda. In seveda mislim, da s tem zakonom ponujamo en tak prostor zato, da bodo lahko delovali in živeli bolje, pa predvsem, da bodo lahko, da se bodo počutili bolj povezane tudi z matično domovino in državo. Tako da hvala lepa in seveda zakon bom podprl. Bom na to temo še razpravljal. Morda z nekoliko drugega vidika, z vidika zunanje politike tudi na Odboru za zunanjo politiko, ki ga bomo imeli v prihodnje ravno na to temo. Hvala lepa.