Lep pozdrav vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam!

Začenjam 42. sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Obveščam vas, da je zadržan in se seje ne more udeležiti Zvonko Černač. Na seji pa kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo: Tamara Vonta nadomešča poslanko Terezo Novak, poslanec Andrej Kosi nadomešča poslanko Alenko Helbl.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red:

točka 1, Predlog zakona o uporabi jezika gluhoslepih,

točka 2, Predlog zakona o lastniški zadrugi delavcev

in točka 3, Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji.

Ker v poslovniškem roku ni bilo predlogov za spremembe dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO - PREDLOG ZAKONA O UPORABI JEZIKA GLUHOSLEPIH.

Na spletni strani Državnega zbora je objavljeno gradivo za sejo, k točki pa so bili vabljeni predlagatelj Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet, Komisija za narodni skupnosti, ki je odboru poročala pisno, Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost, kjer so se opravičili, Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti, kjer so se opravičili, Skupnost občin Slovenije, ki so se opravičili, Združenje občin Slovenije, Združenje mestnih občin Slovenije, ki so se tudi opravičili, Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije, Združenje gluhoslepih Slovenije Dlan, Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije, Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije in Zavod Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o členih predloga zakona.

Za dopolnilno obrazložitev besedo dajem predstavnici predlagatelja, gospa Andreja Živic, izvolite.

Predsedujoči, hvala za besedo, prav lep pozdrav vsem prisotnim, spoštovane državljanke in državljani!

Predlog zakona predstavlja pomemben korak k sistemski ureditvi položaja oseb z gluho slepoto, pravzaprav gre za, po moji oceni, za zgodovinski prelom. To je pri osebah z obliko hude invalidnosti, katere posledice pogosto potiskajo posameznike z gluho slepoto na sam rob družbe. U ustavno spremembo leta 2021 je Slovenija postala prva država na svetu, ki je jezik gluhoslepih vpisala v svojo Ustavo, ta zgodovinski korak pa zavezuje tudi k dejanski uresničitvi te pravice. Na pomen tega uresničevanja opozarjajo tudi ključni strateški in zakonodajni dokumenti, kot so resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021 do 2025, akcijski program za invalide 2022-2030 ter Zakon o izenačevanju možnosti invalidov. Z opredelitvijo pravice do svobode, do svobodne uporabe in razvoja jezika gluhoslepih ter ureditvijo primernega in dostopnega tolmačenja osebam z gluho slepoto zagotavljamo temeljne človeške pravice, to je pravico do rabe jezika in izražanja, do individualne podpore in pomoči, ureditve statusa ter rabe storitev tolmača za osebe z gluho slepoto. Predlagani zakon ureja pravico oseb z gluho slepoto uporabljati jezik gluhoslepih, pravico oseb z gluho slepoto do informiranja v prilagojenih načinih sporazumevanja, pravico do tolmača pred javnimi institucijami in po lastni presoji ter druge pravice, vezane na uporabo jezika. Gluhoslepih, ki so potrebne za njihovo enakopravno vključevanje v življenjsko in delovno okolje ter vse oblike družbenega življenja ob enakih pravicah, pogojih in možnostih, ki jih imajo drugi. Zakon določa tudi pravico do razvoja in ohranjanja jezika gluhoslepih ter pravico do učenja jezika gluhoslepih za osebne asistente, ki izvajajo osebno asistenco pri osebah z gluho slepoto. V Svobodi si iskreno prizadevamo, da osebam z različnimi oblikami invalidnosti omogočimo enakopravnejše sodelovanje in obravnavo na vseh področjih družbenega življenja. To bi moral biti eden temeljnih ciljev pravične in vključujoče družbe.

Omenila bom še poudarke predlaganih rešitev in v nadaljevanju tudi pri amandmajih bomo še podrobneje opredelili bistvene vsebine zakona. Torej, v zakonu se definira oseba z gluho slepoto, to je oseba z gluhoslepoto, ki samostojno obliko invalidnosti, gluho slepoto, ki pomeni hkratno okvaro vida in sluha, ki je tako resna, da se okvarjeni čuti ne morejo medsebojno nadomeščati. Gluhoslepota je opredeljena kot samostojna invalidnost, ki pomeni hkratno okvaro vida in sluha, ki je tako resna, torej, da se okvarjeni čuti ne morejo medsebojno nadomeščati. Definicija gluhoslepote je kombinirana, pri določitvi pa se uporablja medicinski model gluhoslepote in funkcionalni del model gluhoslepote. Ministrstva, pristojna za invalidsko varstvo, izobraževanje, visoko šolstvo, zdravje, digitalno preobrazbo in kulturo za namen zagotavljanja razvoja jezika gluhoslepih razpisujejo letne, večletne programe in projekte, ki naslavljajo zagotavljanje razvoja jezika gluhoslepih. Osebe z gluhoslepoto uresničujejo pravico do jezika gluhoslepih z uveljavljanjem pravice do tolmača. Osebam z gluhoslepoto se podeljuje pravica do tolmača tudi pred javnimi institucijami, osebe z gluhoslepoto pa imajo pravico do tolmača tudi po lastni presoji. In ta pravica do tolmača po lastni presoji je lahko oseba, ki z gluhoslepoto uveljavlja v obsegu 480 ur letno. Oseba z gluhoslepoto, s statusom dijaka, študenta, udeleženca izobraževanja, odraslih vključenih v javno veljavne izobraževalne programe ali kategoriziranega športnika pa v obsegu 720 ur letno. Tolmač, mogoče še pojasnilo, da tolmač po lastni presoji v tem zakonu ni osebni asistent za gluhoslepoto in je namenjen izključno komunikaciji. Storitve osebne asistence se namreč ne izključujejo s pravicami, v skladu z naštetimi pravicami po tem zakonu. Je pa v zakonu tudi opredeljeno izobraževanje osebnih asistentov za znakovni jezik in komunikacijo z gluhoslepimi. Toliko in kot sem povedala, več v nadaljevanju pri mogoče predlaganih amandmajih. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Sedaj besedo dajem predstavniku Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, državni sekretar Igor Feketija, izvolite.

Hvala za besedo.

Pozdravljeni!

Pozdravljamo pobudo skupine poslank in poslancev, ki so 30. maja letos vložili predlog zakona o uporabi jezika gluhoslepih. Ta pomembna zakonodajna pobuda predstavlja konkreten korak k uresničevanju 62. a člena Ustave Republike Slovenije, ki določa, da mora zakon urediti svobodno uporabo in razvoj jezika gluhoslepih. Na tej podlagi je ureditev uporabe jezika gluhoslepih, kot zakonske materije, tudi utemeljena. Republika Slovenija je leta 2021 kot prva država na svetu vključila jezik gluhoslepih v ustavo. S tem se je zavezala k zagotavljanju človekovih pravic oseb z gluhoslepoto, kar postavlja državo v mednarodno ospredje na področju jezikovne pravičnosti in vključujoče zakonodaje. Predlog temelji na strokovnih podlagah, ki jih je že leta 2024 pripravilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Nadaljevanje socialnega in strokovnega dialoga ter široke javne razprave z vsemi ključnimi deležniki je bilo bistveno za uspešno in premišljeno implementacijo pravic oseb z gluho slepoto. Gluhoslepota je ena najtežjih invalidnosti ni zgolj seštevek gluhote in slepote, temveč sočasna okvara vida in sluha, ki pomeni edinstven način zaznavanja sveta. Zaradi izgube obeh glavnih kanalov za prejem informacij je orientacija oseb z gluho slepoto v prostoru, dostop do informacij in komunikacija z okolico bistveno otežena. Komunikacija oseb z gluho slepoto je zahtevnejša in počasnejša. Poleg tega gluhoslepe osebe nimajo dostopa do alternativnih kanalov. Zato je tolmač edini most do informacij in do sodelovanja v družbi. Predlog tako predvideva 480 do 720 ur tolmačenja letno. Kar ni privilegij, ampak nujen pogoj za osnovno dostojanstvo in vključevanje v družbo. Predlog zakona ocenjujemo kot pomemben in nujen korak v smeri uresničevanja ustavnih pravic, jezikovne pravičnosti in socialne vključenosti. Ob ustrezni uskladitvi z zmožnostmi sistema izražamo podporo nadaljnjemu zakonodajnemu procesu. Republika Slovenija ima tako edinstveno priložnost, da kot pravna in socialna država izkaže zavezanost človekovim pravicam in postane referenčni zgled dobre prakse pri vključevanju oseb z gluho slepoto. Vlada Republike Slovenije zato predlog zakona podpira.

Hvala lepa.

Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospa Petra Komel, izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika njegove skladnosti z ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika. Zakonodajno-pravna služba je v svojem mnenju v uvodu opozorila, da predlog zakona, ki ureja jezik gluhoslepih, vsebuje bistvene pravne razlike v primerjavi z že veljavnim Zakonom o uporabi slovenskega znakovnega jezika. Te razlike v ureditvi bi moral predlagatelj jasno obrazložiti, da ne bi prišlo do kršitve načela enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave. Že iz pojmovanja subjektov izhaja, da so dejanske okoliščine med gluhimi in gluhoslepimi do neke mere primerljive ali celo podobne. Vendar pa zgolj sklicevanje na to razliko samo po sebi še ne zadostuje. Morebitne razlike v obsegu ali načinu urejanja pravice bi bilo treba jasno in argumentirano utemeljiti, saj bi sicer lahko prišlo do nedopustnega posega v načelo enakosti. V tem kontekstu pa ima zakonodajalec, glede na dejstvo, da je že leta 2002 sprejel zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika, po spremembi ustave, s katero sta se zavarovala slovenski znakovni jezik in jezik gluhoslepih dve možnosti: obe zavarovani kategoriji urediti v enem zakonu ali materijo urediti v dveh zakonih, pri čemer bi moral sočasno novelirati Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika in sprejeti nov zakon o jeziku gluhoslepih. Predlagani amandmaji poslanskih skupin koalicije naslavljajo večino pripomb iz mnenja Zakonodajno-pravne službe. Kljub temu še vedno manjkajo pojasnila o razlogih za razlike med predlogom zakona in Zakonom o uporabi slovenskega znakovnega jezika z vidika 14. člena Ustave Republike Slovenije. Prav tako pa nekateri ključni vsebinski pomisleki, na katere se bom osredotočila v nadaljevanju predstavitve mnenja Zakonodajno-pravne službe ostajajo odprti. V zvezi s 3. členom predloga zakona Zakonodajno-pravna služba poudarja, da na zakonski ravni niti iz obrazložitve ni jasno, kakšna je razlika v pogojih med upravičenci do pravice do tolmača po 7. in 8. členu predloga zakona, saj je pogoj funkcionalnosti, to je, da se vid in sluh ne moreta medsebojno nadomeščati iz 8. člena predloga zakona, vsebovan že v definiciji 7. člena predloga zakona v povezavi s 3. členom predloga zakona. To pomeni, da bo moral center za socialno delo v okviru odločanja po 8. členu predloga zakona najprej v okviru medicinske ocene ugotoviti, ali se čuti videz sluha. Pri vlagatelju ne more nadomeščati in je razlog za navedeno ugotovljena najmanj 50 procentna izguba sluha po Fowler-Sabinu in prva do vključno peta kategorija slepote in slabovidnosti, potem pa bo v okviru funkcionalne ocene ponovno ugotavljalo, ali se čuti vida in sluha ne more nadomeščati, kar pa je pogoj, ki je enak prvemu delu medicinske ocene. ZPS sicer meni, da bi moral funkcionalni kriterij izhajati iz tega, kaj posameznik zmore oziroma ne zmore, torej iz njegovega funkcioniranja. V zvezi s 24. členom predloga zakona, ki določa, da mora vlagatelj priložiti odločbo in izvedensko mnenje Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v vlogi s katero uveljavlja pravico do tolmača po 7. ali 8. členu predloga zakona. ZPS opozarja, da ima predlagana rešitev dvojno funkcijo, ki pa sta nezdružljivi, kot formalni pogoj in kot dokazna listina. Pri formalnih pogojih se organ zanese na pravilnost odločbe ZPIZ, vsebinsko pa se odločitev ne preverja. Odločba ZPIZ je v tem primeru edini možni dokaz in za to obvezni, da izkažeš izpolnjevanje pogoja za tako določeno pravico. Ponovno vsebinsko odločanje organov v isti pravici, to je telesni okvari, o kateri je drug pristojen organ že pravnomočno odločil, pa bi v pravno vezanem postopku pomenilo kršitev načela pravne države in pravnomočnosti. Vendar pa iz obrazložitve in določb predloga zakona izhaja, da v tem primeru odločba ZPIZ nima narave pravno vezanega dejstva, ki je varovan z institutom pravnomočnosti, temveč služi kot podlaga za ugotavljanje relevantnih dejstev v postopku za pridobitev pravice do tolmača. V tem kontekstu ZPS dodatno izpostavlja sodbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številka UP233/15, v katerem je slednje pojasnilo, da je izvedensko mnenje ZPIZ izdelano za potrebe konkretnega upravnega postopka pri ZPIZ in ne za dokazovanje dejstev v postopku pred sodiščem. Da bi priznanje takega mnenja kot javne listine ustvarilo domnevo resničnosti njegovih ugotovitev, kar bi neupravičeno preneslo dokazno breme na stranko in kršilo njeno pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena ustave v povezavi z načelom kontradiktornosti ter da mora sodišče vse dokaze, vključno z mnenjem ZPIZ presojati prosto po vestni in skrbni presoji vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj. O smiselni uporabi navedene odločbe Ustavnega sodišča bi bilo treba predlagano rešitev v predlogu zakona ponovno preučiti in uskladiti z 22. členom Ustave. Hkrati se zakonodajno pravni službi zastavlja vprašanje, kako bo uradna oseba na centru za socialno delo sploh lahko samostojno ugotavljala ali vlagatelj izpolnjuje pogoje iz 3. člena predloga zakona, saj ti niso istovetni tistim, ki jih ZPIZ presoja pri ugotavljanju telesne okvare. V zvezi s 46. členom predloga zakona Zakonodajno-pravna služba opozarja, da je določba tega člena normativno oblikovana kot izjema, dejansko pa ni izjema, ampak predstavlja dopolnitev Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika in s tem krši pravila o spreminjanju zakona z novelo področnega zakona, hkrati pa ne gre za prehodno določbo, ampak za določbo, ki bo trajno učinkovala. Določba pomeni opisno spreminjanje Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika, ki je z vidika pravne varnosti in zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave izrazito nedopustno. Hvala.

Hvala lepa.

Besedo dajem predstavniku Državnega sveta, gospod Danijel Kastelic, izvolite.

Spoštovani predsednik odbora, hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni poslanke in poslanci, državni sekretar z ekipo in ostali prisotni!

Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je predlog zakona obravnavala na 52. seji, 16. julija, in se seznanila s številnimi stališči zainteresirane javnosti, ki smo jih podrobneje povzeli v našem mnenju. Večina predstavnikov zainteresirane javnosti tudi danes na vaši seji, tako da se bom sam v nadaljevanju predstavitve osredotočil zgolj na stališča članov naše komisije. V našem mnenju smo posebej izpostavili, da gluhoslepota predstavlja težko obliko in oviranosti, ki se je nihče ne izbere sam. Posledično izrekamo spoštovanje vsem gluhoslepim osebam, ki se v slišeči in videči družbi trudijo živeti čim bolj polno življenje, ne glede na njihovo oviranost. V razpravi smo pozvali tudi k večji odprtosti družbe do drugačnosti, do sprejemanja različnosti in k upoštevanju vsakega izmed članov družbe kot enakopravnega drugim. Posledično smo ocenili, da četudi bi šlo zgolj za eno gluhoslepo osebo. Ko smo kot družba, ki se prepoznava kot solidarna in napredna, zavezani, da se tej osebi omogoči dostop do vseh oblik pomoči, ki jih potrebuje za bolj kakovostno življenje. Ob načelni podpori predlogu zakona pa smo se strinjali tudi z nekaterimi opozorili zainteresirane javnosti. Tako smo na primer pritrdili pozivu Združenja tolmačev za slovenski znakovni jezik, da naj se vprašanje, povezano s tolmači, bodisi za slovenski znakovni jezik ali za jezik gluhoslepih ureja sistemsko tudi z vidika optimizacije stroškov, povezanih z izobraževanjem tolmačev. Opozorili smo tudi na to, da se že tako preobremenjenim centrom za socialno delo nalaga dodatne naloge, ki terjajo dodaten kader, predvsem pa specializirana strokovna znanja. Prisluhnili smo tudi pripombam zainteresirane javnosti glede pomanjkanja njenega vključevanja v pripravo predloga zakona. Ocenili smo, da je do seje vašega odbora še dovolj časa, da se ta primanjkljaj odpravi in v čim večji meri upošteva pomisleke stroke, predvsem pa vseh tistih, ki so predvideni kot izvajalci zakonskih določb. Izrazili smo željo, da se pripravi najbolj optimalno možno zakonsko ureditev, ki invalidov in ostale zainteresirane javnosti ne bo razdvajala, ampak bo gluhoslepim dejansko izboljšala njihovo življenje. Pri tem smo predlagatelji usmerili tudi na dobre prakse iz tujine, Finske in Švedske. Predstavnica predlagatelja je na seji pritrdila, da so pripravljena dodatna usklajevanja tako da upam, da je to danes na tem področju že prišlo do kakšnega napredka, saj smo dobili kar veliko amandmajev.

Dolžan sem še vam zaključno informacijo in to je, da je naša komisija predlog zakona v okviru glasovanja podprla. Seveda se pa do amandmajev, ki smo jih dobili danes, nismo mogli opredeliti. Hvala lepa za vašo pozornost.

Hvala lepa.

Sedaj besedo dajem še drugim vabljenim na sejo. Pred tem vas seznanjam, da v skladu z uveljavljeno parlamentarno prakso lahko svoja mnenja in stališča o obravnavani zadevi podate in obrazložite v tem uvodnem delu točke, kasneje pa jih dodatno Obrazložite, če so vas k temu pozvali sodelujoči v razpravi, v dodatni obrazložitvi pa ne morete replicirati ali polemizirati s sodelujočimi v razpravi.

Sprašujem, če je tukaj predstavnik ali predstavnica Združenja občin Slovenije? (Ne.) Ugotavljam, da ne. Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije? (Ne.)

Tudi ne, zato besedo dajem predstavnici Združenja gluhoslepih Slovenije Dlan, doktorici Simoni Gerenčer, sekretarki združenja, izvolite.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani predstavniki ministrstev, kolegice in kolegi!

Najprej iskrena hvala vsem, ki se že dlje časa ukvarjate s področjem gluhoslepote, vsem, ki ste pripravljali številne strokovne podlage, tudi dokumente, pripombe, pomisleke. Skratka, Slovenija je ena tistih držav, ki si je vzela čas in prostor, da o gluhoslepoti govorimo tudi v tem prostoru. In prav to je seveda tisto posebno, kar opredeljuje Slovenijo od drugih držav. Kajti govoriti o gluhoslepoti pomeni tudi govoriti o najgloblji obliki človeškega stika, tudi o jeziku, ki ga ne vidimo, ki ga ne slišimo, ampak ga moramo čutiti. Razumevanje gluhoslepote zahteva veliko časa, izkušenj in tudi človeške občutljivosti. Mnogokrat zelo težko pojasnjujem razliko med gluhim in gluhoslepim človekom. Ampak dovolite, da tokrat na kratko vendarle pojasnim, kaj pravzaprav pomeni gluhoslepota in kakšna je razlika med gluhim in gluhoslepim. Predstavljajte si, da vstopite v prostor, kjer je popolna tema, kjer je popolna tišina, ničesar ne slišite in ničesar ne vidite. In čakate, čakate na kaj, na to, da nekdo pride, da se vas dotakne in ta dotik dobi takrat drugačen pomen. To ni tisti dotik, ki ga lahko doživimo ta trenutek v tej dvorani. To je dotik, ki odpira upanje, ki odpira svet, to je komunikacija, to je jezik gluhoslepih. Vsak dotik daje tem ljudem upanje in vsak dotik ima nek svoj pomen.

Ko govorimo o gluhoslepoti, se je že danes slišalo, da v bistvu človek ne more nadomeščati okvare enega čutila z drugim čutilom. Zato človek, ki je gluh, ne sliši, ampak vidi. Ljudje, ki so gluhi, so v Združenju gluhoslepih Slovenije dlan tudi moji, moja desna roka. So ljudje, ki dnevno pomagajo gluhoslepim in pravijo, mi smo bogati. Zakaj? Mi lahko počnemo marsikaj, vozimo avto, se zabavamo, se sporazumevamo, se udeležujemo stvari, gremo sami v pekarno in tako naprej. In pravi, ko gledamo gluhoslepe, vemo, da jim moramo pomagati. To je razlika med gluhim in gluhoslepim.

Svet, ki ga človek razume z dotikom, s telesno prisotnostjo drugega, je čisto nekaj drugega kot svet, ki ga opazujemo bodisi z očmi bodisi ga poslušamo z ušesi. Delo z osebami z gluhoslepoto zahteva neskončno potrpežljivosti, veliko truda in tudi znanja. Vse tisto, kar je v tej dvorani lahko samoumevno, pogled, beseda, informacije, ki pridejo do nas, hitre informacije, se pri osebi z gluhoslepoto zahteva poseben način komunikacije, ki traja in je potrebno pojasniti enkrat, dvakrat, petkrat in tudi takrat ugotovimo, da je šum v komunikaciji. In danes se pogovarjamo prav o teh ljudeh in ti ljudje niso tako daleč. So tukaj blizu nas, so med nami, so državljani Republike Slovenije.

Združenje Dlan je reprezentativna invalidska organizacija za osebe z gluhoslepoto, ki že 20 let s svojim delom daje zgled tudi drugim državam in jim pomaga, da bodo se tudi tam pisale pozitivne zgodbe. Ko smo vpisali jezik gluhoslepih v Ustavo leta 2021, s čimer je Slovenija postala prva država na svetu, smo v bistvu postali velik zgled marsikomu in o Sloveniji se razpravlja tudi drugje. Ampak takrat smo naredili eno pomembno stvar, razmejili smo znakovni jezik od jezika gluhoslepih. V 62.a člen smo v prvem odstavku napisali znakovni jezik in pač opredelili znakovni jezik. V drugem odstavku, torej v ločenem odstavku, pa smo navedli jezik gluhoslepih. S tem smo v strokovni komisiji oziroma v Ustavni komisiji želeli poudariti ravno to razliko in samostojnost, da govorimo o samostojni invalidnosti, o samostojnem jeziku. In da seveda ta samostojni jezik in tudi ta samostojna invalidnost terja poseben pristop. In zato je zelo pomembno, da tudi, ko govorimo o gluhoslepoti, govorimo o samostojni organizaciji, ki ne vključuje drugih invalidnosti, ampak izključno in samo obravnava ljudi z gluhoslepoto. To je temeljni pogoj za to, da tudi Slovenija lahko zastopa področje gluhoslepote v mednarodnem prostoru. Združenje Dlan je polnopravna članica tako evropske, kot tudi svetovne organizacije gluhoslepih in si zelo prizadeva za to, da bo kazala zgled še naprej in Slovenijo predstavljala v najboljši, pozitivni luči in da hkrati s svojimi izkušnjami in znanjem pripomore k pozitivnim zgodbam tudi drugod po svetu. Zelo pomemben je tudi 22. člen tega zakona. Ampak pomembno je, da razumemo, da na ta način, ko ločujemo, ko vemo, kaj pomeni gluhota in gluhoslepota, tudi zaščitimo stroko, ker vse, kar je bilo zgrajeno do sedaj v 20 letih od graditve skupnosti gluhoslepih do organizacije, do stroke, do številnih knjig, ki smo jih izdali tudi znotraj združenja Dlan je seveda narejenega neopisljivo veliko. Zaščititi je potrebno stroko in s tem v bistvu pokazati, kako zelo razumemo gluho slepoto in tudi te ljudi, ki potrebujejo drugačen pristop. Ko imamo lahko stroko, lahko delamo kakovostno s temi ljudmi in lahko se izboljšuje njihovo življenje. In ta predlog zakona bo zagotovo ne le prelomni trenutek, ampak lahko naredil zelo veliko za ljudi z gluho slepoto in za skupnost gluhoslepih. In to je tisto, kar odraža vse nas kot bistvo neke odgovorne družbe in za to se vam še enkrat zahvaljujem. Ja, se vam zahvaljujem. Hvala.