Vse članice in člane odbora, vabljene ter, ter ostale prisotne, vse lepo pozdravljam!

/ nemir v dvorani/

Lepo prosim za malo miru, da lahko nadaljujemo.

Pričenjam 40. nujno sejo Odbora za gospodarstvo.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji, naslednja člana: Soniboj Knežak in gospod Andrej Kosi. Na seji kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo: gospa Tereza Novak nadomešča poslanca magistra Darka Krajnca, gospa Andreja Živic nadomešča gospoda Aleksandra Prosena Kralja, gospod Anton Šturbej nadomešča poslanko gospo Suzano Lep Šimenko, gospa Alenka Helbl nadomešča poslanca Rada Gladka.

Vsem skupaj en lep pozdrav!

S sklicem seje ste prejeli predlagani dnevni red odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO - in edino - TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SOFINANCIRANJU ORGANIZACIJE EVROPSKEGA PRVENSTVA V KOŠARKI 2029 ZA MOŠKE V LJUBLJANI, DRUGA OBRAVNAVA, EPA 2356-IX.

Predlagatelj zakona je Vlada. K obravnavi te točke so vabljeni: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Državni svet, Olimpijski komite Slovenije, Združenje športnih zvez, Košarkarska zveza Slovenije in Zakonodajno-pravna služba.

Poleg predloga zakona ste prejeli naslednja gradiva: Zahtevo Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica, za sklic nujne seje odbora, mnenje Zakonodajno-pravne službe, pojasnila Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport k mnenju Zakonodajno-pravne službe in mnenje Komisije Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost in šport in mladino. Rok za vložitev amandmaja je tekel do začetka obravnave predloga zakona in je sedaj tudi zaključen. Obveščam vas, da amandmaji k predlogu zakona niso vloženi.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona.

Želi sedaj predstavnik Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport podati dodatno dopolnilno obrazložitev k predlogom, členom predloga zakona? (Da.)

Državni sekretar magister Dejan Židan, beseda je kar vaša, izvolite.

Hvala spoštovana predsednica.

Spoštovani poslanke, poslanci, ostali prisotni, lepo pozdravljeni v imenu Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport!

Še vedno velja, da šport je ena redkih dejavnosti, družbeno pomembnih dejavnosti v Republiki Sloveniji, ki nas združuje. Tukaj ni pomembna starost, regijska pripadnost, celo politična pripadnost ne. Vsi smo navdušeni, ko naši športniki zmagujejo, vsi trpimo, ko jim gre tudi težje. In še enkrat dovolite, da se vam zahvalim za soglasno podporo desetletnemu nacionalnemu programu razvoja športa v Sloveniji, ki ste jo namenili temu posebnemu dokumentu.

In moram vam povedati, da v športni javnosti to, da je parlament soglasno podprl, odmeva izjemno dobro in to razume športna javnost kot neko dejansko posebno nagrado rezultatom in spodbudo za naprej. Na podlagi tistega dokumenta vam je poznano, da je tudi posebno poglavje o pomenu velikih mednarodnih športnih prireditev tudi za Slovenijo. V tem trenutku Vlada in ministrstvo pripravlja akcijski načrt, ki ga moramo sprejeti v šestih mesecih po sprejemu, sprejet bo prej in na podlagi tega se pripravljati začne izhodišča za bistveno spremembo ali celo nekje za novi Zakon o športu, ki bo po predvidevanjih, če bo šlo vse po časovnici, sprejet leta 2027.

Velike mednarodne športne prireditve so za Slovenijo pomembne. Marsikdo opazuje nek širši družbeni vpliv, marsikdo opazuje vpliv tudi na gospodarstvo, tudi na turizem, tudi na zdravje. Potrebno je povedati, da v tem času smo že zelo daleč z modelom, kako te družbene učinke oceniti. Prva študija, ki so jo za nas naredili na Fakulteti za šport, ekonomijo in turizem, za pretekle prireditve, je narejena. Tam je bilo recimo na primeru OFEM-a, nekateri ste tudi iz Maribora, bilo ugotovljeno, da za en vložen evro imamo pozitivnega družbenega učinka za približno 5 evrov, je pa seveda od prireditve do prireditve različno.

Tisto, kar je pomembno, smo tudi pripravljeni in dogovorjeni, da začne Statistični urad Republike Slovenije vzpostavljati tako imenovani satelitski račun za področje športa, ki bo sicer nastajal dve leti, ampak prvi podatki bodo vidni že od naslednjega leta naprej. Torej, da bo vsakemu državljanu, ko bo prišel na spletno stran statističnega urada, takoj vidno, kakšen je vpliv športa, pa kontra, ve se koliko je javnega denarja v šport namenjeno, ampak vsak državljan ima pravico vedeti kakšen je pa kontra učinek. In tudi to bo vzpostavljeno. Tudi pravila za velike mednarodne športne prireditve v Sloveniji se bodo spremenila. Zakaj? Zato ker se svet spreminja in tudi pravila na evropski in svetovni ravni se spreminjajo. Dosedanji zakon z onimi osmimi alinejami, ki o tem govori, je dober, vendar pravila so že drugačna. Ni več običajnega postopka, vsaj včasih ne, ko poteka obdobje prijav, obdobje zbiranja in potem čez leta naprej potem izvedba. Slovenski pravni red je pa na to narejen in tudi tako, da se potem bodisi pristojbine bodisi kotizacija ali organizacijski stroški, plačajo leto, v tistem letu, ko se izvede.

In eden od teh primerov, katerega obstoječi pravni sistem znotraj Zakona o športu ne omogoča, je bila ravno prošnja Košarkarske zveze Slovenije, predstavniki so danes zraven, bodo o sami prošnji znali povedati bolje kot jaz, je bila njihova prošnja, da najdemo način, da bi v Sloveniji ponovno bili soorganizator Eurobasketa, in sicer na način, kakor se, mislim, da od leta 2013 naprej organizira, da je to skupen projekt dveh ali treh držav, ker obstoječi pravni sistem ni omogočal, da bi lahko sofinancirali tudi leta vnaprej. Namreč, stroški jim nastajajo od letošnjega leta naprej in to so stroški tudi velikosti, ne samo 100 ali 200 tisočo evrov, tudi stroški, ki pridejo do 800 ali 9000 tisoč evrov, smo iskali način, kako za to vmesno obdobje, dokler ne bo novega Zakona o športu, kljub vsemu pomembno prireditev pripeljati v Slovenijo in Vlada je samo prireditev podprla, hkrati pa, spoštovani poslanke in poslanci, vam predlaga, da podprete tudi poseben zakon, ki je odstop od splošnega pravila. Ampak za to vmesno obdobje, dokler ne pridemo do novega Zakona o športu, ki bo omogočal tudi udeležbo države pri novih načinih organizacije.

Torej Vlada predlaga, da se podpre Zakon o športu, ne Zakon o Eurobasketu 2029. In zakaj je vladi to tako pomembno, ministrstvu in tudi meni osebno? Gre za to, da po naših izkušnjah, trije razlogi so pomembni, da se večji del mladih odloči, da se ukvarja z gibanjem in športom. Prvo je, želijo biti del skupine, torej, s čimer se ukvarjajo sovrstniki, drugo, ali je tudi primerna športna infrastruktura na razpolago in tretje, ali vidijo svoje junake na velikih mednarodnih športnih prireditvah. Če imamo vse troje, je ta pozitivni pristop, da več mladih nagovorimo, dajte ukvarjati se s športom, ker je to za vas koristno, bolj uspešen. Hvala za besedo, gospa predsednica.

Najlepša hvala za uvodno obrazložitev in sedaj sprašujem, ali želi predstavnica Zakonodajno-pravne službe dodati, podati dodatno obrazložitev pisnega mnenja? (Da.)

Gospa Helena Rus, izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika svojih nalog ter pripravila pisno mnenje. V zvezi s katerim pa je ministrstvo posredovalo pisna pojasnila. Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnik Državnega sveta, predsednik komisije, državni svetnik Branimir Štrukelj? (Da.)

Izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa predsednica.

Lepo pozdravljeni vsi navzoči!

Torej, Komisija za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino je po pričakovanjih soglasno podprla zakon, kot ga je zdajle tudi predstavil na hitro državni sekretar. Imeli smo dve vprašanji, eno je, koliko bo to stalo in dobili ustrezne odgovore, 7, nekaj čez 7 milijonov, pri čemer je 3,75 participacija milijona. In drugo vprašanje, ali je potrebna kakršna koli dodatna infrastruktura za izvedbo evropskega prvenstva oziroma skupine? Odgovor je bil, da ne, ker se bo to odvilo v dvorani v Stožicah, ki je edina primerna za izvedbo oziroma za srečo, ta merila, ki so predpisana za izvedbo Eurobasketa, tako da smo bili s temi pojasnili zadovoljni. Hvala lepa.

Najlepša hvala.

In sedaj sprašujem, če želi kdo od vabljenih imeti besedo? Predstavnik Olimpijskega komiteja Slovenije Združenja športnih zvez, podpredsednik, odgovoren za vrhunski šport, Metod, ne. Zbolel je. Potem pa predstavnik, če se predstavite, lepo prosim, z imenom in priimkom za magnetogram. Hvala lepa.

Hvala lepa za besedo. Moje ime je Aleš Križnar, generalni sekretar Košarkarske zveze Slovenije. Hvala tudi za možnost, da vam lahko predstavim na kratko enkratno priložnost za Slovenijo, da leta 2029 ponovno stopi na največji evropski športni oder, in sicer s slišano organizacijo skupinskega dela evropskega prvenstva v košarki, ki se bo odvil še v treh ostalih državah in sicer prvič zgodovinsko v Estoniji in pa v Grčiji pa ter Španiji, tako da mislim, da smo kar v dobri družbi. Slovenija je že večkrat dokazala, da zna biti vrhunski gostitelj, zdaj pa imamo dejansko priložnost, da to še enkrat vsem skupaj tudi pokažemo.

Zakaj pa je dogodek kot sam dogodek pomemben? Poskušal bom dva, tri vidike na kratko predstaviti. Najprej seveda za sam šport in pa košarko. Namreč organizacija takega prvenstva v tekmovalnem smislu pomeni in prinaša neposredno uvrstitev reprezentance, naše reprezentance na prvenstvo, kar pomeni dobri dve leti in pol priprav brez rezultatskega pritiska, brez pritiska v kvalifikacijah, ki so vse prej kot lahke. Rad bi pa spomnil, zakaj to omenjam, ker bi spomnil na vrhunske rezultate zadnjih sedem, osem let naše tako imenovane zlate generacije z evropskim naslovom prvakov leta 2017 v Carigradu. Dejansko en noht nam je zmanjkal v polfinalu pa bi bili v finalu in imeli medaljo na olimpijskih igrah v Tokiu leta 2021, sedmo mesto na svetovnem prvenstvu leta 2023 na Filipinih in pa na Japonskem in ti fantje se počasi poslavljajo, ta zlata generacija. Zato je še toliko bolj pomembno, da imamo dovolj časa, da na domačem parketu združimo novo generacijo mladih fantov, ki so recimo med drugim v zadnjih dveh letih domov prinesli pet medalj na evropskih in svetovnih prvenstev v različnih kategorijah in seveda te mladce v tem vmesnem času pripravimo do tega, da lahko ekipo zgradimo okrog našega največjega ambasadorja Luko Dončića. To bo verjetno tudi ena ena zadnjih priložnosti, da Luko gledamo na domačem parketu na takem prvenstvu, glede na to, da so evropska prvenstva vsake štiri leta in naslednjo po 29 je 33, takrat bo star 34 let, vprašanje, ali bo še na voljo za igranje v reprezentanci. Takšni dogodki tudi dokazano navdihujejo mlade. Zelo pomembno in tudi leta 2013, ko smo bili v bistvu zadnji v zgodovini, ki smo organizirali celotno prvenstvo, namreč od 2015 so bili potem naprej že štirje organizatorji, kot se podobno dogaja tudi v vseh ostalih športih, je bil vpis v košarkarske šole in v košarko povečan za 60 odstotkov. Podobno smo zaznali tudi leta 2017, ko je bil rezultat in pa podobno tudi pri dekletih na evropskem prvenstvu leta 2023.

Drugič, pomen za državo. Eurobasket je eden največjih mednarodnih dogodkov v ekipnih športih, ki ga sploh lahko realno gostimo. Predvsem zaradi infrastrukturnih omejitev, primer olimpijske igre ali pa nogometno prvenstvo ali pa konec koncev tudi svetovno v košarki, so realno za nas nedosegljivi. In tudi glede na kandidate in države v svetu, ki se potegujejo v zadnjih letih za velike mednarodne športne dogodke, predvsem z ogromnim dosegom po svetu, se bojim, da v prihodnjih 10, 15 letih, če ne bomo na pravi način razmišljali, da jih enostavno ne bomo več bili sposobni dobiti. Zato je pomembno, da že zdaj razmišljamo o tem, kaj bo čez 10, 15 let.

Proračun, kot je bilo že omenjeno, znaša nekje sedem, sedem in pol milijona evrov, od tega tri milijone, tri milijone kotizacij, ostalo so organizacijski stroški. Po konservativnih ocenah pa bo neposredni gospodarski učinek med 13, 15 milijoni evrov, skupaj z multiplikatorji, ki je bil prej omenjen. okoli pet. Mi smo konservativno vzeli številko tri, bo nekje med 50 in 60 milijonov evrov koristi za gospodarstvo. in samo v davčnih prihodkih se pričakuje med 12, 30 milijonov milijonov evrov dodatnega DDV. Dogodek tudi ustvarja nova delovna mesta, dodatno kupno moč krepi turizem in pa promovira seveda Slovenijo kot sodobno in dinamično državo. Malo številk, TV prenos v živo gre v preko 190 držav v svetu preko 300 milijonov gledalcev, preko 900 milijonov ogledov video in pa preko štiri milijarde vtisov na socialnih medijih. Tako da gre dejansko za dogodek ne samo, če se imenuje evropsko prvenstvo, ampak tudi v svetovnem merilu. In strateški pomen športa je seveda pomemben tudi kot nek soft power, neka mehka moč v mednarodnih odnosih, krepitvi nacionalne identitete in pa seveda promocije države, morda tudi v malo geopolitično občutljivem času, pa se ne bi spuščal v to. In takšne promocije si država Slovenije v resnici ne more kupiti s klasičnim oglaševanjem ali pa s klasičnimi promocijskimi vložki, ker so še krat 10, krat 20 višji. V desetih dneh se bo v Ljubljani odigralo skupno 15 tekem, med katerimi bo pet tekem naše reprezentance. Pričakuje se 80 tisoč gledalcev, od tega 10 tisoč tujih obiskovalcev, ki v povprečju porabijo 175 evrov na dan v petih dneh.

Omenjeno je bilo Stožice. Ja, na žalost ali pa tudi na srečo, da vsaj eno tako dvorano imamo, ki zadostuje vsem zahtevam mednarodne organizacije FIBA in sprejme več kot 10 tisoč gledalcev. Vprašanje smo večkrat dobili, zakaj se nismo prijavili tudi za finalni del, ki ga gosti Madrid - ker nimamo dovolj dvoran, ker rabiš dve takšni dvorani oziroma za finalni del še celo višjo, večjo kapaciteto, 15 tisoč sedežev plus. Pomembno je, da ni potrebno novih investicij v infrastrukturo, dvorane, hotele, ceste. Tako da tudi v preteklosti 2013-2023 so vse te stvari že tudi, bom rekel, usklajene, pregledane tudi na nivoju mednarodne organizacije.

Četrtič, seveda pomen za vse ostale deležnike. Mladi dobijo motivacijo, dobijo navdih, gospodarstvo pridobi skozi turizem, gostinstvo, trgovino, prevoze, nastanitve, država konec koncev lahko okrepi blagovno znamko I Feel Slovenija, morda tudi v razmislek Invest Slovenija, sponzorji, partnerji dobijo mednarodno izpostavljene poslovne priložnosti. Ne smemo pozabiti na klubske delavce, trenerje, sodnike, prostovoljce, ki pridobijo prepotrebne izkušnje, navijači pa seveda neko športno izkušnjo, ki gradi na ponosu, povezovanju naroda, kar je šport tudi že večkrat dokazal.

Spoštovani, Eurobasket 2019 je strateška priložnost, ki tudi presega sam šport. / oglašanje iz dvorane/ Pardon, 2029. Je gospodarski projekt, je turistični projekt, je družbeni projekt, hkrati je tudi čustven trenutek, ki bo Slovenijo znova povezal okoli športa in naše najuspešnejše ekipe. Investicija države se povrne večkratno, dodana vrednost je neprecenljiva. Zavedamo pa se, da se takšnega dogodka brez podpore države, brez podpore mesta, lokalnega okolja enostavno ne da lotiti. Za konec, pred 12 leti smo dokazali, da Slovenija zna združiti šport, gospodarstvo, ljudi, narod in leta 2029 imamo spet to priložnost, da ponovimo, da ti mladi fantje in dekleta dobijo isti navdih, ko so ga dobili otroci leta 2013, navsezadnje med katerimi je bil takrat tudi 14-letnik po imenu Luka, pa verjetno veste, koga mislim, Tako da lepa hvala.

Najlepša hvala.

Želi še kdo od vabljenih mogoče besedo? V kolikor ne, potem odboru predlagam, da po končani razpravi in v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika glasuje o vseh členih predloga zakona skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? V kolikor ne, prehajamo na razpravo o členih predloga zakona.

Najprej se je prijavila k besedi gospa Andreja Živic.

Najlepša hvala za besedo.

Jaz bi mogoče, ker sem tudi malo od številk pač povedala še mogoče malo bolj v detajle. Danes sprejemamo ta zakon zato, ker je trenutno veljavna zakonodaja, lahko financira velike mednarodne športne prireditve le v letu njihove izvedbe in skladno z Zakonom o športu in Pravilnikom o sofinanciranju letnega programa športa. In seveda Košarkarska zveza Slovenije je pridobila soglasje vlade za kandidaturo na Eurobasketu 2029 in verjamem, tako jaz osebno kot vsi poslanci bomo z velikim veseljem in ponosom tudi potrdili zakon. Zdaj, cilj predlaganega zakona je torej zagotoviti del finančnih sredstev za organizacijo Eurobasketa 2029 in omogočiti pravočasno in nemoteno pripravo na to prireditev. In zato se pač, bom samo malo številk navedla, predvideva financiranje v tem zakonu v višini 3,775 milijona evrov javnih sredstev na posebni proračunski postavki Ministrstva za šport: v letu 2025 235 tisoč, 2026 do 850 tisoč, 2027 do 950 tisoč, 2028 do 780000 in 2029 do 960000 evrov. In znesek 3,05 milijona evrov bo namenjenih za plačilo pristojbin, vključno z medijskimi pravicami in TV produkcijo. Neporabljena sredstva pa niso namenjena pristojbinam in se lahko prenesejo v prihodnja leta, vendar najpozneje do organizacije dogodka do leta 2029. In kot sem rekla, še enkrat bomo z velikim veseljem podprli. In srečno šport, srečno košarka. Hvala.