Lep pozdrav!

Pozdravljam vse članice in člane odbora, vse vabljene ter ostale prisotne!

Začenjam 34. sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Danes imamo nekaj nadomestnih članov, bom kar prebrala: poslanka Mojca Šetinc Pašek nadomešča poslanca Damijana Bezjaka Zrima in poslanec Dušan Stojanovič nadomešča poslanca Teodorja Uraniča.

K dnevnemu redu seje ni bilo drugih predlogov za razširitev oziroma za umik zadeve in je določen dnevni red tak, kot je bil določen s sklicem.

In prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ELEKTRONSKI IDENTIFIKACIJI IN STORITVAH ZAUPANJA, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada in je bil 4. 7. 2025 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Kot gradivo imamo na voljo mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev, odziv Ministrstva za digitalno preobrazbo na mnenje Zakonodajno-pravne službe.

K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni: Ministrstvo za digitalno preobrazbo, Državni svet in Zakonodajno-pravna služba.

Amandmaje v poslovniškem roku, to je do vključno 4. četrtka, 2. 10., so vložile Poslanske skupine Svoboda, SD in Levica. Predloge za amandma odbora pa ja nimamo.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Kot navadno predlagam odboru, da se razprava o vseh členih in vloženih amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora. Po opravljeni razpravi bomo opravili glasovanje najprej o amandmajih in potem glasovali o vseh členih skupaj. Domnevam, da nihče ne nasprotuje temu?

Zato kar prehajamo na predstavitev zakona in besedo dajem predstavniku predlagatelja predloga zakona, državni sekretarki na Ministrstvu za digitalno preobrazbo, doktorici Aidi Kamišalić Latifić. Izvolite.

Najlepša hvala. Spoštovana predsedujoča, spoštovani poslanke in poslanci, cenjeni vsi navzoči!

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja, ki je danes pred vami, pomeni prilagoditev veljavnega zakona tako noveli Zakona o osebni izkaznici iz marca letos kot tudi uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe o vzpostavitvi okvira za evropsko digitalno identiteto, tako imenovani uredbi / nerazumljivo/, ki je pričela veljati maja 2024. Dovolite mi, da vam na kratko predstavim vsebino predloga zakona.

Poglaviten namen predlaganega zakona je prilagoditev veljavne ureditve v Zakonu o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja, noveli Zakona o osebni izkaznici, ki je s spremenjeno ureditvijo na področju biometrične osebne izkaznice v celoti odpravila starostno omejitev za pridobitev elektronske osebne izkaznice. Tako bodo starši lahko že z rojstvom otroka pridobili elektronsko osebno izkaznico novorojenčka, na katerem je nameščeno sredstvo elektronske identifikacije nizke ravni zanesljivosti in ki jo bodo lahko uporabili tudi kot kartico zdravstvenega zavarovanja. Ker veljavni / nerazumljivo/ omogoča izdajanje sredstev elektronske identifikacije le starejšim od šest let predlagani zakon uveljavlja spremembo s katero bo omogočena izdaja sredstev elektronske identifikacije od rojstva naprej. Zaradi uveljavitve uredbe nič eIDAS se s predlaganim zakonom vključuje tudi dopolnitve v povezavi s tistimi zahtevami evropske zakonodaje, ki se morajo v nacionalnem pravu izvajati takoj oziroma brez odlašanja. Tako se določa enotna kontaktna točka za storitve zaupanja, ki jo bo kot organ v sestavi Ministrstva za digitalno preobrazbo izvajala Inšpekcija za informacijsko družbo ter se predlaga določitev prekrškov v skladu z uredbo eIDAS 2.0., ker slednja postavlja višje zneske kazni, kot jih določa veljavni / nerazumljivo/. Predlog zakona uveljavlja razpon med najnižjo globo v znesku 5000 evrov in najvišjo globo pet milijonov evrov oziroma do višine enega odstotka skupnega svetovnega letnega prometa pravne osebe, odvisno od tega, kateri znesek je višji. S predlogom zakona se v / nerazumljivo/ tudi dodajajo nekateri novi prekrški, ki izhajajo iz zahtev uredbe eIDAS 2.0, na primer prekršek, če ponudniki spletnih brskalnikov ne spoštujejo preventivnih ukrepov na področju kibernetske varnosti. S predlogom zakona se iz vidika jasnosti ureditve predlagajo tudi nekatere nadaljnje manj zahtevne spremembe in dopolnitve z/ nerazumljivo/. Med njimi prepoved uporabe elektronskega torej sredstva za elektronsko identifikacijo in kvalificiranega potrdila s strani osebe, ki ni imetnik. Razširitev prijavne službe za digitalna potrdila na centre za socialno delo za svoje zaposlene in na javne agencije. Obenem se olajšuje tudi postopke v zvezi z ustvarjanjem elektronskih pooblastil za opravljanje estoritev po pooblaščencu. Besedilo predloga zakona je bilo z amandmaji koalicijskih strank, ki sledijo mnenju Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, še izboljšano z vidika večje jasnosti in pravne varnosti.

Spoštovane poslanke in poslanci, predlagani zakon je pomemben korak pri zasledovanju ciljev in načel evropske ureditve storitev zaupanja ter krepi pravno varnost na področju preprečevanja zlorabe identitete in kvalificiranih potrdil z zagotavljanjem jasnosti in predvidljivosti ureditve ob zagotovitvi spoštovanja varstva osebnih podatkov. Dejstvo je, da so storitve zaupanja ključen del gospodarstva Evropske unije in vsakdanjega življenja naših njenih državljanov. Predlagani zakon je zato pomembno sprejeti čim prej, ne le, zaradi novele zakona o osebni izkaznici, ki se bo v relevantnem delu začela uporabljati aprila 2026, temveč tudi zaradi uredbe eIDAS 2.0, ki se mora v velikem delu v državah članicah že izvajati in je potrebno določena vprašanja za izvajanje urediti tudi na nacionalnem nivoju. Na Ministrstvu za digitalno preobrazbo zato predlagamo, da glasujete za sprejetje tega zakona. Hvala.

Hvala lepa.

Naslednja dobi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe, gospa Barbara Gerečnik, izvolite.

Hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni!

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika njegove skladnosti z ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika ter pripravila pisno mnenje, ki se je nanašalo na vse te vidike. Nekatere naše pripombe so bile z amandmaji koalicijskih poslanskih skupin upoštevane, glede drugih pa je ministrstvo podalo pisna pojasnila. Nomotehnično neustrezno sklicevanje na strukturne enote uredbe v predlogu zakona bo ZPS v okviru končne redakcije zakonskega besedila popravila tako, da bo skladno z nacionalno nomotehniko.

Bi pa v zvezi s 14. členom predloga zakona, ki spreminja 54. člen veljavnega zakona in 15. členom predloga zakona, ki uvaja nov 54.a člen zakona Želela izpostaviti, da predlagano sankcioniranje prekrškov odstopa od uveljavljanja sistemske prekrškovne ureditve v Zakonu o prekrških glede višine glob, alternativnega predpisovanja glob, ki iz Zakona o prekrških ne izhaja in predpisovanja glob v višini odstotkov letnega prometa, ki je po zakonu o prekrških področno zamejeno s tovrstnimi odstopi se izgublja sistemska narava prekrškovne ureditve. Pod vprašaj pa se postavljata še načeli enakosti in pravne varnosti, ki sta zagotovljeni s sistemsko ureditvijo prekrškov. Na to je ZPS že opozorila tudi v drugih zakonodajnih postopkih v zvezi z izvajanjem uredb Evropske unije, saj takšno sankcioniranje običajno sledi zahtevam iz evropskih uredb. V zvezi s tem predlogom pa velja dodatno poudariti, da se zahtevam iz uredbe sledi v spremenjenem 54. členu zakona, medtem ko za sankcioniranje kršitev iz novega 54.a člena zakona uredba takšnega načina sankcioniranja ne zahteva. Hvala.

Hvala.

Naslednji dobi besedo predstavnik Državnega sveta, državni svetnik gospod Jožef Školč, izvolite.

Hvala lepa.

Torej, mi smo ta predlog zakona obravnavali in ga podprli. Dobili smo, bom rekel, soroden uvod, kot smo ga danes tu slišali. Naša diskusija se je, potem vrtela še v neko smer, kaj je potrebno še storiti in kaj se obeta s to evropsko denarnico. Računamo, da bodo ti roki mogoči in s tem bodo ti postopki digitalizacije res naredili pomemben korak naprej. Bilo je vprašanje, kako je s pridobitvijo dokumenta za, glede na odpravo starostne omejitve za najmlajše. In tu se, če prav razumem, stvari ne spreminjajo in se bo pridobil in velja enako pet let. In tisto, kar kolegi svetniki opozarjajo, kar pa ni povezano direktno z seveda uveljavitvijo tega zakona je, da bi bilo potrebno na vseh področjih pospešiti digitalizacijo storitev, na primer glede zemljišč, glede dela pri notarjih in tako naprej in s tem bi ti instrumenti postali bistveno bolj učinkoviti, postopki pa enostavnejši brez nepotrebnih poti k notarjem, pisanjem na urade in tako naprej. Hvala lepa. Torej, ponavljam, mi smo se razveselili tega predloga.

Hvala lepa.

Prehajamo na razpravo in besedo dajem članicam in članom odbora. Preden dam komu besedo, pa še eno pooblastilo: magistrica Karmen Furman nadomešča poslanko Anjo Bah Žibert.

Želi kdo besedo? (Ne.) Če ne, potem zaključujem razpravo in kar prehajamo na glasovanje. Aha, najprej bomo glasovali o amandmajih.

In sicer začnemo z amandmajem k 1. členu, predlagatelji so poslanske skupine koalicije.

Glasujemo. Navzočih je 11 poslank in poslancev, za je glasovalo osem, proti ni bil nihče.

(Za je glasovalo 8.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Naslednji je amandma k 9. členu predloga zakona in predlagatelji koalicija.

Glasujemo. Navzočih je 11 poslank in poslancev, za je glasovalo osem, proti ni bil nihče.

(Za je glasovalo 8.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Naslednji amandma k 11. členu predloga zakona, predlagatelji so poslanske skupine koalicije.

Glasujemo. Navzočih je 11 poslank in poslancev, za je glasovalo osem, proti ni bil nihče.

(Za je glasovalo 8.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Naslednji je amandma k 14. členu predloga zakona, predlagatelji so poslanske skupine koalicije.

Glasujemo. Navzočih je 11 poslank in poslancev, za je glasovalo osem, proti ni bil nihče.

(Za je glasovalo 8.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Naslednji je amandma k 15. členu predloga zakona, predlagatelji so poslanske skupine koalicije. Glasujemo. Navzočih je 12 poslank in poslancev, za je glasovalo devet, proti ni bil nihče.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

In ugotavljam, da je amandma sprejet.

Nadaljujemo z amandmajem k 16. členu predloga zakona, predlagatelji so poslanske skupine koalicije.

Glasujemo. Navzočih je 12 poslank in poslancev, za je glasovalo devet, proti ni bil nihče.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

In ugotavljam, da je amandma sprejet.

In še zadnji amandma k 17. členu predloga zakona, predlagatelji poslanske skupine koalicije.

Glasujemo. Navzočih je 12 poslank in poslancev, za je glasovalo devet, proti ni bil nihče.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

In ugotavljam, da je amandma sprejet.

Zdaj prehajamo na glasovanje o vseh členih skupaj.

Glasujemo. Navzočih je 12 poslank in poslancev, za je glasovalo devet, proti ni bil nihče.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da so členi sprejeti.

S tem zaključujem drugo obravnavo predloga zakona na matičnem delovnem telesu. Sprejeti amandmaji bodo vključeni v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila odbora. Določiti moramo še poročevalca oziroma poročevalko, predlagam podpredsednico Jožico Derganc, če nima nihče nič proti?

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O IZVAJANJU UREDBE EVROPSKE UNIJE O DOLOČITVI HARMONIZIRANIH PRAVIL O UMETNI INTELIGENCI, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada in je bil 22. avgusta 2025 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Kot gradivo imamo na voljo mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev, mnenje Sodnega sveta, pojasnila Ministrstva za digitalno preobrazbo k mnenju Zakonodajno-pravne službe.

K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni: Ministrstvo za digitalno preobrazbo, Državni svet in Zakonodajno-pravna služba. Amandmaje v poslovniškem roku, to je do vključno četrtka, 2. 10., so vložile Poslanske skupine Svoboda, SD in Levica.

In pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Kot vedno predlagam, da o vseh členih in amandmajih razpravljamo skupaj in potem glasujemo najprej o amandmajih in potem o vseh členih skupaj.

In besedo dajem predstavnici predlagatelja predloga zakona, državni sekretarki na Ministrstvu za digitalno preobrazbo, doktorici Aidi Kamišalić Latifić, izvolite.

Najlepša hvala za besedo.

Spoštovana predsedujoča, spoštovani poslanke in poslanci, cenjeni vsi navzoči!

Predlog Zakona o izvajanju Uredbe o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci, ki je danes pred vami, pomeni prilagoditev nacionalne zakonodaje določbam akta o umetni inteligenci, pri čemer je Slovenija ena izmed prvih držav, ki so akte, namenjene njegovi implementaciji, že predložile v zakonodajni postopek. Namenjen je imenovanju pristojnih organov za izvajanje in nadzor, določitvi prekrškov in kazni v zvezi z izvajanjem Akta o umetni inteligenci, katerega cilj je izboljšanje delovanja notranjega trga z določitvijo enotnega pravnega okvira predvsem za razvoj, dajanje na trg, dajanje v uporabo. Ter za uporabo sistemov umetne inteligence v Evropski uniji. Navedeno je skladno z vrednotami Unije, ki so v spodbujanju uvajanja na človeka osredotočene in zaupanja vredne umetne inteligence. In hkrati v zagotovitvi visoke ravni varovanja zdravja, varnosti in temeljnih pravic, kakor so določene v listini Evropske unije o temeljnih pravicah, vključno z demokracijo, pravno državo in varstvom okolja. Vse z namenom, da se državljane učinkovito zaščiti pred morebitnimi negativnimi vplivi umetne inteligence, hkrati pa omogoči okolje, ki spodbuja inovacije in razvoj novih tehnologij. Dovolite mi, da vam na kratko predstavim vsebino predloga zakona. S predlogom zakona se imenuje ministrstvo pristojno za trg, Ministrstvo pristojno za infrastrukturo, Ministrstvo pristojno za zdravje, Javno agencijo Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke in Ministrstvo pristojno za digitalno preobrazbo za priglasitvene organe: priglasitveni organi so odgovorni za vzpostavitev in izvajanje potrebnih postopkov za ocenjevanje, imenovanje in priglasitev organov za ugotavljanje skladnosti ter za njihovo spremljanje. Glede na našo implementacijo bodo MGTŠ, MZIMZ, JAZMP in MDP opravljali zgolj naloge imenovanja in priglasitve organov za nadzor skladnosti, priglašenih organov, slovenska akreditacija pa bo opravljala del nalog priglasitvenega organa, in sicer ocenjevanje in spremljanje organov za ugotavljanje skladnosti. Predlog zakona dalje imenuje Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, Informacijskega pooblaščenca, Agencijo za zavarovalni nadzor, Banko Slovenije in Tržni inšpektorat Republike Slovenije za organe za nadzor trga določa njihove pristojnosti, ureja postopek nadzora ter določa pravne podlage za koordinacijski sosvet organov za nadzor trga. Predlog zakona določa inšpekcijo za informacijsko družbo za pristojni organ za izvajanje nadzora nad zahtevami in obveznostmi priglašenih organov in nad zagotavljanjem pismenosti na področju umetne inteligence ter določa Akos za pristojni organ za vzpostavitev regulatornih peskovnikov za umetno inteligenco in za vodenje evidence visoko tveganih sistemov umetne inteligence na področju kritične infrastrukture. Predlog zakona ureja tudi pravne podlage za vzpostavitev vstopne točke za zagotavljanje podpore, za kar bo pristojen Akos, določa ukrepe Ministrstva za digitalno preobrazbo v zvezi z izvedbo promocijskih kampanj o uporabi akta o umetni inteligenci in določa prekrške in sankcije za izvajanje akta o umetni inteligenci. Na tem mestu želimo še poudariti, da smo mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora preučili in ga pri pripravi amandmajev ustrezno upoštevali. Z amandmaji koalicije smo zagotovili javno objavo podatkov o sistemih umetne inteligence v javnem sektorju zaradi zagotavljanja večje preglednosti ter pravno podlago za vzpostavitev Nacionalnega sveta za etiko umetne inteligence kot več deležniškega telesa, ki združuje širši spekter znanj in veščin na različnih področjih umetne inteligence, računalništva, informatike, prava, etike, družboslovja in civilne družbe.

Spoštovane poslanke in poslanci. Dejstvo je, da je umetna inteligenca ena od tehnologij, ki že bistveno vpliva na naš vsakdan, zagotovo pa bo močno zaznamovala našo prihodnost. Akt o umetni inteligenci je uredba, ki v vseh državah članicah Evropske unije velja neposredno, kljub temu pa je potrebno določena vprašanja za izvajanje uredbe urediti na nacionalnem nivoju. Ker se je akt o umetni inteligenci v delu, ki se nanaša na določitev nacionalnih pristojnih organov in glede določitve prekrškov in sankcij pričel uporabljati z 2. avgustom 2025, je potrebno zakon, ki je danes pred vami, sprejeti čim prej. Na Ministrstvu za digitalno preobrazbo, zato predlagamo, da glasujete za sprejetje tega zakona. Hvala.

Hvala.

Naslednjemu dajem besedo predstavniku Zakonodajno-pravne službe, gospodu Luki Remsu.

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika ter o tem pripravila pisno mnenje. Predlagatelj je pri pripravi amandmajev, ki so jih vložile koalicijske poslanske skupine upošteval večino vsebinskih in nomotehničnih pripomb v preostalem delu pa je podal pojasnila. Hvala.