Spoštovane kolegice in spoštovani kolegi!

Obveščam vas, da bom danes jaz vodil današnjo sejo odbora po pooblastilu predsednika.

Začenjam 122. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Imam opravičilo, Gospoda Franca Breznika in Andreja Kosija in pa gospoda Tomaža Laha nadomešča Bojan Čebela in Andrejo Rajbenšu namesto nadomešča magister Dean Premik.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in Državnega sveta.

Vse navzoče lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker pa v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA KONKURENČNOST, BRUSELJ, 29. IN 30. 9. 2025.

Gradivo k točki dnevnega reda smo prejeli od Vlade 29. 25. 9. 2025 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Prosil bi magistra Dejana Židana, državnega sekretarja, da nam predstavi izhodišča o delu za notranji trg in industrijo.

Prosim, beseda je vaša.

Hvala predsedujoči za besedo.

Spoštovani poslanki, spoštovani poslanci in tudi lep pozdrav vsem ostalim prisotnim!

Gre za dvodnevni svet, ki ga pokrivata dve pristojni ministrstvi. Točke prvega dne so takšne, da so del pristojnosti Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, drugi del pa iz pristojnosti Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Generalno bomo, kar se nas tiče, razpravljali oziroma imeli štiri točke pozornosti. Prva je zelo pomembna, čeprav je to komaj predstavitev komisije in prva orientacijska razprava na svetu za konkurenčnost, to je osnutek razmišljanj, projekcij glede sklada za konkurenčnost. Poznate, da se pripravlja evropski okvir za obdobje 2028-2034. Tokrat je v predlogu namenjeno, v predlogu, to je še vedno predlog, to pomeni, da se čez kakšno leto lahko ugotovimo, da se pomembno spremeni, je namenjeno 234 milijard za področje konkurenčnosti preko sklada za konkurenčnost. V tem trenutku nimamo na razpolago podatkov, da bi vedeli razmerje med povratnimi in nepovratnimi sredstvi. Tisto kar je v predlogu je jasno, da si želijo centraliziranega upravljanja. Tukaj bo verjetno razprava, pa ne razprava, da ne bi želeli, da tudi se v Bruslju kakšni razpisi vodijo, razprava bolj bo v to smer, da je potrebno zagotoviti mehanizme, da bo kljub vsemu podobna dosegljivost za države, ker kljub vsemu imamo različna velika podjetja, države in mora biti mehanizem, ki bo omogočal dostop podjetjem iz vseh držav, tudi tistih, kjer imamo več v strukturi majhnih, srednjih pa tudi mikro podjetij, ki v osnovi so tudi hrbtenica, ne samo multinacionalke evropskega gospodarstva. To je prvo izhodišče. Drugo izhodišče, ki nam je v tem trenutku znano, je predlog razporeditve znotraj sklada za konkurenčnost. Tu kakorkoli obračamo je zmagovalec obramba in odpornost, piše sicer Obramba, odpornost in vesolje. In po prvi razporeditvi je več kot polovico tega, kar predlaga komisija namenjeno torej temu področju, to je 125,2 milijardi. Drugo področje, ki je potem v tem trenutku v predlogu je pa digitalna preobrazba, avtonomija ali kakorkoli to imenujemo. Iz trenutnih razprav se da ugotoviti, da komisija predlaga, da je možno med posameznimi stebri tudi denar prelivati. O tem se je potrebno pogovoriti, zlasti zlasti o mehanizmih, in o načinu dogovora, kako se bo potencialno denar prelival.

Naslednja stvar, kar je pomembno, je časovnica. Dansko predsedstvo si želi, da bi uredba znotraj sveta za konkurenčnost do konca mandata Danske prišla do tiste točke, da je, potem bilo možno voditi razpravo širše, torej s parlamentom in komisijo. In to se potem načrtuje, da bi celotno leto 2026 bilo temu namenjeno. Še enkrat pa poudarjam, gre za prvo predstavitev po izkušnjah dosedanjega delovanja Evropske unije bo seveda končne rešitve znajo biti podobne ali pa bistveno različne. Še enkrat, kaj je v Sloveniji pomembno? V Sloveniji seveda konkurenčnost je pomembna tudi na konkurenčni sistemi, ali je to Amerika ali je to Kitajska ali je to in Indija ali Mercosur, javni denar vlagajo v konkurenčnost svojega gospodarstva in Evropa nima druge možnosti, kakor da temu sledi. Torej, Slovenija podpira splošno usmeritev, ob tem pa da le poudarjamo, da različni deli Evrope še niso primerljivo razviti. In ideja, da bi v bistvu se razmišljalo o centralizirani konkurenčnosti in manj enakomernega razvoja Evrope, zlasti tam, kjer ni dovolj razvita je ideja, ki verjetno nima možnosti, da dobi znotraj skupine evropskih držav podporo. In tudi jaz osebno mislim, da je pravilno tako. Torej, tu bo predstavitev in prva načelna razprava. Več stvari smo našteli, lahko prebere, ampak tisto, kar je v Sloveniji pomembno: Centralizirano pristanemo, mehanizem mora biti dogovorjeni, dogovorjeni mehanizmi, kako med stebri in od tu naprej dajmo razvijati sistem, da bo dosegljiv vsem podjetjem v Evropski uniji, ker ne bo glavno merilo velikost podjetja.

Naslednja tema bodo razprava, tudi to bo, politična razprava, o usmeritvi Evropske komisije, da do zaključka svojega mandata leta 2029, po možnosti pa čim prej zmanjša administrativno upravna bremena za evropsko gospodarstvo za 25 odstotkov za skupino, ki je daleč največja v Sloveniji, pa tudi v Evropi, to so mikro, srednja in majhna, pa za 35 odstotkov. Tega se lotevamo na način, ki mogoče pravnikom ni najbolj všeč, je pa edini možen. Torej preko paketov omnibusov. O tem sem tudi že govoril na tem svetu tudi mimogrede najlepša hvala, ker ste soglasno ta teden podprli en drobec iz paketa omnibusov, to je na gospodarskem delu, / nerazumljivo/ zakon. 84 vas je bilo v Državnem zboru in 84 glasov za. To slovensko gospodarstvo ceni zelo to enotno podporo. Kje pa smo trenutno pri teh omnibusih? Pri omnibusu 1, ta iz te skupine smo sedaj dobili čas, dve leti, da se prilagodijo obe trajnostni direktivi. Gredo v smer, da so izvršljive, bolj jasne in da tangirajo tiste, ki jih res morajo tangirati. Tako da usmeritev ima res podporo v celotni Evropi in tu gremo hitro naprej. Omnibus 2 je tako imenovani finančni omnibus. Ta ima podporo in bo relativno hitro sprejet. Potem imamo kmetijski trojka, vam je poznano, da še vedno je največ razprav o tej Uredbi o deforestaciji. Pridobili smo, in to slovenskemu gospodarstvu, ne samo evropskemu, dosti pomeni dodatno prehodno obdobje leta dni, da bodo na koncu rešitve racionalne ne samo dobra ideja, ampak da bo ideja tudi izvršljiva na način, da ne škodi evropskemu gospodarstvu. Štirka omnibus je izjemno pomemben za Slovenijo. To je omnibus, ki skupino, ki uveljavlja dodatno skupino podjetij, torej ne več samo majhna, mikro, srednja in potem velika po tisti meji 250 zaposlenih pa 50 milijonov letne realizacije, ampak nastaja nova skupina / nerazumljivo/. Kaj to pomeni? / nerazumljivo/ so skupina, ki so večji in v tem trenutku spadajo v skupino velikih podjetij, niso pa do neke multinacionalke. In sedaj smo zelo blizu tu Slovenija soglaša predloga predsedstva. Mislim, da bomo dobili soglasje, da se začne potem razprava, torej s parlamentom in z ostalimi. In to je, da bo zgornja meja verjetno ne 750, ampak tisoč in potem pa letna realizacija med 150 in 250. Kaj to pomeni za slovensko gospodarstvo? Da če imamo v tem trenutku približno 250 gospodarskih družb, ki imajo pomembno, bolj zapleteno administriranje, se bo odpustek naredil in bodo na nekaterih področjih veljala pravila, kakor da so srednje velika. Za kriterij se še malo primerjajo, za 160 do 190. Torej, 160 do 190 slovenskih podjetij. Ko se to sprejme, bo na boljšem in to je koristno. Potem imamo kemijski omnibus, obrambni omnibus in do konca leta predvidoma v polovici novembra bo komisija predstavila še štiri omnibuse. Zakaj nekoliko zamude? Zato ker je v ozadju želja, ki jo mi tudi podpiramo, da ti omnibusi ne samo, da se odpirajo, ampak tudi, da se zaključijo. Torej, da nimamo deset front odprtih istočasno, ampak posamezne omnibus skupine je potrebno zapirati. Po mnenju Slovenije, po mnenju Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport in tudi po mojem osebnem mnenju je pot prava. Mi trenutno delujemo na ta način. Vsak ponedeljek ob dveh se sestane ad hoc skupina, ki jo vodim. Kdo je v tej skupini? So vsa pomembna slovenska gospodarska združenja, kjer izdajo eminentne predstavnike, pridejo z eminentnimi predlogi. Notri smo tisti del Vlade, ki nas to naslavlja in tudi naše pogajalke in pogajalci v Bruslju. Zakaj je to pomembno? Zato, ker se stvari tako zelo hitro dogajajo, da pridejo po formalni poti do nas šele takrat, ko so že usklajene tam. In zato naši pogajalci v Bruslju potrebujejo možnost, da se s slovensko administracijo pa gospodarstvo tedensko blefirajo in to platformo smo naredili in slovensko gospodarstvo javlja, da je s tovrstnim pristopom zadovoljno. Tisto, kar nam pa je enako pomembno pa zdaj ni del tega, ampak bo naslednjega verjetno kompleta, je pa ta hudi pritisk na dodatno poglabljanje notranjega trga na področju storitev. Tam, poznate, je identificiranih deset smrtnih grehov. Še enkrat. Mi imamo na področju menjave blaga, imamo enotni trg, ki deluje, standardi so enotni, brez problema, proizvod, ki je proizveden v Sloveniji, prodajaš v Avstrijo, na Češko ali pa v Španijo brez težav. Tudi do tega stanja ni prišlo čez noč, ampak je bil zelo naporen proces, pri storitvah pa to ne deluje. In že poznate, tudi slovenski izvajalci storitev v resnici imajo strašite probleme, ko jih prodajajo v Avstriji, Italiji in povsod drugod. Ampak je del Evropske unije pa enotni trg. Zakaj so storitve tako zelo pomembne? Zato ker storitve predstavljajo. Lansko leto, ko je bilo bruto domačega proizvoda prvič več kot 20000 milijard evrov, so predstavljali 75 procentov tega kolača. Na področjih, kjer ni notranjega trga, kjer so različni standardi, kjer ni harmonizacije, je kontra učinek kakor da imamo medsebojne carine. In trenutna ocena je, da zaradi tega, ker nismo uspeli kot Evropa priti do notranjega trga, da izgubljamo 2000 milijard evrov letno. To je ocena iz Dragejevega poročila. To je ocena, ki jo je sprejela Evropska komisija, ko jo je pregledala in to je ocena, ki jo uporabljamo tudi mi.

Naslednja točka. Aha, potem imamo tisto, kar je v bistvu vedno izjemno pomembno, to je tako imenovano delovno kosilo. Dansko predsedstvo je najavilo dosti zanimivo razpravo o digitalizaciji. Na ta način, da so povabili zraven tudi gospoda Leta? Zakaj je to pomembno? Gospod Leta je eden od dveh nosilcev ideje o poglabljanju notranjega trga na področju storitev, tudi digitalnih. In za to se sedaj uporabljajo izrazi o digitalni preobrazbi, včasih celo o avtonomiji preko tega se večinoma v izrazoslovju ne gre. Zadaj pa je dosti jasno mi kot Evropa na tem področju moramo tudi zaradi ohranitve lastne suverenosti zelo pomembne korake v dosti doglednem času narediti. In zato je pomembno, da je tam preko tega fonda na razpolago 50 milijard. Tudi je že detektirano kje so tista nujna področja, da Evropa gre za preobrazbo relativno hitro naprej in jaz povsem verjamem, da v neki razpravi bomo vsi prisotni, ali minister ali namestniki ministrov, to usmeritev podprli, želeli časovnico in hitrejšega dela na tem področju. Kot zadnjo pod točko je pa en predlog Avstrije, da v bistvu se zelo resno pogovorimo o teritorialnih dobavnih omejitvah. Vi poznate, da posamezni prodajalci, velike multinacionalke, pogosto imajo za posamezna geografska področja izbrane prodajalce. In da ne samo posameznikom, tudi državnim ustanovam ni dovoljeno kupiti nekje drugje v Evropi, kjer je mogoče blago cenejše ali celo bistveno cenejše, pa ali to gledamo, zdravstvene pripomočke, zdravila, karkoli drugega. Avstrija predlaga in mi smo sopodpisniki izjave, da ko govorimo o poglabljanju notranjega trga, da kot poglabljanje notranjega trga razumemo tudi, da se geografske omejitve morajo umakniti. Poslanec Državnega zbora ima pravico kupiti storitev in blago tam, kjer je konkurenčna cena bolj ob enaki kvaliteti. Državni zbor kot osnova mora imeti pravico kupiti kjerkoli, zasebni investitor mora imeti pravico kupiti kjerkoli. In to je smisel te pobude. Hvala.

Hvala za vaše poročilo.

Zdaj pa prosim, gospoda Urbana Kodra, državnega sekretarja na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije, da nam predstavi izhodišča o delu za raziskave.

Prosim, beseda je vaša.

Hvala za besedo, predsedujoči.

Lepo pozdravljeni tudi s strani MVZI!

Z mano je kolegica Tina Vuga, ki je vodja naše službe za evropske zadeve. Tako da če bodo kakšna dodatna vprašanja, vama bova tudi z veseljem odgovorila.

Izpostavil bi rad dva dogodka. Prvi dogodek je srečanje ministrov za raziskave in inovacije EU Celac. V tem primeru gre za prvo uvodno srečanje, ki predstavlja začetek ponovnega sodelovanja in izpostavlja širše okvire in cilje sodelovanja med regijami. Dnevni red bo skozi potek dveh okroglih miz omogočal prostor za diskusijo med predstavniki držav o strateški viziji za dvostransko sodelovanje na področju raziskav in inovacij in pa korakih, ki jih morajo države storiti, da to vizijo uresničimo. Dogodek bo služil kot platforma za izkaz podpore ministrski deklaraciji, ki je sestavljena iz vrednot, raziskav in inovacij, ciljev za prihodnost in želje po uspešnem sodelovanju na področju znanosti in raziskav. Predstavlja tudi operativni okvir za začetek izvajanja nove agende EU Celac za raziskave in inovacije in pa seveda ključen korak pri napredovanju strateške agende za sodelovanje na izpostavljenih področjih med temi državami.

Cilji, ki jih ta agenda zagovarja, temeljijo na vzpostavitvi treh delovnih skupin: ena je za podnebne spremembe, druga za zdravje in pa uporabo umetne inteligence v znanosti. Vsebuje pa tudi zavezo članic k rednim srečevanjem tako na delovni, kot na višji ravni. Več aktivnega angažmaja glede tematike bo Slovenija lahko pokazala kasneje v zastavljenih delovnih procesih na delovni ravni. Druga zadeva, ki jo želim izpostaviti pa je zasedanje Sveta za konkurenčnost, torej raziskave za politično razpravo, raziskave in inovacije eu za dvojno rabo. Raziskava bo usmerjena v vprašanje priložnosti novega pristopa za izboljšanje evropske konkurenčnosti in odpornosti ter istočasno tudi, kaj so glavni izzivi, ki jih novi okvir lahko prinese. Seveda odprto ostaja vprašanje podpore projektom za dvojno rabo, ki se osredotočajo na obrambne aplikacije v naslednjem programu Obzorje Evropa.

Republika Slovenija na tej točki pozdravlja umestitev vprašanja dvojne rabe varnosti in obrambe v kontekst širšega pristopa k raziskavam in inovacijam na ravni EU. Razume, da podan predlog Evropske komisije za nov program uvaja načelo splošne dvojne rabe in inovacij okvirnega programa, saj predvsem v drugem delu, v drugem stebru, ki je neposredno povezan z ECF, uvaja to v celotnem stebru inovacij. Slovenija tudi ocenjuje, da bi bilo potrebno v predlog besedila uredbe dodati besedilo in določbe, ki zagotavljajo, da je program Obzorje Evropa praviloma civilni program raziskav in inovacij oziroma podpira civilne aplikacije. Odprta obstaja še razprava do opredelitve glede določenih izjem, ker bi to bilo potrebno, recimo ta tretji steber Obzorja Evropa v kontekstu inovativne Evrope. Slovenija tudi ocenjuje, da je postopek usklajevanja predlogov za nov program in ECF idealna priložnost za iskreno in odkrito razpravo glede necivilnih aplikacij, raziskav in inovacij v EU. Sprejeta bosta dva sklepa, in sicer eden je sklep o strategiji EU za zagonska in rastoča podjetja. Glede tega na delovni ravni Slovenija zagovarja usmeritev k močnemu, odprtemu znanstvenemu in konkurenčnemu inovacijskemu prostoru. Podpira uvedbo 28. pravnega režima in druge poenostavitve za zagonska in hitro rastoča podjetja. Podpira oblikovanje enotnega evropskega pravnega okvira, ki ne zahteva več harmonizacije, a omogoča pravno varnost, nižje stroške ustanavljanja in lažji čezmejni dostop do trgov in pa podpira tudi dogovor o splošno sprejetih definicijah zagonskih podjetij, rastočih podjetij in inovativnih podjetij.

Glede sklepov o strategiji eu za znanost o življenju, torej bioznanosti, Slovenija pozdravlja skupno vizijo EU za okrepitev sektorja bioznanosti. Podpira pomen vključevanja manjših držav v oblikovanje in izvajanje strategij ter pozdravlja predloge in napore v smeri zagotavljanja podpornih inštrumentov na ravni EU, saj ocenjuje, da bi takšni podporni inštrumenti močno koristili ravno malim in srednjim podjetjem ter seveda zagonskim in rastočim podjetjem, ki pogosto nastajajo tudi v sodelovanju inštitucij znanosti, kot so recimo univerze in pa ostale raziskovalne organizacije v državi. Slovenija tudi načelno podpira predlog za oblikovanje, torej koordinacijske, te koordinacijske skupine za bioznanost in opozarja na nujnost zagotavljanja polne transparentnosti in reprezentativnosti postopka izbire strokovnjakov in strokovnjakinj, ki bodo takšno skupino tvorili.

Sledila bo tudi razprava ob kosilu, ki bo namenjena tehnološki infrastrukturi v EU. Razprava bo osredotočena ravno na to vprašanje novega pristopa k podpori raziskovalnim in tehnološkim infrastrukturam in njegovim pomanjkljivostim. Na tem kosilu bo Republika Slovenija opozorila, da so ekosistemi tehnoloških infrastruktur na ravni EU in držav članic še nerazviti, zato ga ne moremo enačiti s tradicijo, znanjem in izkušnjami, ki so značilne za ekosisteme raziskovalnih infrastruktur. Slovenija tudi izpostavlja, da se v predlogu Evropske komisije pojavlja tudi vprašanje umestitve inštrumenta tehnoloških infrastruktur v sam program. In pa izpostavila bo, da je pojasnilo in pa in pa jasna ločitev med raziskovalnimi infrastrukturami in tehnološkimi infrastrukturami.

Toliko s strani MVZI. Hvala.

Najlepša hvala.

Odpiram razpravo poslancev.

Vidim gospoda Tonina, izvolite.

Dober dan, lep pozdrav!

Konkurenčnost je ena izmed ključnih stvari, ki govori o tem, kakšna bo naša prihodnost in kakšen bo naš življenjski standard v prihodnjem desetletju. Morda ji v zadnjem obdobju posvečamo več pozornosti, ker je vsekakor dobra stvar. Po poročilih Draghija in Leta je to zagotovo postala ena izmed središčnih tem, ki jih obravnava Evropska unija, ker se zavedamo globalne tekme, ki jo imamo zlasti z glavnimi konkurenti, na eni strani Američani in na drugi strani s Kitajsko. Tukaj bi seveda najprej rad opozoril na nekaj stvari, ki so v tem letu mandata te komisije bile že narejene in so že neki rezultati. Omnibusi, ki so doslej bili sprejeti so že dali rezultate in predsednica Evropske komisije je povedala, da so evropska podjetja zaradi teh omnibusov imela za 8 milijard evrov manjše administrativne stroške. Potem napoveduje se 28. režim, jaz to po domače rečem, evropski espe, kar pomeni, da ko bo podjetje ustanovljeno v eni evropski državi, naj bi lahko delovalo, v vseh ostalih evropskih državah. Bil je sprejet tudi že Clean Industrial Deal. Tukaj se predvsem čaka na implementacijo vsega tega, kar pomeni, da se bodo stvari, ki so bile morda v tej zeleni histeriji pretirane, upadle z realnimi zmožnostmi tudi evropske industrije.

Ampak dotaknil bi se pa ene ključne stvari, ker se mi zdi, da bo tudi stališče Republike Slovenije pomembno, ker ta odbor je namenjen temu, da se tudi pretresajo in obravnavajo, seznanjajo, recimo temu potrjujejo slovenska stališča, je pa tako imenovani napovedan ta European Comptetitiveness Fund oziroma Sklad za evropsko konkurenčnost, ki naj bi bil velik v višini 400 milijard evrov. In teh 400 milijard evrov naj bi združevali tako dosedanje programe, kot so Horizon Europe, Digital Europe Programme. Skratka, združitev nekaterih že sedaj obstoječih programov, za obdobje naslednje finančne perspektive.

Tukaj je bilo in to hočem tudi tukaj opozoriti na zadnji razpravi, ki smo jo imeli na odboru ITRA, ki je zadolžen za industrijo, tehnologijo, skratka za evropsko gospodarstvo, če hočete, kjer je bil prisoten tudi komisar / nerazumljivo/ in je bila široka razprava prav o tem skladu in kakšna bo prihodnost sklada in kakšna bo dostopnost do denarja, zlasti na strani malih in srednje velikih podjetij in zlasti manjših držav. Obstaja bojazen, da združitev nekaterih skladov v en velik sklad ima seveda lahko tudi nekatere stranske negativne posledice, če stvar ne bo pravilno zastavljena. Kar pomeni, da bomo morda konkurenčno pozicijo izboljšali še nekoliko večjim.

Kar je bilo pa poanta oziroma namen tega sklada, da povečamo dostopnost SME(?) oziroma malih in srednje velikih podjetij do financiranja tega in pa tudi manjših držav, kakršna je tudi Slovenija, je pa ta stvar lahko vsaj v nekaterih delih pri takih velikih skladih ogrožena. Zaradi tega bi jaz seveda prosil slovenske predstavnike, ker bo pač stvar potekala po več kanalih, tako na strani evropskega parlamenta, kjer se razprave že potekajo in se tukaj ves čas opozarja na dostopnost do denarja tega sklada za konkurenčnost s strani malih in srednje velikih podjetij in tako in tako tudi malih držav, da pač ta stvar ne sme biti zapostavljena. Na drugi strani pa seveda se to pričakuje tudi od držav članic in verjamem, da bodo slovenski predstavniki v procesu oblikovanja tega sklada te pozicije zastopali tako, da bo ta sklad odprt za vse, tudi za slovenska podjetja.

Hvala, magister Tonin.

Naslednji ima besedo magister Premik, izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Pozdravljam ta napredek, katerega želja je uvesti ga na področju Evropske unije. Mogoče bi par besed o tisti zadnji pomembni besedi, ki ste jo omenili, torej, glede na pripravljen, da se te tako imenovane TSC začne pač nadzirati, torej, teritorialne dobavne omejitve.

Vemo, da predvsem holdingi, večji holdingi izkoriščajo tukaj različne davčne obremenitve, ki so v državah in na ta način tudi preko transfernih cen prihajajo do pač nekih neupravičenih dobičkov in tudi na ta način se ruši evropski skupni trg. Mislim, da je glavni cilj evropskega skupnega trga tudi enakopravno in pravična obravnava vseh deležnikov na tem področju. In tukaj me predvsem zanima na kakšen način bo tukaj opravljen dejansko nadzor in poseg v te primere? Vidimo, da se naj bi postavil v register, ne, ampak register je v bistvu samo ena izmed tistih osnov, s katerim se lahko opravlja nadzor, ne? Kako bo pa naprej, na kakšen način se bo potem v naslednji fazi preprečevalo pač takšne, če rečem, ekscese na evropskem trgu? Hvala.

Hvala.

Naslednji ima besedo magister Gregorič, izvolite.

Hvala predsedujoči in hvala obema predstavnikoma Vlade za predstavitev gradiva.

Torej, seveda jaz pozdravljam smer v katero gre, gredo prizadevanja Evropske komisije, da se poveča konkurenčnost v evropskem prostoru in da se obenem tudi zmanjša birokratizacija. Zdaj, Evropska unija 27 ima letni bruto nacionalni dohodek nekje 20 tisoč milijard evrov, nominalni, Amerika ima nekje 30 tisoč milijard, zato ker ima bistveno več mogoče poudarka na storitvah. Nekje se, nekje se v gradivu omenja, da je Evropa druga na svetu po, drugo največje gospodarstvo. Jaz ne verjamem, težko me prepričate, da smo pred Kitajsko. No, ampak zdaj pa finančni okvir, budžet, ki je bil predstavljen za naslednjih sedem let, od leta 2028 do 2034, je dva, dva, dva bilijona, to pomeni 2 tisoč milijard ali 1,26 bruto nacionalnega dohodka EU 27, to je na letni ravni 286 milijard.

Zdaj, ta famozni ECF European Competitiveness Fund pa naj bi bil po navedbah, ki sem jih danes tu slišal, državnega sekretarja, 234 milijard, moj kolega poslanec je rekel 400 milijard. Zdaj jaz ne vem katera številka je ta prava, jaz je ne morem zdaj preveriti ampak jaz operiram s to, ki je dal državni sekretar, 234 milijard. Jaz mislim, da to ni na leto, ampak je to spet za sedem let, to pomeni 33 milijard na leto. Pa kaj je to, kaj je to v primerjavi s tem, kar dajejo Kitajci, kaj je to v primerjavi s tem, kar dajo Američani? To je "peanuts". Ampak dobro, 33 milijard.

Zdaj, sama ideja, da se naredi evropski sklad za konkurenčnost, European Competitiveness Fund, je verjetno v redu in da se s tem konsolidira 14 obstoječih evropskih skladov, centralnih skladov in so tu v gradivu taksativno našteti. Ampak moje prvo vprašanje je, ali ti skladi se potem ukinejo? Ja, to je pa, to je pa en velik tranzient. No, zdaj, ideja je, da naj bi s tem, da naj bi ta sklad bil močna spodbuda za konkurenčnost, da bo EU zagotovila zanesljive dobavne verige, okrepila inovacije in prevzela vodilno vlogo v svetovni tekmi za čiste in pametne tehnologije.

Ja, tu imam pa problem. Kako bomo mi prevzeli vodilno vlogo, ali jo bomo prevzeli pri sončnih elektrarnah ali pri vetrnih elektrarnah ali pri električnih vozilih ali pri čipih? Jaz mislim, da ta vlak je odpeljal. Torej se moramo spomniti nekaj novega. Ali je to umetna inteligenca, kjer se bojim, da Evropa zaostaja. Ali je to kvantna, kvantni računalniki, ne vem, ali je to, ali so to biološka zdravila, ne vem, tako da, to je, kot rečeno, po mojem gremo v to, v to zadevo gremo. Ta reaktor je globoko pod kritičen, 33 milijard na leto. Računajte, da vse farmacevtske družbe Pfizer, Bayer, Novartis, Glasco, dajejo tipično deset milijard dolarjev na leto za lastni razvoj. Vsaka farmacevtska firma, vsak razvoj novega avtomobila se ne meri v milijonih dolarjih, se meri v milijardah dolarjev in koliko imamo avtomobilskih znamk na svetu? Tako da, tole je, kar se mene tiče, premalo.

Zdaj, nekje sem videl, da bo, štiri področja, kamor se bo to čisti prehod in razogljičenje, kamor jaz mislim, da spada, energetika, digitalni prehod, v redu, zdravje, biotehnologija, kmetijstvo, biogospodarstvo ter obramba in vesolje. Zdaj, jaz upam, da je tu nekje vključena robotizacija, kjer recimo Evropa ima še prostor za napredek, ampak obramba in vesolje sem pa majhno zastrigel z ušesi. A to pomeni, da se zdaj tudi v Evropi obramba seli v vesolje? Ali bomo zdaj imeli oborožitvene sisteme v evropske, v vesolju, ki bodo čakali na ne, prijatelja? Bomo, ja. Super, super. Kdo bo pilotiral? / nerazumljivo/ Zdaj, če bo ta European / nerazumljivo/ ustanovljen in potem po moje je prvovrstno vprašanje, kdo bo šofer, kdo bo posadka, kajti sicer tu ne vem kam, kam lahko to gre?

Tole glede geografskega položaja jaz mislim, da je to, da ja, mora biti nekako uravnotežen, ne more biti vse v Skandinaviji ali pa ne more biti vse v Franciji ali pa ne more biti vse v Nemčiji. To je že lepo.

Zdaj, digitalna suverenost, absolutno, absolutno. In tu smo že večkrat, mislim, to je, s kolegom Alešem sva to že večkrat rekla, Evropa nima svojega operacijskega sistema. Evropa nima svojega brskalnika, Evropa nima svojega oblaka, Evropa je blazno šibka v modulih za umetno inteligenco, ki so javno dostopni. Evropa nima svojih procesorjev. Ampak glejte, za 33 milijardami na leto, to je »mission imposible«, to je nemogoče. Potem pa, da se vrnem, da grem še na ta poenostavitev bremen oziroma zmanjšanje bremen za podjetja. Super. Takrat, ko se je Slovenija pripravljala za vstop v Evropsko unijo je bil / nerazumljivo/ - tako so nam takrat pravili, od leta 2001, 2002, da je / nerazumljivo/ obsega 140000 strani. Jaz jih nikoli nisem šel šteti, samo vem, da jih je bilo ogromno in da je bil takrat že za Slovenijo je bil problem že prevesti te dokumente, kaj šele osvojiti. Kasneje sem videl podatek, 2007 je bilo teh dokumentov že 170000. Vseh dokumentov, ki so s strani dokumentov, ki so objavljeni v EU / nerazumljivo/ veljavnih in razveljavljenih je pa 666000. Torej imamo tega dovolj. Zdaj, ubogi so ljudje, ki morajo to brati in še bolj bogi so tisti, ki morajo to implementirati. Tako da, jaz seveda podpiram kakršnokoli dejavnost na to, da se ta birokracija zmanjša, da je tudi število teh strani zmanjša. Ampak po drugi strani pa vemo iz našega domačega področja kako - pa ni bila Svoboda tista, ki je začela izvajati ali pa pisati Omnibus zakone, so bili že pred nami. Ampak omnibus zakoni so izziv so izziv. In zdaj si predstavljam, da bo v enem omnibusu in teh je zdaj, pravite, že šest jih je izdanih, da bodo v enem omnibusu spremenili, ne vem, 10, 50 drugih direktiv pa uredb, pa bog ve kaj še. Ja, ne vem kdo bo to sledil? Mislim, zdaj, jaz bi predlagal mladim študentom, naj gredo študirat pravo, ker pravnikov bomo rabili, kdo bo pa lahko tole prečesal? Vsako podjetje bo moralo imeti zdaj novega pravnika, ki bo mogoče enega pravnika za en omnibus. Tako da ne vem, če je to glih najboljši način. Mogoče, če je to začasno, ampak potem jaz mislim, da bi bilo smiselno narediti enkrat eno, eno čiščenje po teh direktivah pa uredbah.

Ja, toliko bi jaz imel na to gradivo. Glede znanosti pa nimam posebnih mislim, da nekaj paše zraven. Edino tole, tole še mogoče, ker je, aha, to je pa tale en čuden, deset OP, razmerje med tem desetim okvirnim programom za raziskave in razvoj in ECF. Tu pa moram reči, da ne vem pa, če bi lahko oba predstavnika razložila tu, za kaj gre. Najlepša hvala.