Spoštovani, pričenjam 24. sejo Odbora za obrambo, ki je bila sklicana na podlagi 47. člena Državnega zbora Republike Slovenije.

Lepo pozdravljam vse prisotne, posebej magistra Marka Lovšeta iz ministrstva, državnega sekretarja magistra Marka Lovšeta iz Ministrstva za obrambo, lepo pozdravljam tudi vse ostale prisotne!

Svojo odsotnost pa sta opravičila načelnik Generalštaba in predstavnica Urada predsednice Republike Slovenije. Obveščam vas, da so zadržani naslednji poslanci: zadržana poslanka Nataša Sukič, ki se seje ne bo udeležila.

In prehajamo na določitev dnevnega reda. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: točka 1: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pred utopitvami, druga obravnava in točka 2: Vprašanja in pobude članic, članic in članov odbora. Predlogov za razširitev dnevnega reda ali umik posameznih točk nisem prejel, zato je dnevni red seje tak, kakršen je.

In prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VARSTVU PRED UTOPITVAMI, ki ga je predložila Vlada Republike Slovenije.

Prejeli smo gradivo, predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe, pojasnilo k mnenju Zakonodajno-pravne službe in mnenje Državnega sveta in prejeli smo tudi amandmaje k predlogu zakona. V poslovniškem roku so vložile Poslanske skupine Svoboda, Socialni demokrati in Levica in sicer k 1., 2., 3., 4., 5., 7., 10., 11., 13. in 15. členu pa k 4. členu tudi NSi kot amandma odbora.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona. Bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih zakona, odboru pa predlagam, da se razprava o vseh členih in amandmajih združi. Tako, da, nihče ne nasprotuje.

Tako da potem začenjamo, če želi predstavnik predlagateljev zakona, magister Marko Lovše, izvolite, imate besedo.

Hvala lepa, spoštovani predsednik Odbora za obrambo!

Članice, člani, vsi prisotni, lep pozdrav!

Od sprejetja Zakona o varstvu pred utopitvami leta 2000 se je število utopitev v bazenskih kopališčih precej zmanjšalo. Seveda to ni rezultat le sprejetja zakona ter podzakonskih predpisov in določitve pristojnosti reševalcev iz vode na kopališčih, temveč tudi večje razvitosti ter dostopnosti bazenske infrastrukture, boljšega znanja plavanja med prebivalstvom in ozaveščanja o potencialnih nevarnostih, povezanih z vodo. Na urejenih bazenskih in naravnih kopališčih, kjer za varnost skrbijo usposobljeni reševalci iz vode, utopitev skoraj ni ali pa so te zelo redke, medtem ko se več utopitev zgodi na neurejenih kopališčih ter predvsem na tekočih in divjih vodah.

Temeljni cilj sprememb in dopolnitev zakona je zagotoviti čim večjo varnost v različnih okoliščinah, kjer se lahko zgodi nesreča z utopitvijo in posledično zmanjšati število utopitev. Glavni razlogi za tokratno noveliranje zakona so ureditev pogojev in zagotavljanje varnosti pred utopitvami pri izvajanju dejavnosti na tekočih in divjih vodah, natančnejša ureditev področja organizacije javnih prireditev na, v in ob vodi ter določitev vrst usposabljanja in pogojev, ki jih morajo izpolnjevati reševalci iz vode in osebe, usposobljene za reševanje iz vode.

S premembami in dopolnitvami zakona se koncept veljavne ureditve na tem področju ne spreminja, temveč se samo dopolnjuje in prilagaja novim razmeram ter potrebam. Naj omenim samo najpomembnejše rešitve. Zaradi porasta izvajanja različnih dejavnosti na tekočih in divjih vodah ter posledično povečanega tveganja za utopitve in nesreče, ki se zgodijo med izvajanjem športno turističnih dejavnosti, s pridobitnim namenom, je bilo treba to področje urediti oziroma določiti jasne pogoje. Z novelo zakona je v 20.b členu določeno največje dovoljeno število udeležencev v skupini pri izvajanju posamezne dejavnosti, ki je vezano tudi na zahtevnost rečnih odsekov. Organizatorji javnih prireditev na, v in ob vodi morajo ukrepe varstva pred utopitvami opredeliti v elaboratu, katerega vsebina je predpisana. Kot pomembno novost, ki jo prinaša predlog zakona, je dvig starostne meje otrok, ki brez spremstva staršev ali druge odrasle osebe ne smejo sami vstopiti na kopališče in se tam zadrževati, in sicer smo dvignili to mejo iz sedem na deset let. V poglavju o kopališčih so podrobneje opredeljeni pogoji, ki jih mora izpolnjevati reševalec iz vode, dodana sta tudi člena, ki določata pristojnost reševalca iz vode, obvezna oblačila z oznakami, program usposabljanja in pristojnosti izvajalcev usposabljanj in komisije za preverjanje usposobljenosti.

Novela zakona pa ne rešuje statusa, se pravi poklica reševalca iz vode, kot so bila izražena pričakovanja Sindikata delavcev turizma in gostinstva, ker to ni materija, ki jo lahko ureja ta zakon, Zakon o varstvu pred utopitvami.

Ministrstvo za obrambo je pri pripravi predloga sprememb in dopolnitev zakona sledilo pobudam in predlogom društev, organizacij in posameznikov, ki izvajajo usposabljanja, so člani komisij, organizatorji dejavnosti na, v in ob vodi ali pa reševalci iz vode. Ob tem je bilo opravljenih vrsto usklajevanj, saj smo želeli predlagati rešitve, ki bi na eni strani zagotavljale večjo varnost pri izvajanju teh dejavnosti, na drugi strani pa ne bi povzročale dodatnih administrativnih bremen pri tem izvajanju.

V zvezi z mnenjem Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora so vloženi amandmaji koalicije, prav tako pa smo podali dodatna pojasnila in utemeljitve na predlagano mnenje in verjamemo, da smo na ta način sledili njihovemu mnenju. Hvala lepa.

Hvala.

Če želi predstavnica Zakonodajno-pravne službe? (Da.)

Gospa Katja Škerget, izvolite.

Lep pozdrav vsem skupaj!

Spoštovani predsednik, hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila z vidika zakonskih nalog in skladno z namenom, ki ga predlog zakona zasleduje, in sicer, da se zmanjša število nesreč in utopitev pri dejavnostih na tekočih in divjih vodah, o čemer smo tudi že predhodno podali mnenje. V bistvu nam je Zakonodajno-pravna služba v bistvu opozorila na vsebinske pomanjkljivosti z vidika načela jasnosti in pomenske določljivosti kot enega od elementov načela pravne države in da je torej treba določene vsebine predloga dodatno razjasniti.

Glede na mnenje, ki ste ga predhodno imeli možnost vpogledati vanj, bi glede vsebine na kratko povzela samo ključno iz mnenja. Določene člene bi bilo potrebno dopolniti z ustrezno navezavo na konkretne zakone, določenim vsebinam pa neposredno določiti zakonski okvir. in ne zgolj odkazati na podzakonski predpis.

Opozorili smo na nekatera neskladja med spremenjenim 5. členom zakona, ki pojasnjuje pomen izrazov, uporabljenih v zakonu, in med rabo tega istega izraza v ostalih členih zakona. Konkretno smo opozorili, da naj se ponovno preuči in jasneje razmeji naloge določenih oseb. Pri predhodnih in končnih določbah pa smo izrazili pomislek, ali bi bilo glede pravilnika o reševalcih iz vode morda smiselno izdati še kakšen podzakonski predpis.

V zvezi s pripombami smo glede na splošne pojme in glede na dejstvo, da predlog na novo ureja, kot rečeno, športno turistične dejavnosti na tekočih in divjih vodah, opozorili tudi na striktno rabo besednih zvez, torej na, v in ob vodi, kar v predlogu ni bilo morda dovolj jasno upoštevano.

Glede amandmajev koalicije. Zakonodajno-pravna služba pojasnjuje, da ustrezno odpravljajo pripombe iz našega mnenja, zato k slednjim nimam pripomb. K določenim členom pa so bila poleg amandmajev dana tudi pojasnila, ki so prav tako ustrezna in jih kot prepričljiva sprejemamo.

To je z moje strani vse. Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Če želi besedo predsednik Državnega sveta, gospod Rajko, predstavnik Državnega sveta, gospod Rajko Fajt.

Ja, spoštovani predsednik, hvala za besedo.

Spoštovani gospe in gospodje!

Torej, Komisija za državno ureditev je predlog zakona obravnavala na svoji 44. seji. Člane komisije je predvsem zanimalo, kako predlagatelj utemeljuje spremembo v predlogu zakona, ki znižuje zahtevano stopnjo izobrazbe za reševalce iz vode, ki se usposabljajo po programu c, gre za reševalce na tekočih in divjih vodah, kjer so reševanja zahtevnejša kot pri reševanju na urejenih kopališčih, kjer reševanje opravljajo reševalci, ki se usposabljajo po programih a in b. Komisija je menila, da bi bilo logično, da bi bila pri vseh programih za usposabljanje za reševalce zahtevana vsaj enaka stopnja ali pa celo višja stopnja izobrazbe. Prav tako so člani komisije prosili za dodatna pojasnila glede možnosti, da se po novem omogoča usposabljanje za reševalca iz vode že pri dopolnjenem, pred dopolnjenim 18 letom.

Glede obeh pomislekov, so predstavniki predlagateljev podali dodatna pojasnila, torej, pobude za spremembo so prišle od tistih, ki izvajajo usposabljanja in tistih, ki izvajajo naloge reševanja na divjih vodah, saj pri pridobivanju novega kadra prihaja do precejšnjih težav. Glede začetka usposabljanja za reševalca pred dopolnjenim 18 letom pa je bilo pojasnjeno, da se to področje ureja podobno, kot je to pri, urejeno pri opravljanju vozniškega izpita za avtomobil, ko je mogoče z usposabljanjem začeti že torej pred dopolnjenim 18 letom starosti, čeprav se izpit opravlja po doseženi polnoletnosti. In torej na ta način bi se tudi urejalo za reševalce iz vode.

Sicer so pa člani komisije pozdravili vse ukrepe, ki vodijo k večji varnosti pri vseh dejavnostih, ki se opravljajo v, na ali ob vodi in ki bodo posameznike dodatno ščitili pred utopitvami. Je še pa člane komisije zanimalo, kako je z zagotavljanjem opreme za reševalce iz vode in ali se vsa oprema kupuje preko Uprave za zaščito in reševanje ali jo morajo zagotoviti ponudniki storitev, reševalci sami oziroma lokalne skupnosti in kako je z zagotavljanjem najnovejše opreme za lokalna potapljaška društva, ki sodelujejo v sistemu zaščite in reševanja?

Pojasnjeno nam je bilo, da v primeru bazenov oziroma kopališč, opremo zagotavlja delodajalec in upravljavec objektov, medtem ko opremo, ki je za reševanje potrebujejo jamarski, gorski oziroma potapljaški reševalci, ki sodelujejo v sistemu zaščite in reševanja, pa zagotavlja in kupuje opremo Uprava za zaščito in reševanje. Predstavnik Uprave za zaščito in reševanje je na komisiji povedal tudi, da v letu 2025 uprava skupaj z lokalnimi potapljaškimi društvi oziroma s krovno potapljaško organizacijo, predvideva bistveno posodobitev opreme. V teku so postopki nakupa sto posebnih potapljaških oprem za pripadnike sil zaščite in reševanja, ki bodo preko potapljaške zveze razdeljene društvom po državi. Sicer pa komisija po razpravi predlog zakona podprla. Hvala.

Hvala lepa.

In prehajamo na razpravo o posameznih členih in vloženih amandmajih, tako, da odpiram razpravo in dajem besedo članicam in članom odbora.

Magister Janez Žakelj, Sandra Gazinkovski, aha Lenart, okej.

Magister Janez Žakelj, izvolite, imate besedo.

Najlepša hvala predsedujoči.

Spoštovani predstavniki Ministrstva za obrambo in kolegice in kolegi!

Zdaj, seveda tudi mi podpiramo večjo varnost, pozdravljamo vse spremembe, ki vodijo v to, ne bi si pa želeli, da se s tem poveča nepotrebne birokratske ovire. Zato imamo kar nekaj pripomb. V bistvu je eno vprašanje, ker je državni sekretar Lovše, ste rekli, da se je boljše znanje plavanja je zmanjšalo število utopitev. Pa bi me zanimalo, zakaj ste se potem odločili iz sedmih na deset let, določiti potrebno spremstvo odraslih oseb? To, ali je tukaj kakšna strokovna utemeljitev za tem, ker otroci zdaj bolj znajo plavati, kot so včasih. Seveda temu načelno ne nasprotujem, zanima nas pa, kdo je bil pobudnik.

Druga taka stvar je v 9. členu, govorite organizator javnih prireditev na, v in ob vodi, na pa v vodi, razumemo kaj pa pomeni ob vodi? To v zakonu ne pove. In zdaj vam kar lahko tako rečem, en plastičen primer, ko sem bil župan v občini Žiri, skozi center teče en majhen potok, potok, ki ima običajno 2 do 3 centimetre vode v tem in zdaj, ko je prireditev v centru Žirov, poleg tega, da je bilo treba že do zdaj potapljača imeti, bo treba še elaborat in temu mi nasprotujemo.

Zanimalo bi me, kdo je dal pobuda, pobudo za to spremembo in koliko je bilo nesreč v zadnjih desetih letih na podlagi česa ste dali potrebo po elaboratu, ker to dodatno obremenjuje, nepotrebno obremenjuje finančno in organizacijsko tako organizatorje, kot občino. Glejte, elaborat, ko smo mi imeli en drug, cestni elaborat za sprevod maškar, je to koštalo 5 tisoč evrov. Ob vodi, zdaj, če bo strokovni elaborat, bo to stalo, če pa ni strokovni elaborat, je pa to nepotrebna birokratska ovira, a ne? In dejstvo, da ne vemo niti, kakšna voda, če je to recimo, da bi se ga nekdo fejst napil, pa da na trebuh pade, pa da ni nobenega zraven, ne rabi biti potapljač za 3 centimetre vode, ampak je upravna enota zahtevala, potapljača. In recimo, ko je bila pa ena druga, ena druga prireditev, so pa morali s tisto rdečo mrežo 200 metrov vodotoka ograditi. To se nam zdi nepotrebno, zato smo tudi dali amandma, ki za prireditve ob vodi pač ne spreminja pravil.

Toliko imam, hvala.

Hvala lepa.

Gospa Gazinkovski, izvolite, imate besedo.

Hvala predsednik.

En lep dober dan vsem skupaj!

Ja, Zakon o varstvu pred utopitvami je bil v 25 letih dvakrat dopolnjen in kot smo slišali, spodbudni statistični podatki dokazujejo učinkovitost sprejetih sprememb. Prav pa je, da se skozi vse izkušnje na terenu zakon tudi prilagodi in podpiram to, da smo odprli tudi ta zakon. Kot ženska, mati in seveda državljanka čutim še toliko večjo odgovornost, da podpiramo ukrepe, ki prispevajo k večji varnosti naših otrok in v bistvu vseh, ki se radi zadržujemo v vodi.

Predlagane spremembe so po mojem mnenju premišljene in posodobljene, saj zajamejo tako kopališča kot tudi novejše oblike vodnih aktivnosti, od supanja, raftanja, soteskanja in kajakaštva. Prav tam, na rekah na divjih vodah, se žal zgodi največ nesreč. Zato je prav, da zakonodaja to področje jasno opredeli. Veseli me, da novela prinaša tudi natančnejša pravila glede usposobljenosti reševalcev iz vode in podaljšanje veljavnosti njihovih potrdil. To pomeni boljše pogoje dela za samega reševalca in pa posledično tudi večjo varnost za vse nas. Sama pa posebej pozdravljam dvig starostne meje za samostojni vstop otrok na kopališče iz sedmih na desetih, na deset let. Zakaj? Vemo, v praksi, da je otrok lahko nepredvidljiv, lahko se zgodi, da se spotakne, se udari in pade v bazen ali v reko ali kjerkoli. In je prav, da v bistvu ta otrok, sploh, če govorimo o, za kopališča, ker tam se bo to gledalo, da ima s sabo nekoga oziroma da ga nekdo pripelje, ne pa, da otroke kar dopuščamo, da gredo sami na bazen. Ker kdo je tisti odgovorni potem, ko bo ta otrok dejansko padel in se poškodoval oziroma upam, da ne tudi utopil? Me pa zanima, na kakšen način boste preverjali oziroma kdo je tisti, ki bo preverjal, koliko je ta otrok star, ko pride tja? Se pravi, no, okej, sedem letnik, se opazi, da je sedem letnik, če je pa star devet let, pa ne veš, ali je devet ali deset. Tako da v bistvu tukaj me zanima, kdo je tisti, ki bo to lahko vprašal, ker načeloma otrok ne sprašujemo, koliko so stari, sploh, če ni spremstva zraven.

Naprej. Zelo pomembno mi je, da zakon predvideva jasnejše obveznosti organizatorjev prireditev na vodi, saj je preventiva vedno najboljši način preprečevanja tragedij. Strožje varnostne zahteve za športno turistične dejavnosti. In to nam pa daje večjo vlogo oziroma daje reševalcem večjo vlogo, da lahko ocenijo nevarne razmere in po potrebi tudi zavrnejo izvajanje dejavnosti. Tukaj mislim, da je prav, da se vsi strinjamo, da lahko reševalec, tisti, ki je v bistvu na terenu, na samem terenu, lahko reče, da ta dejavnost je pa nevarna v tistem času. In mislim, da je to tudi odgovoren pristop, zato tudi to pozdravljam. Prepričana sem, da novela prinaša korak naprej, ne samo na področju zakonodaje, ampak tudi v naši skupni kulturi, varnosti in skrbi za sočloveka.

Še enkrat, podpiram zakon, bi pa prosila odgovor na tisto vprašanje, ki sem ga postavila prej. Hvala lepa.