Lep pozdrav vsem! Jaz predlagam, da začnemo, ker je ura že prava. Torej, pozdravljam vse članice in člane odbora, vse vabljene in vse ostale prisotne in začenjam 62. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Danes je zadržana in se seje ne bo udeležila poslanka Anja Bah Žibert. Imamo pa dve pooblastili: Andreja Živic nadomešča Tamaro Kozlovič in Soniboj Knežak nadomešča Damjana Bezjaka Zrima. K dnevnemu redu seje ni bilo drugih predlogov za razširitev oziroma za umik zadeve, zato je določen dnevni red, kot je bil določen s sklicem.

Prehajam na 1. točko dnevnega reda - to je na obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v policiji, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada in je bil 28. 7. 2025 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Kot gradivo imamo na voljo še mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev, mnenje Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, mnenje Državno tožilskega sveta, mnenje Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti, protest Policijskega sindikata Slovenije, mnenje Vrhovnega tožilstva, Državnega tožilstva Republike Slovenije, zahtevo skupine poslank in poslancev za sklic izredne seje Državnega zbora in pripombe Sindikata občinskih redarjev Slovenije. K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Državni svet in Zakonodajno-pravna služba. Amandmaje v poslovniškem roku, to je do začetka obravnave na seji, so vložile poslanske skupine koalicije in Poslanska skupina SDS. Imamo pa tudi predloge za amandmaje odbora. To pa je vložila poslanske skupine, so vložile poslanske skupine koalicije.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, o katerem bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in vloženih amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora. Po opravljeni razpravi bomo opravili glasovanje o amandmajih in nato glasovali o vseh členih skupaj. Ker noben ne nasprotuje, nadaljujemo in dajem besedo predstavnici predlagatelja predloga zakona, državni sekretarki na Ministrstvu za notranje zadeve, gospe Heleni Dobrin, izvolite.

Spoštovani vsi prisotni, lepo pozdravljeni! Hvala lepa za besedo. In sicer pred vami je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v policiji. Ta zakon je eden izmed pomembnejših zakonov za policijo, saj ureja normativno podlago za policijsko organizacijo, njeno vodenje, usmerjanje in pa razmejitev pristojnosti. Sam osnovni zakon je bil sprejet v letu 2013 in kasneje zaradi zagotavljanja večje učinkovitosti in racionalizacije dela policije večkrat noveliran. S tem namenom je vložen tudi ta predlog zakona o spremembah in dopolnitvah, ki naslavlja boljše urejanje razmerja med ministrstvom in policijo kot organom v sestavi. Odpravlja nekatere pomanjkljivosti, upravljanja s stvarnim premoženjem ministrstva oziroma racionalizacijo upravljanja in pa prilagaja posamezne institute, za katere se je v praksi izkazalo, da jih je potrebno izboljšati.

Zdaj, če gremo skozi sam predlog zakona zelo na kratko. Z mano so pa še direktor direktorata za policijo in druge varnostne nalogedoktor Dario Levačič in pa predstavnika policije, ki bosta potem bolj natančno pojasnila posamezne določbe, če bo za to potreba.

In sicer najprej se glede usmerjanja policije bolj določne je, določa, da minister ne more posegati v pristojnost Državnega tožilca v celotnem predkazenskem in kazenskem postopku. Potem se določa ustrezna pravna podlaga za sprejetje resolucije. Vzpostavlja se nova naloga generalne policijske postaje, in sicer naloga prevoznika za potrebe helikopterske nujne medicinske pomoči. Poudarja se nepristranskost nacionalnega forenzičnega laboratorija. Določa se enotna kontaktna točka za izmenjavo podatkov in informacij v generalni policijski upravi ter za sodelovanje s pristojnimi organi. Potem na zakonski ravni se nedvoumno določa za katere kategorije javnih naročil so policijske uprave samostojne v smislu določb zakona, ki ureja javno naročanje. Ponovno se uvaja izraz komandir policijske postaje. Določa se ustreznejše zakonsko pooblastilo za izdajo podzakonskega predpisa, ki se nanaša na službene živali policije. Določa se vsebina podatkov, ki se nanaša na tujce ter dopolnjuje evidenca dopolnilnega dela in dejavnosti v skladu s priporočili skupine Greco. Na novo se določa varnostno preverjanje ponudnikov, ki so na ministrstvu ali policiji oddali ponudbo po predpisih, ki urejajo javno naročanje in pa strank, ki so oddale ponudbo. Potem se usklajujejo določbe z določbami Družinskega zakonika glede sklepanja zakonske zveze. Določa se fleksibilnejše možnosti sodelovanja policije z veteranskimi in drugimi stanovskimi organizacijami glede uporabe premičnega in nepremičnega premoženja. Določa se, da člane komisij v postopkih priznavanja poklicnih kvalifikacij namesto preko izbora javnega razpisa predlaga minister, pristojen za notranje zadeve. Potem, da se policist v primeru ponovne zaposlitve v policiji imenuje v isti naziv, v katerega je bil imenovan pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi, če tega ni, pa v isto stopnjo naziva plačni razred pa se mu določi po novih določbah zakona o skupnih temeljih plač, sistema plač v javnem sektorju. Potem se usklajujejo določbe z odporo o načinu določanja plač za kandidate za policiste z novo ureditvijo, določa se varnostno preverjanje oseb, ki bodo v policiji oziroma v ministrstvu opravljale začasno ali občasno delo dijakov ali študentov ali začasno ali občasno delo upokojencev in pa oseb, ki bodo sklenile pogodbo o štipendiranju za delo v policiji. Določa se način izbire zdravnika za izvedbo zdravniškega pregleda preverjenih oseb, pri katerih se ugotovi sum odvisnosti od alkohola, drog ali drugih zasvojenosti.

Potem se določa, da policistom preneha pogodba o zaposlitvi tudi v primeru pravnomočne obsodbe na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev zaradi naklepnega kaznivega dejanja. Potem znova se opredeljujejo posamezni razlogi za odvzem pooblastil, določa pravno varstvo upoštevaje varnostni vidik odvzema policijskih pooblastil. Določa se specialna ureditev za premestitev policista, ki mu je bila odvzeta pravica izvajati policijska pooblastila. In v povezavi z novo obveznostjo obdobnega preverjanja znanja policista se določa nov razlog za odvzem pooblastil. To je neupravičen nepristop na obdobno preverjanje ali pa dvakrat zaporedoma neopravljen preizkus strokovnega znanja. Širijo se tudi možnosti začasne omejitve policijskih pooblastil iz naslova težav v duševnem zdravju. Potem se policistom omogoča pridobitev pravne pomoči. tudi v primeru zaradi izvajanja, če zaradi izvajanja nalog policije, ki jih je po oceni policije opravlja v skladu s predpisi, zoper njega vodi prekrškovni postopek. Pravna pomoč pa se bo lahko dodelila tudi, če bo policist nastopil v vlogi intervenienta s strani policije. Ureja se možnost zagotavljanja psihološke pomoči in podpore in se to širi tudi na pomožne policiste, upokojene uslužbence policije in pa na njihove družinske člane. Potem se določajo pravice ožjih družinskih članov v primeru smrti policista, kadar policist izgubi življenje v času napotitve v tujino. Potem se določajo prednostne kategorije upravičencev in prednostni kriterij za dodelitev službenih stanovanj. Vzpostavlja se zakonska možnost omejitve dodeljevanja orožja v osebni zadolžitvi policistov ob upokojitvi. Natančneje se urejajo vsebine, povezane s pridobitvijo orožne listine. Vzpostavlja se pravna podlaga za štipendiranje za potrebe policije, vzpostavlja se podlaga za obdobno preverjanje strokovnega znanja policistov, ki imajo pravico izvajati policijska pooblastila. Dviguje se tudi starostna meja za pomožne policiste in se določa, da pomožni policist ne more biti oseba, ki opravlja funkcijo župana, podžupana ali občinskega svetnika. Potem se odpravljajo razne nedosledne rabe določenih terminov. In pa upokojenim vojnim veteranom, ki so do upokojitve opravljali delo v policiji, se pod določenimi pogoji omogoča uskladitev, sklenitev najemne pogodbe za službeno stanovanje za nedoločen čas. In pa bolj določno se določa pravna podlaga za vzpostavitev in vodenje evidence izdanih potrdil zaradi uveljavljanja statusa vojnega veterana.

To je pač na kratko vsebina, ki smo jo v največji možni uskladili tudi z deležniki, s sindikati in pa z ostalimi deležniki. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Želi še kdo od vabljenih besedo? Mogoče doktor Levačič ali pa policija? Boste potem na razpolago, če bodo kakšna vprašanja. Hvala lepa, potem pa dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Špeli Maček Guštin.

Hvala za besedo, lep pozdrav vsem.

Torej naša služba je z vidika svojih z zakonom in Poslovnikom Državnega zbora z določenimi pristojnostmi predlog zakona preučila in dala pisno mnenje, iz katerega izhaja naslednje. Pri 1. členu se predlaga omejitev usmerjanja policije s posamičnimi usmeritvami ministra izrecno le glede pristojnosti, nalog in položaja državnega tožilca v predkazenskem postopku - določba je nejasna glede dopustnosti takih usmeritev v drugih fazah kazenskega postopka. Pri 3. členu smo nadalje opozorili, da nova naloga Generalne policijske uprave glede nalog prevoznika helikopterskih prevozov za določene potrebe s področja zdravstvenega varstva ne upošteva resornega načela delovanja organov državne uprave po Zakonu o državni upravi in bi bilo treba to ureditev jasneje povezati s področno ureditvijo zdravstvene dejavnosti oziroma zdravniške službe. Nadalje pri 9. členu je treba novi 30.a člen zakona dopolniti z vsebino nalog, pogojev, meril in načinov uporabe in ravnanja s službenimi živalmi z navezavo na ustrezne zakone, ki ta vprašanja že urejajo, torej Stvarnopravni zakonik, Zakon o zaščiti živali - ugotovim lahko tudi, da je v zakonodajni postopek vložen še en predlog na podobno tematiko, torej Predlog zakona o zdravju živali, ki bi tudi lahko vplival na ta vprašanja - ali pa te vsebine določiti neposredno v tem zakonu, torej v predlogu zakona za dopolnitev Zakona o organiziranosti in delu v policiji, in ne zgolj odkazati na podzakonsko urejanje brez ustrezne vsebinske vezanosti na zakon. Potem pri 14. členu smo opozorili, da je treba trajanje pogodbe o sodelovanju med policijo in veteranskimi in drugimi stanovskimi organizacijami ter njeno podaljševanje jasneje urediti in tudi pojasniti razloge, da se ta pogodba sklepa za točno pet let.

Potem pri 18. členu smo opozorili na neskladje med drugim in šestim odstavkom spremenjenega 51. člena. Pri 20. členu smo opozorili, da je cilj, ki ga navaja predlagatelj in ki je v izenačitvi položaja policistov in drugih javnih uslužbencev glede delovno pravnih posledic nepogojne kazni zapora nad šest mesecev že dosežen z veljavno zakonodajo, ki ureja javne uslužbence. Potem pri 32. členu, torej za novi 96.a člen zakona je treba določneje urediti izjeme tako, da relevantna ureditev ne bo odvisna od interpretiranja tega zakona in drugih zakonov, ki lahko pridejo v poštev. Potem glede 33. člena. v zvezi z 21. členom smo opozorili, da se novi način obdobnega preverjanja strokovnega znanja policistov vsebinsko ne razlikuje od že obstoječega sistema strokovnega in psihofizičnega usposabljanja, kar pomeni podvajanje ureditve in lahko prekomerno poseže v svobodo dela iz 49. člena Ustave. Ta novi način preverjanja strokovnega znanja je tudi podnormiran in ni ustrezno utemeljen, zato je treba njegovo uvedbo ponovno pretehtati. Potem pri 39. členu smo opozorili, da je treba novi 109.č člen zakona uskladiti z zahtevami, ki jih glede varstva osebnih podatkov določa 38. člen Ustave, Zakon o varstvu osebnih podatkov in tudi splošna uredba Evropske unije o varstvu podatkov. Imeli smo tudi pripombe k posameznim prehodnim določbam, kjer smo dali pripombe glede določnosti njihovega besedila in pripombe redakcijske narave.

Toliko o našem mnenju. Zdaj glede amandmajev, ki so vloženi oziroma pripravljeni, torej amandmaji koalicijskih poslanskih skupin, k tem nimam pripomb, ker ustrezno odpravljajo pomisleke iz našega mnenja. Pač pa moram povedati glede predloga za amandma odbora k 33. členu, ki ga vlagajo ravno tako koalicijske poslanske skupine, da je besedilo njegovega tretjega odstavka, novega 97.a člena, nejasno. ker v zvezi s posebnim članom komisije, ki ga predlaga ministrstvo, določa, določba omogoča različne razlage njegovega, njenega pomena, kar je treba razjasniti vsaj do seje Državnega zbora o tem predlogu zakona. Gre sicer za del besedila, ki se glasi, če jih posamezni, če jih za posamezni primer obdobnega preverjanja strokovnega znanja predlaga ministrstvo, gre za vprašanje, ali se ta posamezni primer obdobnega preverjanja strokovnega znanja nanaša na posameznega kandidata, ki bo opravljal to usposabljanje oziroma preverjanje ali na tako imenovan kontingent obdobnega preverjanja, ker se bo ta odvijal na več let, posebej. Tako, da to bi bilo treba še razjasniti.

Moram povedati, da sem pri oblikovanju te določbe sicer sodelovala kot predstavnica Zakonodajno-pravne službe, vendar čistopis besedila novega 97.a člena, smo prejeli šele danes pred sejo in tega v času pred sejo tega odbora ni bilo mogoče razrešiti. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Besedo zdaj dajem predstavnici Državnega sveta, državni svetnici, gospe Bojani Potočan, izvolite.

Hvala lepa predsedujoča za besedo.

Lep pozdrav vsem navzočim tudi z moje strani!

Torej, Komisija za državno ureditev Državnega sveta je predlog zakona obravnavala na 21. izredni seji in ga je tudi podprla. Komisija je glede na številne pripombe s strani Policijskega sindikata Slovenije, predvsem glede sprememb, ki se nanašajo na prenehanje delovnega razmerja policista v primeru neuspešno opravljenega preverjanja ter glede poteka socialnega dialoga, predlagatelja prosila za dodatna pojasnila in poudarjeno je bilo, da so predlog zakona intenzivno usklajevali z obema sindikatoma policistov, ter, da je bilo mnogo predlogov upoštevanih, ne pa vsi.

Glede 97.a člena, ki govori o obdobnem preverjanju. Je bilo na seji komisije pojasnjeno, da so pri nadzorih na terenu ugotovili pomanjkljivo znanje policistov glede policijskih pooblastil, in sicer pogoji za uporabo strelnega orožja, pogoji za ugotavljanje identitete in drugo, in so se iz tega razloga odločili, da uvedejo obdobne izpite, poleg tega pa tudi dodatna usposabljanja. Pojasnjeno je bilo, da se bo izpit lahko opravljal trikrat in tudi če policist ne bo opravil izpita pred odpovedjo delovnega razmerja, bo dolžnost policije, da posamezniku zagotovi neko drugo delovno mesto v policiji.

Nadalje, predlog zakona določa, da bo preizkus strokovne in psihofizične usposobljenosti policistov ocenjevala komisija in trenutno je opredeljeno, da bo v njej predstavnik policije in predstavniki drugih organov. Komisija je želela natančnejše pojasnilo, kateri so ti drugi organi, ker je ta člen bil nedoločen. Pojasnjeno je bilo, da bo to urejeno z amandmaji oziroma v tem nadaljnjem zakonodajnem postopku. Moram poudariti, da glede samih amandmajev komisija jih ni obravnavala, ker seveda smo imeli sejo prej, tako da se nanaša na osnovno mnenje, preden so predlagane spremembe, na osnovni predlog.

Predstavnik Ministrstva za notranje zadeve je tudi izpostavil, da je bila takšna odločitev sprejeta zato, da bo omogočeno, da državljani lahko dalj časa opravljajo naloge pomožnega policista in sicer se je to nanašalo na določilo, da se delo v pomožni policiji za 60 let podaljša na 63 let. Hkrati pa je bilo posebej poudarjeno, da ne gre za izpopolnjevanje vrzeli v policiji, čeprav je to tudi dodana vrednost za delo policije, ta pomožna policija. Komisija je izpostavila tudi mnenje Vrhovnega državnega tožilstva, ki je predlagalo, ki je pozdravilo predlagano spremembo tega, torej osmega odstavka 4. člena, ki se nanaša na jasnejšo razmejitev med pristojnostmi ministra za notranje zadeve in državnega tožilca. Nadalje, 29. člen predloga zakona vpeljuje spremembe 88. člena, ki bo upokojenim uslužbencem policije pod določenimi pogoji omogočala ohranitev najema službenih stanovanj. Komisijo je predvsem zanimalo, kako se bo reševala situacija v primeru smrti upokojenega policista in ali bodo njegovi družinski člani ohranili možnost najema službenega stanovanja, in je bilo s strani predlagatelja pojasnjeno, da v primeru smrti uslužbenca ta pravica najema preide na zakonca oziroma na njegove otroke.

V ostalem ne bi ponavljala, precej obširno mnenje, ki smo ga podali, se sklicujem na to, to so bili pa glavni poudarki, tako da hvala.

Hvala lepa, prehajamo na razpravo in besedo dajem članicam in članom. Želi kdo besedo? Andrej Kosi.

Ja, hvala predsednica za besedo, lep pozdrav prisotnim. Torej, glede tega, spremembe in dopolnitve Zakona o organiziranosti in delu v policiji, gre za nekatere spremembe, ki se pač tičejo organizirano delo in organiziranosti dela v policiji kot pomembnega državnega organa, ki zagotavlja javni red in mir.

Zdaj, kot je bilo že s strani državne sekretarke pojasnjeno, torej so spremembe pač potrebne zaradi takšnih in drugačnih sprememb v praksi, vendar so nekatere spremembe pa take, na katere je pa opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba, ki so pa dejansko v nasprotju z Ustavo. In ena izmed teh je pravzaprav to, kar je bila dilema, kar sedemurna debata, tudi v ponedeljek je helikopterska nujna medicinska pomoč. Nič ni narobe, če policisti izvajajo nujno medicinsko pomoč tako kot sedaj. kot državna aktivnost s svojimi večnamenskimi helikopterji, ampak ko pa imaš v uporabo in kupuješ namenski helikopter, torej pravo za namene HNMP, pa policija več v svoji kot svoj zrakoplov tega ne more opravljati in na to smo tudi opozarjali. To je zdaj tako, kot da bi zdaj policija kupovala rešilna vozila za nujno medicinsko pomoč, zraven oznake policija dala še nujna medicinska pomoč in opravljala prevoze nujne medicinske pomoči z reševalnimi vozili. In to je protiustavna ureditev, tako kot je Zakonodajno-pravna služba tudi jasno pojasnila, kajti to je pristojnost Ministrstva za zdravje. Gre za zdravstveno oskrbo pacienta, ki potrebuje nujno medicinsko pomoč. In tu bi se morali držati ureditev, ki jih imajo druge evropske države, na primer Madžarska in Grčija, kjer helikopter kupi in dejansko Ministrstvo za zdravje, policija pa samo izvaja prevoze. In tako bi moralo biti tudi v Sloveniji, torej Ministrstvo za zdravje bi moralo kupiti helikopter, podpisati pogodbo z Ministrstvom za notranje zadeve, kjer pa bi policijski piloti samo izvajali polete in vzdrževali ta helikopter. In zaradi tega je prišlo tudi do teh sporov med zdravstveno stroko in policijo, kjer je potem policija določila tudi specifike, kakšen mora biti helikopter za izvajanje nujne medicinske pomoči. In to ni prav, ni prav. To je tako, da bi, ne vem, reševalna vozila uporabljali za prevoze, ne vem, namesto omarice na policiji. In to protiustavno ureditev je potrebno odpraviti in zato tudi v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke v svojih amandmajih predlagamo črtanje tega spornega 3. člena oziroma 3. člena, da se to sporno in tudi protiustavno določilo, kot je Zakonodajno-pravna služba tudi pojasnila, dejansko odpravi. Kajti Zakonodajno-pravna služba je zapisala v svojem mnenju, da je za zagotavljanje nujne medicinske pomoči in nujnih reševalnih prevozov na območju Republike Slovenije organizirana služba nujne medicinske pomoči, ki jo izvajajo javni zdravstveni zavodi kot zunajbolnišnično dejavnost v organizaciji oblike satelitskih urgentnih centrov, dežurnih mest in mobilnih enot na terenu in kot bolnišnično dejavnost v sklopu urgentnega centra. In da dejansko pogoje določi minister za zdravje in ne minister za notranje zadeve. Policija je organ, ki zagotavlja javni red in mir, ne pa da izvaja reševalne prevoze, pa lepo vas prosim, pa to je banana republika. V drugih evropskih državah policija s svojimi helikopterji samo pomaga pri opravljanju nujnih medicinskih prevozov, ko služba nujne medicinske pomoči ne more iz takšnih in drugačnih razlogov opraviti poleta. Tako kot na Hrvaškem, če HNMP ne more s svojim helikopterji pomagati, pristopiti tudi vojska in tako dalje. In tudi v Avstriji, tudi v Nemčiji imajo, kjer policija zraven reševalnih služb, ki so že v sklopu zdravstva, samo pomaga pri opravljanju določenih dejavnosti, predvsem pri reševalnih prevozih, torej reševanju in če je res nujna potreba, še pri HNMP s svojimi večnamenskimi helikopterji. Ne more pa policija kupovati rešilno vozilo, zračnovosilno vozilo določa specifikacije in opravljati prevoze, kjer bomo imeli policijski helikopter z oznako policije in zraven HNMP. Torej, zdaj bomo šli rešilna vozila, pa prebarvali malo rumeno, malo modro, pa nadaljnja vrata policija, pa na veliko še HNMP, potem dajmo še gasilska vozila, ne, pa bomo dali malo rdeče, malo modro, pa policija, pa zraven gasilci. Točno tako delate, točno to delate. In dejansko je torej Zakonodajno-pravna služba ugotovila, da to predstavlja neskladje s pravno sistemskega vidika in načela pravne države po 2. členu Ustave, to je ugotovila Zakonodajno-pravna služba, ja, da je to v neskladju z načelom pravne države in to je po 2. členu Ustave.

Potem preimenovanje načelnika nazaj na komandirja. Komandirja smo imeli v nekem drugem sistemu, ko so imeli še milico, ampak mi se tako ali tako pod to vlado vračamo nazaj v sistem, ki je bil nekoč v drugi državi. Komandirja smo imeli v času milice, ne pa policije. In zdaj biti komandir, že beseda komandirati ali pa načelnik kot neko načelo, jaz mislim, da načelnik lahko to ostane, tako kot je. Preimenovati nazaj v komandirje pomeni, da se to vračamo spet v čas bivše države, nekega bivšega režima, kar pa je dejansko že po tem, ko ugotavlja tudi, kar je bilo tudi po kazenski ovadbi policije, kar ugotavlja KPK in tako naprej. Prav zaradi političnega vpliva predsednika Vlade, ki pa hoče imeti organ policije takšen kot je bil nekoč v bivši državi pod politično kontrolo, kot organ, ki bo deloval za določeno politično oblast in proti ljudem in tako dalje. Tudi tu predlagamo z amandmajem, da se tudi to določilo črta.

Zdaj, kar se tiče strokovnega preverjanja znanja, mogoče to pozdravljam, prav je, da se policiste glede tega preverja, kajti spreminja se zakonodaja, velikokrat, spreminjajo se takšne in drugačne specifike in prav je, da se tako kot, ne vem, tudi v drugih poklicih policista na nek način preveri, se ga mogoče usposobi na nek način, da je lahko njegovo delo še bolj strokovno in še boljše. Vendar, iz teh podatkov, ki pa so bili, da se je pa število pritožb v zadnjih letih znatno povečalo in da tudi je dejansko, da je tudi rast utemeljenih pritožb znatno povečana. Zdaj, mogoče bi lahko rekel, da res so določeni policisti, ki včasih oblečejo svojo uniformo, izgubijo zdrav razum, tako kot je kaznovanje gospe, ki je igrala klavir v Mariboru, čeprav je zdaj zadnjič znani pravnik gospod Šepec jasno povedal, da je policija kršila določilo, ker ni upoštevala sodne prakse. In to bi trebalo policiste na terenu torej obvestiti o tem, da pa obstaja sodna praksa, ker v primeru, če nekdo igra v dnevnem času v svojem stanovanju klavir, to ni kaznivo dejanje, za katero se kaznuje. / oglašanje iz dvorane/ Ja, glejte, pa potem prekršek, ampak pravnik, poznani profesor na Pravni fakulteti v Mariboru je povedal, na 24 ur zvečer, da je sodna praksa pokazala oziroma je taka, da lahko nekdo igra klavir in za to ni kaznovan. Kajti danes, ko, zdaj, če to pove znani pravnik, potem mislim, da temu ne verjamemo, ampak da policist kaznuje osebo s 100 evri, ki igra klavir, je pa podlo dejanje. In takega policista bo treba malo podučiti in vprašati po zdravju, resnično vprašati po zdravju. To je tako kot tisti redar, ki je kaznoval babico, ker je pač / nerazumljivo/ otrok lulal tam v Kočevju.

In tudi policisti, kar se pa pritožb in / nerazumljivo/ tožb tiče, je pa tudi specifika taka, da se je pa spremenilo to, kar lahko policist počne in kar ne, kajti danes so policisti pod velikim pritiskom, s strani vodstva, ker to izvaja pač politika na njih, ne, kar lahko in kar ne. In danes smo lahko tudi priča prizorom, kjer Romi in tako naprej pretepajo policista in tako dalje, policist pa nič ne sme, če pa kaj ukrene, je pa potem pritožbeni organ in je policist za to kaznovan. In zato je tudi eden izmed temeljnih razlogov, zakaj danes imamo 800 policistov manj in bo še vedno manj, ker odhajajo iz policije, kajti pod takim, pod takim režimom nočejo več delati v policiji. Kajti, ko bo policista strah ali bo lahko izvedel nek prisilni ukrep ali bo lahko nekoga kaznoval in tako dalje, potem je dejansko, ta poklic ni več priljubljen in seveda policisti zapuščajo svoja(?) delovna mesta in gredo nekam drugam, kajti dejstvo je, da vsaj tako tudi Sindikat policisti opozarja, da se izvajajo drastični pritiski na komandirje oziroma načelnika, vodje, tudi policijskih enot, da morajo potem vplivati na delo policije, da se potem statistika še vedno zelo dobra, čeprav vemo, da manko policije več ne zagotavlja takšne, zagotavljanja varnosti, prometne varnosti in tako dalje. To opozarja policijski sindikat oziroma Sindikat policistov Slovenije v svojih dopisih, ki ste ga dobili tudi na ministrstvih. Jasno povedo, da so vodje PU in posameznih enot, predvsem prometne policije, tudi izvajajo pritiske, da morajo zagotavljati statistiko v vsej meri, kot je bila prejšnja leta ali pa več, kar je pa težava, kajti policisti so premeščeni na druga območja, prometni policisti namesto, da bi na avtocesti, so premeščeni v bolj v jugo, jugovzhodni del Slovenije in tako dalje. In tudi manko policistov pomeni tudi manjša varnost in zagotavljanje varnosti, kajti, to je dejansko podatek ali pač manko policistov, da jih je bilo prej preveč ali pa dejansko je to, da pa je zagotavljanje varnosti ogroženo oziroma manjše, ker če 800 policistov manjka, potem nekaj ni v redu.

Zato je tudi to določilo glede tega usposabljanja sicer po eni strani v redu, vendar tudi tu ZPS poudarja o tem, da bi bilo potrebno popravki. Sicer zdaj smo dobili amandma k temu 33. členu, kjer se to nekako, določena opozorila ZPS odpravljajo, določena pa vseeno ne, kajti, saj tu je v zagovor pojasnilo navedeno, da pa so ta preverjanja potrebna, in res so potrebna. Vendar zdaj ne vem, kakšna je rešitev, če nekdo tega preverjanja ne odpravi zdaj, oziroma ne opravi, ali se bo potem dejansko ga odpustilo ali ima potem možnost kdaj kasneje spet priti nazaj in tako dalje.

Zdaj, kar se tiče ostalih določil, mogoče torej štipendija pa to je v redu, seveda pa je tudi potrebno spremeniti mogoče neke določbe v smislu, da bo policija bolj učinkovita, še boljša, kar pa sicer tu nekih rešitev ni. Tako da mi smo dali določene amandmaje, torej smo sledili tudi temu, da se črta sporni 20. člen, kar je tudi Zakonodajno-pravna služba predlagala, da se ta člen črta, predvsem glede dopolnitve z razlogom za prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi pravnomočne kazenske sodbe, v kolikor je bil pač policist pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev, ki se pač preganja po uradni dolžnosti, ker je to pač, dejansko se izpostavlja torej vprašanje odnosa do nove določbe veljavnega Zakona o javnih uslužbencih in potem tudi načela enakosti pred zakonom v skladu s 14. členom Ustave Republike Slovenije. Torej mi smo torej prav na podlagi teh predlogov Zakonodajno-pravne službe, so amandmaji, sledijo tem predlogom in ugotovitvam mnenja Zakonodajno-pravne službe. In dejansko se mi zdi določene rešitve to, da preimenujemo načelnike nazaj v komandirje, da policija izvaja HNMP in tako naprej, neustrezne. In zato tega zakona tudi v primeru, če naši amandmaji ne bodo podprti, tudi ne bomo podprli.

Naslednja dobi besedo Janja Sluga.

Ja, hvala lepa.

Moram se najprej odzvati na to razpravo, kolega Kosi. Pa ne zato, ker bi imela karkoli proti temu, da izrazi svoje nestrinjanje, ampak takole na počez, kolega Kosi, je pa, je pa malo preveč, se niti ne da odgovarjati. Vi ste zdaj odleteli s tem vašim helikopterjem nekam izven meja te seje in vsebine te seje in bi bilo fajn, če bi počasi pristali nazaj, ker te seje na temo helikopterske nujne medicinske pomoči smo imeli, imeli smo Komisijo za nadzor javnih financ, imeli smo Odbor za notranje zadeve v kombinaciji z Odborom za zdravstvo. In 7 ur so vam tam vbijali v glavo strokovnjaki, zakaj je to, kar vi govorite, narobe, 7 ur so vam razlagali, kakšni so postopki, kakšni so razlogi, kaj počnejo, kako počnejo, pa še vedno nočete razumeti. In zdaj boste seveda izkoristili tudi ta zakon, ki se v veliki večini tiče mnogih drugih stvari, ki so zelo dobre, zato da boste nadaljevali ta zavajanja. In zdaj, ko so vam 7 ur že dopovedovali, so to v bistvu laži, niso niti več zavajanja. In vi še kar vztrajate. In potem vam priporočam glede na to, da ste na odboru za notranje zadeve, da si zelo temeljito preberete, kaj je kaznivo dejanje in kaj je prekršek, ker razlika je bistvena. Bistvena. Tako da boste potem naslednjič, ko boste razpravljali, da boste lažje razpravljali, da ne bomo kar govorili nekaj na počez, pa sploh ne bomo vedeli, o čem govorimo. To bi bilo za poslance zelo dobro.

Zdaj, ob vseh teh stvareh, ki so v tem zakonu dobre, ste se vi seveda vpiknili, tako kot sem rekla, v te helikopterje. Potem ste se pa najdlje ukvarjali s poimenovanjem, ali bo zdaj komandir policijske postaje ali pa bo načelnik, ker, pravite, citiram: "Jaz mislim, da naj ostane tako kot je". Ja, če pa vi mislite, pa res mora. Jaz se res strinjam, če pa vi mislite, potem pa res naj ostane. Bom kar takoj podprla, ker vi tako mislite. Ker razlogov niste pa nobenih navedli. Jaz mislim, da naj tako ostane. Se pravi, da si sploh niste prebrali, kaj tukaj notri piše v tem gradivu.

No, potem je bila pa še ena cvetka: mogoče pozdravljamo preverjanje znanja, mogoče so tudi štipendije v redu. Ja kaj zdaj ,so ali niso? Najprej govorite, kako policija, kako policisti dobro opravljajo svoje delo, samo vodstvo je zanič, ne, potem se spravite na posamezne policijske postopke in jih izpostavljate enega po enega, kaj so vse posamezni policisti, pa potem, ko smo že ravno pri tem, mimogrede še malo redarji narobe naredili, ne. Vi ste ukinili policijsko šolo, vaša vlada, vaša Vlada jo je ukinila, zdaj pa imate toliko pripomb, kako je treba, kako morajo policisti boljše delati. Vi ste jo ukinili. Mi pa zdaj pač rešujemo to, kar ste naredili, tudi s štipendijami, ki so za vas mogoče dobre, mogoče pa tudi ne.

Jaz ugotavljam, da v bistvu ta zakon vsebuje zelo veliko pozitivnih stvari. Pa če se dotaknem najprej policistov. Ja, kar se tiče kadrovske problematike, torej, kot smo že rekli, štipendije za prihodnje policiste, kar se meni zdi bistveno. Zelo dobro se mi zdi tudi, da bodo kandidati oziroma mladi policisti, ki so še v usposabljanju, dobili višje plače. Tega niste nič omenili. Zelo dobro se mi zdi, da se jim zagotavljajo večje pravice, kar se tiče stanovanjske problematike. Odlično. Potem se uvaja tudi psihološka pomoč za vse, ki so nekdaj tudi nosili uniformo. Torej jo bodo dobili tudi pomožni policisti in upokojeni policisti in njihove družine, kar je sploh v redu. Kar se tiče preverjanja strokovnosti. Nujno je to, ne da je mogoče dobro, nujno. Tudi zaradi tega, ker se zakonodaja spreminja, ne zato, da ne bi policisti znali opravljati svojih nalog. Ker se zakonodaja spreminja in je dobro, da se znanje osvežuje in ga je seveda potrebno tudi na neko obdobje potem preveriti, imajo pa tri priložnosti, da opravijo to preverjanje, tri, kar se meni tudi zdi dobro.

Pa naprej, torej sodelovanje z veterani, pa podpora družinam policistov, pa kot smo že rekli, tudi se odpravlja diskriminacija, ki je bila zajeta v družinski zakonodaji. Torej, da se tudi vsi partnerji in otroci, ne glede na obliko skupnosti, v kateri živijo, zajamejo kot enakopravni, tako kot je tudi pravilno. In zdaj še enkrat, torej, ta zakon prinaša boljše rešitve, predvsem veliko njih ravno za policiste, kar je dobro, kar je dobro in odgovarja v resnici na neko dejansko stanje, ker je živa materija in se v bistvu prilagaja temu, kar se je zaznalo na terenu. In tudi mislim, da je bilo že na predstavitvi na Državnem svetu zelo podrobno pojasnjeno tudi kako je potekalo sodelovanje s sindikati. In nikakor ne gre zdaj tule mahati z nekim dopisom in reči, da s sindikati ni bilo usklajevano, ker to enostavno ne drži. So že predstavniki ministrstva povedali. In tudi če bi si prebrali mnenje Državnega sveta, pa si ga dajte zdaj mogoče mimogrede, pa boste tam noter videli, zelo podrobno je obrazloženo, koliko je bilo sestankov, koliko je bilo usklajevanj, kaj so uskladili in česa pač niso uspeli. Tako da tole, kar nekaj na pamet, dajte, malo bolj konkretni bodite, pa boste potem tudi od nas, pa od ministrstva, mogoče lahko dobili bolj konkretne odgovore.

Torej še enkrat ministrstvu in policiji; jaz ta zakon pozdravljam, pozdravljam v njem rešitve, ker so dobre, tako za širšo družbo kot za samo organiziranost policije, predvsem pa za policiste in policistke in bom seveda podprla, podprla bom pa tudi amandmaje, ki odgovarjajo na dileme, ki jih je izpostavila Zakonodajno-pravna služba in bodo ta zakon še izboljšali. Hvala lepa.