Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani gostje! Pričenjam 71. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in še enkrat vse prav lepo pozdravljam! Obveščam vas, da se je opravičil za današnjo sejo naslednji član odbora, to je poslanec Jani Prednik. Pooblastil zaenkrat ni. Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora, s sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: točka ena: Predlog priporočila Vladi Republike Slovenije dve leti po katastrofalnih poplavah in zemeljskih plazovih, ki so Slovenijo zajele 4. avgusta 2023. Ker v poslovniškem roku nisem prejel nobenega predloga za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo torej na 1. IN EDINO TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA PRIPOROČILA VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE DVE LETI PO KATASTROFALNIH POPLAVAH IN ZEMELJSKIH PLAZOVIH, KI SO SLOVENIJO ZAJELI 4. AVGUSTA 2023,

ki ga je Državnemu zboru skupaj z zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora v obravnavo posredovala skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec. Za obravnavo je bilo posredovano tudi naslednje gradivo: zahteva skupine poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec za sklic izredne seje Državnega zbora s predlogom priporočila z dne 4. septembra 2025. Mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 9. septembra 2025. In tudi mnenje Vlade z dne 11. septembra 2025. Rok za vlaganje amandmajev je do pričetka obravnave predloga priporočila na seji odbora do sedaj amandmaji niso bili vloženi. Vsa navedena gradiva so objavljena na spletni strani Državnega zbora. Na sejo so bili za obravnavo te točke povabljeni: predlagatelj, Poslanska skupina SDS v imenu predlagatelja Jožef Jelen, Vlada, doktor Robert Golob, predsednik Vlade, s pošto ste prejeli opravičilo, se je opravičil zaradi obveznosti. Jure Leben, državni sekretar v kabinetu predsednika Vlade. Boštjan Šefic, državni sekretar Službe Vlade Republike Slovenije za obnovo po poplavah in plazovih, Služba Vlade Republike Slovenije za obnovo po poplavah in plazovih ter Zakonodajno-pravna služba.

Pričenjam drugo obravnavo predloga priporočila v kateri bomo na podlagi 171. člena v povezavi s 126. členom Poslovnika Državnega zbora opravili razpravo in glasovanje o posameznih točkah predloga priporočila. Želi besedo predstavnik predlagatelja, poslanec Jožef Jelen? Izvolite.

Ja, predsednik, hvala lepa za besedo, lep pozdrav obema sekretarjema, gostom poslankam in poslancem. V Poslanski skupini Slovenska demokratska stranka smo se odločili za sklic izredne seje Državnega zbora na temo odpravo posledic poplav iz avgusta 2023. Glede na to, da je že od takrat minilo več kot dve leti, ocenjujemo pač, da je še na terenu kar veliko problemov in nejasnosti.

Čeprav je vlada takrat obljubljala najhitrejšo obnovo v zgodovini, je praksa pokazala ravno nasprotno. Obnovitvena dela po ujmi iz avgusta 2023 še po dveh letih niso zaključena, ogromno dela je še na vodotokih, predvsem na drugem in tretjem redu vodotokov. Številne družine dve leti po ujmi še vedno živijo v najemnih stanovanjih, ali pri sorodnikih. Postopki umeščanja v prostor so trajali in še trajajo, mesece in mesece. Tako da obljube predsednika vlade o hitri pomoči o izgradnji stotih montažnih hiš na mesec ter sprememba zakonodaje o hitrem umeščanju objektov v prostor so ostale prazne obljube. Tako da dobri dve leti po poplavah mnoge družine v Sloveniji še vedno nimajo urejenih bivalnih razmer in so v negotovosti, kdaj in kje si bodo lahko ustvarili svoj dom. Številni strokovnjaki opozarjajo, da vlada večinoma gasi posledice, namesto da bi sistemsko vlagala v preventivo, gradnjo zadrževalnikov, urejanje vodotokov. Tu mislim predvsem na vodotoke drugega in tretjega reda in ostale sodobne protipoplavne ukrepe. Če se bo, če bi se zgodila nova ujma, ostaja nevarnost, da se bodo težave ponovile. Veliko je bilo javnih obljub o hitri obnovi in zgodovinsko največji finančni pomoči. A na terenu se ta sredstva marsikje niso poznala v dovolj veliki meri. Ko primerjamo obljube vlade z realnostjo, je razkorak očiten. Obljubljena najhitrejša obnova, kot sem rekel, v stotih montažnih hišah na mesec ni realizirana. Poenostavitve postopkov umeščanja objektov v prostor niso bila dosežena. Tako da takratne obljube predsednika Vlade doktorja Roberta Goloba so ostale neizpolnjene, pričakovanja ljudi pa so kljub temu še vedno velika. Namesto da bi vlada izkoristila solidarnost ljudi in jo nadgradila z učinkovitim delovanjem, je dopustila, da sta birokracija in pomanjkanje vizije ohromili obnovo. Slovenija danes, dve leti po poplavah je skoraj enako ranljiva kot 4. avgusta 2023. Če bi danes udarila podobna ujma, bi bile posledice skoraj identične. Vlada ni opravila svoje temeljne naloge, zaščititi ljudi in jim zagotoviti pogoje za varen in dostojen življenjski prostor. Naravne nesreče so preizkus države in ta Vlada ga žal ni opravila. Velikokrat se primerja poplave z letom 1990, katere so bile 1. novembra. Rad bi izpostavil takratni primer iz Ljubnega, ko je ena družina z dvema malima otrokoma ostala brez hiše. Tudi takrat se je pokazala moč skupnosti, solidarnosti in odločnosti, da se življenje čim prej vrne v normalne tire. Že teden dni po poplavah so na pomoč priskočili takrat delavci Premogovnika Velenje. Veliko ljudi je prispevalo material, veliko podjetij je doniralo material. Zavod za urbanizem je brezplačno v izredno kratkem času pripravil vso potrebno dokumentacijo, občina je priskrbela zemljišče, v manj kot 14 dneh je bilo takrat izdano gradbeno dovoljenje. Dela so potekala hitro, do božiča je bila hiša pod streho, čez zimo so se dela nadaljevala in aprila leta 1991, to se pravi šest mesecev po poplavah se je družina vselila. Ta zgodba iz Ljubnega bi morala biti v zgled, kako se stvari urejale takrat, pred dobrimi tremi desetletji. Kot pa vemo iz ujme leta 2023, v pol leta ni bilo izdano niti dovoljenje za rušenje že porušene hiše. Tako pa v tem času zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev uvaja fazno dodeljevanje parcel z žrebom, tak primer je v občini Braslovče. V praksi to pomeni, da bo 98 razlaščenih v prvi fazi tekmovalo za 24 parcel. Drugi krog bo sledil šele, ko bodo vse pogodbe prve faze sklenjene. V drugi fazi je na voljo 15 parcel, zanje bo kandidiralo preostalih 83 razlaščencev, v tretji fazi 29 parcel, zanje bo kandidiralo 54 razlaščencev, nato sledi še četrta faza. Čeprav je bilo že oktobra 2023 znano, takrat je predsednik Vlade doktor Robert Golob svojo najožjo ekipo obiskal, je bil na tem zemljišču in se je že vedelo, kje se bodo gradile nadomestitvene gradnje, žal dokumentacija in vse potrebno še ni, še ni urejeno. To kaže na popolnoma napačen pristop vlade. Namesto da bi takrat naredili neko triažo in določili prednostno listo. Kot vemo, je bilo porušenih v Sloveniji približno 40 domov, kar ne bi smelo biti problem, zagotoviti zemljišča. Ker tudi v ostalih občinah, katere so bile prizadete, so župani, kot pravijo, že v nekaj dneh po poplavah vedeli, katera zemljišča bodo namenjena in tudi primerna za nadomestitveno gradnjo. Žal postopki niso bili izpeljani v času, kot bi bilo potrebno. Težave imajo tudi nekatere občine, katere niso porabile sredstev predplačil, takšnih je 15 in bodo morale vrniti okoli 16 milijonov evrov. Razlogi za neporabo sredstev v 12 mesecih so različni. Dejstvo pa je, da je takrat primanjkovalo projektantov in tudi izvajalcev. Občine niso bile pravočasno, tudi niso dobile pravočasno rešene pozitivne recenzije tehnične pisarne. V vsem tem času smo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke predlagali rešitve in opozarjali na napake in nepravilnosti. Vloženih je bilo veliko amandmajev na posamezne zakone in vložili smo kar nekaj novel zakonov, katere bi bile v pomoč prizadetim v avgustovski ujmi leta 2023. Zato tudi tokrat v tem predlogu za sklic izredne seje Državnega zbora predlagamo štiri priporočila. Dovolite, da jih predstavim.

Prvo priporočilo je, da pozivamo Vlado Republike Slovenije, da do konca leta 2025 pripravi in sprejme državni prostorski načrt za poplavljena območja iz avgusta 2023. Kot vemo, je obnova po poplavah iz avgusta 2023 pokazala kot razpršena, neenotna, pogosto neusklajena med različnimi ravnmi oblasti. Posamezni projekti so se začeli, druge še čakajo in odločitve, a celovitega pristopa ni. Prav zato je državni prostorski načrt ključen instrument, ki bi omogočil strateško in dolgoročno načrtovanje posegov v prostor na najbolj prizadetih območjih. S tem bi se zagotovila dolgoročna zaščita stanovanjskih naselij, industrijskih con in ključne infrastrukture, hkrati bi se zmanjšala ranljivost ob morebitnih prihodnjih naravnih nesrečah. Brez državnega prostorskega načrta se ukrepi izvajajo parcialno, kar povečuje tveganje, da bodo sredstva porabljena neučinkovito, posledice pa se bodo v naslednjih naravnih nesrečah ponovile. Priprava državnega prostorskega načrta v roku treh mesecev bi pomenila odločilen korak k sistemski obnovi in preprečila nadaljnje zamude. Strokovnjaki so že konec 90 let opozarjali, da poplave iz leta 1990 niso bile nič posebnega ali je enkraten pojav, ampak nekaj, kar se lahko zgodi zelo hitro. Težava pa je, da v času, ko poplav ni, ljudi in tudi odgovornih, to skoraj ne zanima. Vodarji ves čas opozarjajo, so opozarjali na nevarnosti in pripravljali predloge ukrepov, vendar so ti pogosto ostali le zapisi na papirju. Eden od takih primerov je tudi državni prostorski načrt za Spodnjo Savinjsko dolino, ki je bil pripravljen, a nato ustavljen. Že od leta 1990 je bilo jasno, da bi bilo treba za zaščito naselij urediti sistem razbremenjevanja voda. To pomeni, usmerjeno razlivanje po poplavnih območjih in zadrževanje vode v zadrževalnikih. To je osnovni pogoj, da ljudem zagotovimo varnost. Rešitve so bile znane: tam, kjer ni pozidave, bi bilo treba omogočiti, da se poplavna voda zadrži in tako razbremeni naselja. Toda 4. avgusta 2023 je narava pokazala svojo moč, voda sama poiskala pot in se razlila po območjih, ki bi morala služiti kot naravna razlil na polja. Posledice so bile tragične, prizadetih je bilo več kot sto objektov. Če bi bil prostorski načrt sprejet in izveden, kot je bilo načrtovano, bi bila ta katastrofa lahko preprečena. Saj ne bi bilo poplav, saj ne bi bil poplavljen niti en stanovanjski objekt. To sem citiral enega znanega slovenskega hidrologa. Iz česar pa tudi sledi, da so določeni ukrepi in dokumenti obstajali, katere bi bilo potrebno mogoče samo dopolniti in tako bi se lahko tudi v teh dobrih dveh letih tudi zadeva na tem področju premaknila naprej.

Drugo priporočilo: pozivamo Vlado Republike Slovenije, da do konca leta 2025 določi točno število nadomestitvenih gradenj tako za gospodinjstva, ki ostajajo na območju, kot tudi za tista, ki bodo morali zaradi varnostnih razlogov trajno zapustiti poplavna območja. Na številnih poplavnih območjih je veliko objektov, ki jih zaradi varnostnih razlogov ni mogoče obnoviti, ali se obnova in povratek njih nesmiselni. Prebivalci živijo v negotovosti, ne vedo, ali bodo njihove hiše obnovljene ali bodo morali sprejeti nadomestitveno gradnjo. Vedo pa, da se jih s protipoplavnimi ukrepi ne da zaščititi. Takšna negotovost traja že več kot dve leti in povzroča hude socialne, psihološke in tudi ekonomske posledice. Za prizadete prebivalce je nujno, da imajo jasno informacijo o tem, ali se bodo njihovi domovi obnavljali ali bodo upravičeni do nadomestitvene gradnje. Določitev točnega števila nadomestitvenih gradenj v treh mesecih bi prebivalcem omogočila načrtovanje življenjske, načrtovanja življenja in preprečila nadaljnjo socialno in psihološko stisko zaradi negotovosti. Takšna odločitev bi državi omogočila tudi učinkovitejše načrtovanje financiranja in izvajanja gradbenih projektov. Tukaj bi izpostavil eno družino iz Zgornje Savinjske doline, to je šestčlanska družina Irmančnik. To je tipičen primer, kaj se ne bi smelo zgoditi nikomur. Takšnih primerov je še kar nekaj, ampak jaz bi izpostavil sledečega. Ta družina je bila prvotno, je bila prvotno na seznamu za nadomestitveno gradnjo. In tako po osmih mesecih dobijo sklep leta 2024 v avgustu, da je pač njihova hiša odstranjena s tega seznama. Lahko si mislimo, kakšne stiske so takrat doživljali, ko so dobili to obvestilo, da so odstranjeni iz tega seznama. Kajti v tistem času po poplavah so si že iskali parcelo, kjer bi lahko gradili oziroma so iskali hišo, katera, če bi lahko kaj kupili. V glavnem, oni so se že v mislih nekako izselili iz tega objekta, ko pa so dobili to odločitev, da pač so seznanjeni, da so odstranjeni iz tega seznama, da so upravičeni samo za povračilo te ocenjene škode v sistemu Ajda, se jim je svet postavil na glavo. To smo lahko spremljali tudi v medijih. Tako da jaz sem prepričan, da ta primer dobro poznamo. Kot pravijo, so imeli v svojem objektu v višini 3,5 metra vode, to se pravi kletne prostore in etažo, v kateri so stanovali, je bila popolnoma poplavljena in uničena. In kot pravijo, so do leta 2023 bili poplavljeni že najmanj petkrat. Kot sem rekel, to ni osamljen primer. Mislim, da je to en tak primer, ko bi terjal posebno pozornost in bi bilo potrebno pač stvari urediti. Tako kot so se urejale drugje.

Tretji, tretje priporočilo je, da pozivamo Vlado Republike Slovenije, da v največ treh mesecih razreši vse pripombe in nerešene postopke glede odškodnin ter zagotovi izplačilo predplačil za obnovo poškodovanih stanovanj tudi tistim, ki na dan 31. 7. 2023 niso imeli urejenega uporabnega dovoljenja, da se prepreči dolgotrajna negotovost prebivalcev. Podobno dolgotrajna negotovost vlada tudi na področju odškodnin pri prizadetih prebivalcih, ki že dve leti po poplavah soočajo z administrativnimi zapleti in nerešenimi odškodninskimi primeri. Postopki pa trajajo nerazumno dolgo in ni odziva na dopise. Razrešitev vseh teh pripomb in nerešenih postopkov v roku treh mesecev bi pomenila, bi pomenila jasna pravila igre, večjo pravno varnost in konkretno pomoč ljudem, ki so v stiski. Obenem bi tak ukrep pomenil pomembno sporočilo solidarnosti, da država ob nesrečah stoji ob strani prebivalcev in jim pomaga, da jih obremenjuje z dolgotrajnimi postopki. Nekateri se niso strinjali z ocenami škode zaradi različnih razlogov, različni podatki povračilu objektu v naravi ali v sistemu Gursa. Ali pa zaradi napak pri vnosu v sistem Ajda. In tak primer je tudi nerealiziranega sklepa naše 51. nujne seje odbora, matičnega odbora. Takrat v mesecu, v mesecu aprilu. Mi smo takrat na to temo predlagali novelo zakona, kjer smo predlagali dva sklepa, ta dva sklepa sta bila potem po razpravi tudi soglasno z vsemi člani tega odbora sprejeta. Glasita se pa takole: prvi sklep: "Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor, v nadaljnjem dalje: odbor predlaga Vladi, da v program odprave posledic škode zaradi poplav in plazov iz avgusta 2023 vključi tudi naslednje fizične osebe, lastnike stanovanjskih nepremičnin, ki so bile v gradnji in na dan nesreče še niso imeli hišne številke, zaradi česar ni bilo mogoče v stanovanjskih nepremičninah prijaviti stalnega prebivališča. Pri čemer je treba zasledovati cilj reševanja primarne nepremičnine za bivanje. Oškodovanec oziroma člani njegove družine nimajo v lasti druge primerne stanovanjske nepremičnine. In omogočiti morebitno okoriščanje. Potem, ki so bile naseljene in na dan nesreče v njih ni bilo stalno prijavljenih oseb, vendar je bilo stanovanje dejansko uporabljeno za bivanje. ob pogoju, da je predhodno izveden postopek preverjanja resničnosti stalnega bivanja, ki ga izvede upravna enota skladno z določili zakona o prijavi prebivališča, pri čemer je treba zasledovati cilj reševanja primarne nepremičnine za bivanje. Oškodovanec oziroma člani njegove družine nimajo v lasti druge primerne stanovanjske nepremičnine in omogočiti morebitno koriščenje.

In drugi sklep: odbor predlaga Vladi, da preuči možnost sprememb Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč z namenom izboljšati sposobnost države pri obvladovanju zmanjšanja škod, ki jih povzročajo naravne nesreče, ter zagotovitve prožnejši oblik financiranja različnim oškodovancem.

Zdaj, ta sklep je bil sprejet, kot sem rekel, 10. 4. 2024, danes je že september 2025, žal ta sklep še do zdaj ni realiziran. Ljudje, kateri so imeli škodo, so si pač tako ali drugače denar sposodili, da so si pač uredili stanovanje, tako da, mislim, da tu odzivnost res pove vse.

Potem še četrti sklep. Državni zbor poziva Vlado Republike Slovenije, da v roku treh mesecev sprejme ukrepe za poenostavitev in pravno ureditev postopkov v zvezi z dokazovanjem porabe predplačil, izplačanih v skladu z Zakonom o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov. Poleg tega je praksa pokazala tudi, da sedanji sistem dokazovanja porabe predplačil ni jasno urejen niti v zakonu niti v podzakonskih aktih. Izplačevanje predplačil po tem zakonu je bil nujen in dobrodošel ukrep, ki je ljudem omogočil hitro pridobitev sredstev za prvo sanacijo, v praksi pa so se pojavile velike težave pri dokazovanju porabe teh sredstev. Upravičenci so primorani priložiti dokazila, ki jih zakoni in podzakonski akti ne predvidevajo, kar povzroča pravno negotovost, administrativno breme in strah pred vračilom sredstev, četudi so bila ta dejansko porabljena za obnovo. Posebej problematično je pri tistih, ki so pri obnovi uporabili lastno delo, pomoč sorodnikov ali lastne materiale, saj v takih primerih ni mogoče pridobiti računov, čeprav so sredstva dejansko namenili obnovi, tvegajo vračilo, ker nimajo ustreznih dokazil. Takšno stanje je nevzdržno, saj prizadete kaznuje, namesto da bi jih podpiralo. Zato je nujno, da Vlada Republike Slovenije čim prej pripravi jasna in enotna pravila, ki bodo priznala tudi alternativne oblike dokazovanja, kot so fotografije izvedenih del pisne izjave o opravljenem delu dokazila o nakupu materiala, ter tako zaščitila upravičence pred neupravičenimi vračili. To bi zmanjšalo administrativno breme, prineslo pravno varnost in predvsem povrnilo zaupanje ljudi v državo.

Tako, to so ta štiri priporočila, jaz sem prepričan, da so ta priporočila življenjska, da prinašajo nekaj dobrega med ljudi, da je rešitev, in da, če jih sprejmemo, da bomo s tem pomagali tako tem, ki so bili poplavljeni v poplavah leta 2023. Ker pa tudi, bog ne daj ali pa če se kaj zgodi v bližnji prihodnosti, tudi z izkušnjami kaj je potrebno storiti in kakšnih napak ne smemo narediti. Toliko za enkrat, pa hvala lepa.

Ja, hvala lepa. Želi besedo državni sekretar v Kabinetu predsednika Vlade, gospod Jure Leben, izvolite.

Spoštovani predsednik, hvala za besedo, poslanke in poslanci, kolegi iz različnih resorjev.

Jaz bi si želel zdaj predstaviti koncept stališča Vlade, potem pa verjamem, da bomo imeli v sami razpravi možnost se osredotočiti pa povedati še kakšni še kaj glede različnih detajlov. Vlada Republike Slovenije dve leti po uničujočih poplavah in plazovih v avgustu 2023 intenzivno nadaljuje obnova prizadetih območij skladno s sprejetim petletnim sanacijskim načrtom. Naš cilj je zelo jasen, izvesti sanacijo in obnovo v celoti, kot je predvidena v sanacijskem načrtu programu in pri tem zagotoviti večjo varnost ljudi in premoženja ter zagotoviti večjo odpornost na podobne dogodke. Po poplavah in plazovih v avgustu 2023 je vlada hitro ukrepala. Septembra 2023 je sprejela prehodni program odprave posledic neposredne škode. Leta 2024 je bil sprejet program odprave posledic za petletno obdobje, skupaj z letnim programom za 2025, ki opredeljuje prednostne naloge. Ključni poudarki, ki jih želimo izpostaviti, so: ukrepamo hitro, učinkovito, s ciljem pomagati ljudem, lokalnim skupnostim in gospodarstvu. Gradimo, obnavljamo in investiramo tako, da krepimo odpornost na podnebne spremembe in povečujemo varnost ljudi, kar pomeni, da odpravljamo posledice škodnih dogodkov in hkrati zagotavljamo večjo odpornost objektov. To je nujno, ker vreme ne prizanaša. Projekti morajo izpolnjevati standarde glede načrtovanja obnove z vidika kakovosti in odpornosti. Da bomo bolj varni pred vodo, katere moči ne smemo podcenjevati. Odzivamo se hitro in celovito, vendar pri tem ne zapostavljamo ciljev soglasodajalcev in drugih in druge zainteresirane javnosti, kar mislimo, da je to nujno potrebno za samo odpornost. Dnevno nudimo podporo prizadetim z individualnim svetovanjem in hitro obravnavo vlog. Odprava posledic je obsežna in zahtevna. Zagotavljamo znatna finančna sredstva. Obnavljamo vodotoke, ki bodo odpornejši na podnebne spremembe, ljudje pa za to bolj varni. Nudimo strokovno podporo občinam, tako v okviru služb Ministrstva za naravne vire in prostor kot tudi državne tehnične pisarne. V letu 2024 je bilo v okviru sanacije občinske infrastrukture financiranih 40 objektov. Ceste, mostovi, plazovi, komunalna infrastruktura, javne stavbe v vrednosti 25,7 milijona evrov. V letu 2025 je trenutno uvrščenih 231 projektov v okvirni vrednosti 410 milijonov evrov, s sklenjenimi pogodbami za 63,5 milijona evrov in realizacijo 30,5 milijona evrov. Ministrstvo za finance je glede predplačil vsem občinam dne 28. 9. 2023 posredovalo navodilo za evidentiranje prejetih sredstev iz državnega proračuna za odpravo posledic naravnih nesreč v letu 2023 in načrtovanje porabe v proračunu občine kot pomoč pri evidentiranju prejetih sredstev in načrtovanjem porabe le teh z namenom, da bi pri izvrševanju proračuna spoštovali načela učinkovitosti in gospodarnosti ter v čim večji meri zagotovili transparentnost porabe proračunskih sredstev iz naslova zagotavljanja sredstev za pomoč ob naravnih nesrečah. V letu 2024 je v okviru sanacije vodne infrastrukture bilo sklenjenih 35 pogodb za sanacijo na sedmih porečjih v okvirni vrednosti 62 milijonov evrov. V letu 2025 je trenutno sklenjenih 42 pogodb za sanacijo na sedmih porečjih v vrednosti 110 milijonov evrov, realiziranih pa okvirno 35 milijonov evrov. Izplačanih je bilo okvirno 36 milijonov evrov predplačil za fizične osebe, 58 milijonov evrov denarnih socialnih pomoči in iz državnega proračuna preko Karitasa in Rdečega križa izplačanih deset milijonov evrov, kar je olajšalo okrevanje po poplavah številnih družin. Skupaj je bilo upravičencem samo iz tega naslova izplačanih čez sto milijonov evrov. Predplačila tako obsegajo manjši delež prejetih sredstev za odpravo posledic naravne nesreče. Ministrstvo za naravne vire in prostor dnevno nudi podporo prizadetim z individualnim svetovanjem in hitro obravnavo vlog, kar omogoča hitrejše okrevanje. Do konca meseca avgusta 2025 se je na pozive odzvala večina upravičencev, okvirno 7500. Sanacijo je zaključila ena tretjina upravičencev, okvirno 2500, dve tretjini upravičencev pa je izjavilo, da s sanacijo še ni zaključilo. Za osebe, ki so sanacijo zaključile in predložile ustrezna dokazila so v teku upravni postopki, ki že zaključujejo, ki se že zaključujejo z dokončanimi odločbami. Osebam, ki s sanacijo še niso zaključili se je rok za posredovanje dokumentacije podaljšal in se jim lahko na njihovo zaprosilo še podaljša do zaključka programa odprave posledic naravnih nesreč do leta 2028. Osebe, ki sanacijo še niso zaključile, so obveščene glede predložitve ustreznih dokazil in jih lahko izbirajo in predložijo do zaključka sanacije. In te osebe, ki potrebujejo tehnično pomoč za zaključek sanacije, se napotuje na državno tehnično pisarno, ki zanje pripravljajo sanacijske elaborate. Sanacijski laborati se s tem upravičencem s strani predstavnikov državne tehnične pisarne in pa Ministrstva za naravne vire in prostor predstavljajo na terenu samem.

Če se dotaknem še podjetij. Podjetjem je bilo posredovanih 499 obvestil o možnosti vključitve v postopek za dodelitev sredstev. Do konca meseca avgusta 2025 se je odzvalo 143 podjetij. Sanacijo je zaključilo 53 podjetij, 90 podjetij je izjavilo, da sanacijo še niso zaključili. Tudi za podjetja, ki so sanacijo zaključila, so v teku konkretni upravni postopki, ki se že zaključujejo z dokončnimi odločbami. Podjetjem, ki s sanacijo poškodovanih objektov potrebujejo tehnično pomoč, se prav tako usmerja na državno tehnično pisarno. Ministrstvo za naravne vire in prostor poudarja, da se postopki izvajajo skladno z zakonodajo. Potekajo že prva plačila osebam zasebnega prava, postopke pa se v največji možni meri poenostavlja v okviru zakonskih možnosti. Na ministrstvu za naravne vire in prostor je bil z reorganizacijo iz nekdanjega sektorja ustanovljen urad za zmanjševanje posledic naravnih nesreč, katerega primarna naloga je zagotavljanje učinkovitega in sistematičnega odziva na posledice naravnih nesreč ter koordinacijo ukrepov za njihovo odpravo. Urad se je kadrovsko zelo okrepil in se še naprej krepi skladno z naraščajočimi potrebami po strokovni podpori in organizacijskimi sposobnost obvladovanja izrednih dogodkov. Za povečanje učinkovitosti in transparentnosti postopkov je urad izvedel več korakov v smeri digitalizacije in avtomatizacije procesov dodeljevanja sredstev za odpravo naravnih nesreč, s čimer bo zagotovljena hitrejša in preglednejša obravnava vlog, zmanjšana bodo administrativna bremena in možnost napak ter okrepljen nadzor nad porabo javnih sredstev, kar je edino pravilno. Z organizacijskimi nadgradnjami ter z uvajanjem sodobnih digitalnih rešitev urad utrjuje svojo vlogo osrednje institucije na področju zmanjševanja in odpravljanja posledic naravnih nesreč ter prispeva k večji odpornosti države in družbe na tovrstne izzive. Na podlagi vsega Vlada zavrača predlagana priporočila. Verjamem pa, da v sklopu nadaljnje debate danes v diskusiji se bomo lahko dotaknili še podrobnejših točk v samih priporočilih. Najlepša hvala.

Hvala lepa. Želi besedo predstavnica Ministrstva za naravne vire in prostor, državna sekretarka doktor Lidija Kegljevič Zagorc, izvolite.

Hvala. Jaz bi mogoče samo še pojasnila v zvezi s pripravo državnega prostorskega načrta. Skratka, upam, da smo pravilno razumeli to pobudo, če ne bomo seveda poskušali odgovoriti tudi na vprašanje. Skratka, državni prostorski načrt za sanacijo po poplavah ni potreben, saj se sanacija že izvaja na podlagi sprejetih prostorskih aktov. Sanacija škode, ki je nastala v katastrofalnih poplavah in zemeljskih plazovih se tako intenzivno izvaja ne glede na sprejem državnega prostorskega načrta. Enako velja tudi za tiste investicije v vodotoke, ki že imajo prostorsko podlago v sprejetih občinskih prostorskih aktih. Tako so takoj po nastanku škodnega dogodka so se pričeli izvajati interventni ukrepi na celotnem območju nastanka tega škodnega dogodka. Ti so se zaključili 1. 9. 2023. Vrednost teh del je bila 12 milijonov evrov - na vodotokih, govorim. Po zaključku interventnih ukrepov so bili izvedeni izredni ukrepi v višini 160 milijonov evrov. Ti so se zaključili v celoti junija 2024. V letih 2024 in 2025 je bilo do julija letošnjega leta skupno saniranih več kot sto za sanacijo porabljenih več kot sto milijonov evrov. In sicer od tega v letu 2024 se je saniralo 229 odsekov v skupni dolžini 100 kilometrov. V letu 2025 pa se bo saniralo 487 odsekov vodotokov v skupni dolžini cirka 400 kilometrov. Poleg navedenega seveda so ves čas potekala tudi obsežnejša redna vzdrževalna dela na vodotokih po vsej Sloveniji s čimer se vodna infrastruktura ohranja v dobrem stanju. V okviru izvajanja vzdrževalnih del je bila v letu 2024 izvedena realizacija v višini 46 milijonov evrov. V letu 2025 pa je predvidena realizacija v višini 47 milijonov evrov. Pri tem pa je bil velik poudarek tako v letu 2024 kot letos na urejanju hudourniškega zaledja, zato se 30 procentov teh sredstev namenja tudi za vzdrževanje tega hudourniškega zaledja. V teku so tudi investicije. Trenutno na področju celotne Slovenije teče več kot 30 projektov za zagotavljanje poplavne varnosti v skupni vrednosti 383 milijonov evrov. Večina teh investicij se financira iz evropskih sredstev, v teku pa je tudi približno 150 projektov sanacije plazov v višini približno sto milijonov evrov. Zdaj, državni prostorski načrti se pripravljajo samo za območje Savinje in so namenjeni predvsem izvedbi ukrepov za zadrževanje poplavnih voda. Zdaj, državni prostorski načrt v Spodnji Savinjski dolini, s katerim se načrtuje zadrževanje približno deset milijonov kubičnih metrov poplavnih voda, je v zaključni fazi. Javna razgrnitev je predvidena še v letošnjem letu, sprejem pa v naslednjem letu. Tukaj moram poudariti, da je zaradi poplav seveda prišlo do spremembe in nadgradnje vseh strokovnih podlag, ki so bile že izdelane in tudi do izdelave dodatnih strokovnih podlag na zahtevo lastnikov kmetijskih površin in tudi na zahtevo občin. S tem je bil dialog z občinami in lastniki kmetijskih površin seveda lažji, zato je zelo pomembno, da je bil čas namenjen tudi za izdelavo teh dodatnih strokovnih podlag. V pripravi sta pa še dve pobudi za dva državna prostorska načrta na področju Savinje, porečju Savinje. In sicer od Mozirja do Ljubnega ob Savinji, s katerim se načrtuje zadrževanje do približno štiri milijone kubičnih metrov voda. In na področju Drete, s katerim se ravno tako načrtuje zadrževanje približno do štiri milijone kubičnih metrov poplavnih voda. Ta dva postopka sta se pa pričela letos. Tako da s tem državnim prostorskim načrtom pravzaprav državni prostorski načrt ni ovira se pravi ovire, ki bi zadrževala izvajanje sanacije in tudi tistih investicij, ki jih imamo predvidenih v okviru načrta za okrevanje in odpornost ali kohezijskih projektov. Hvala.

Hvala lepa. Želi besedo še kdo od predstavnikov Vlade? (Da.)

Gospod Šefic najprej.

/ nerazumljivo/

Najlepša hvala, pozdrav predsednik, spoštovane članice in člani odbora!

Mogoče v tem uvodu se bom dotaknil samo dveh, treh vprašanj, pa morda potem kasneje v razpravi tudi vsega ostalega kar je tako v mnenju predlagateljev kot v zaključkih, potem nekaj replik na to. Najprej bi rad zelo jasno izpostavil, da vsi ukrepi, ki so bili sprejeti in za katere sicer predlagatelj ocenjuje, da se v praksi niso izkazali, moram reči, da se s tem seveda ne morem strinjati, ne moremo temu pritrditi, iz preprostega razloga, ker se je v praksi pokazalo, da je to bilo koristno, da so te ukrepe, ki jih je Vlada predlagala, seveda tudi Državni zbor sprejel skozi interventni zakon, zlasti, imeli, bom rekel, zelo pozitiven učinek na potek, bom rekel, odprave posledic te velike naravne nesreče, tako na državnem, lokalnem, pa tudi na nivoju, bom rekel, posameznih gospodarskih subjektov, pa nenazadnje seveda tudi pri gospodinjstvih. In moram reči, ko se pogovarjamo v občinah z ljudmi, seveda tem ukrepom pritrjujejo in ugotavljajo seveda, da so bili dobri, pravilni in seveda so tudi dobro sprejeti. Zato velja in bomo seveda razmislili, kako nekatere, tiste, ki so bili najbolj učinkoviti, tudi eventualno pripeljati v sistemsko zakonodajo.

Druga zadeva, ki jo želim zelo jasno izpostaviti je ta, da smo že v začetku decembra leta 2023 povedali, da je seveda škoda po tej naravni nesreči in da so posledice tako velike, da ne bo možno v letu, dveh odpraviti vseh teh, teh posledic oziroma opraviti sanacijo. Vi veste, da je Državni zbor, seveda na predlog Vlade, sprejel Zakon o obnovi, ki predvideva petletno sanacijsko obdobje, in po vsem tem, kar smo do zdaj opravili in kar se zdaj izvaja in načrtuje, tudi po programih, ki so sprejeti, seveda ocenjujemo, da bomo to tudi v petih letih lahko realizirali. To je kratko obdobje, to je eno najkrajših načrtovanih obdobij in jaz verjamem, da bomo to tudi dosegli. Tudi po dveh letih, jaz ne bom zdaj ponavljal vseh podatkov, ki smo jih konec v juliju in v začetku avgusta predstavljali, tako javnosti kot seveda v številnih pogovorih, kažejo in potrjujejo to, da lahko seveda to, da je ta cilj možno oziroma možno doseči in je objektiven.

Kolegi, kolegice in kolegi bodo tudi za posamezna področja, kar se tiče državnih projektov, kolegica Kegljevič je že to, del tega omenila, povedali. Naj samo za ilustracijo povem, da v občinah je bilo v tem času preko približno tam 2 tisoč 300 projektov, različnih aktivnosti izpeljano, kar je res izjemno veliko in da tudi danes intenzivno tečejo tam in seveda tudi pri lastnikih stanovanj, bom rekel, intenzivna obnova, večji del je obnovljenih, seveda najtežji, najbolj zahtevni primeri pa se seveda še rešujejo. Kar je bilo že omenjeno in bo verjetno v naslednjem, v naslednjih razpravah še.

Morda je treba izpostaviti, ker se večkrat tudi v mnenju opozarja, da so bili postopki za pomoči zapleteni. Jaz menim, da temu ni tako. Prvič zato, ker je samo za enkratno solidarnostno pomočjo, ki jo je dala vlada vsem, ki so bili prizadeti v tej naravni nesreči, bilo samo z eno, bom rekel, kratko vlogo, z dvema, tremi podatki so dobili lahko do sedemkratnika, bom rekel, torej povprečnega dohodka. In na ta račun je bilo ljudem, ki so bili prizadeti, izplačano več kot 57 milijonov evrov zato, da so lahko hitro pristopili k odpravi posledic. Nato je bil sprejet sklep oziroma rešitev s predplačili. Potem pa je tu cela vrsta ob seveda humanitarni pomoči, ki je bila izplačana preko Rdečega križa in Karitasa, še vrsta drugih, bom rekel, pomoči, ki so bili deležni tako gospodinjstva, pa seveda tudi gospodarstvo. Tako da je, kot je bilo že omenjeno, skupaj bilo izplačano nekaj čez 110 milijonov evrov. In to je bila samo tista prva pomoč, vse ostalo se seveda zdaj izplačuje v tem obdobju. Seveda, ker so bili nekateri inštrumenti novi, smo tudi sami ugotovili in tudi se zavezali oziroma sprejeli določene odločitve, da bodo, bom rekel, ob teh, bom rekel, sprejemu različnih ukrepov tudi v bodoče še dodatna, bom rekel, pojasnila in navodila, opomnike, kakor želite, zato, da bo še hitreje lahko celotna zadeva potekala. Skratka, ne bi se mogel strinjati s tem, da so te zadeve neučinkovite in da seveda niso dosegle svojega učinka, prav nasprotno.

Druga zadeva, kar se tiče nadomestitvenih objektov, mi smo že večkrat poročali, tako v Državnem zboru kot seveda tudi v javnosti in moram povedati kakšno je stanje, kaj vse je narejeno, koliko objektov je določeno. Danes lahko povem, da je končna številka že znana, to je 351 objektov. Za vse te objekte, razen za osem, so izdani sklepi vlade, za osem sklepov pa račun, ker so še v razgrnitvi, računamo konec meseca septembra, prve dni oktobra, da bo lahko Vlada sprejela sklep. S tem so seveda tudi vsi ti formalni postopki potem končani. Potem seveda se opravijo še cenitve in sklenejo pogodbe. A moram vam povedati, da so do zdaj za vse objekte, ki so bili prejeli sklepe, tudi opravljene cenitve, da imamo do današnjega dne, da smo poslali na Ministrstvo za naravne vire 251 pogodb, da je izplačilo že za 231 objektov, za 20 objektov je pa v izplačilu. Skupno je bilo, seveda, ker je na posameznih domovih v objektih več solastnikov, seveda pripravljeno bistveno več pogodb, ki so, se pravi 301, 270 je tudi podpisano in 37 je v podpisu. Moram reči, da za ogromno večino teh smo relativno zelo hitro tudi, bom rekel, se dogovorili o vseh bistvenih elementih pogodb, tako da računamo, da bo v naslednjem dveh do treh mesecih tudi te pogodbe podpisane. Z nekaterimi imamo tudi usklajene, še niso podpisane, zato ker čakajo na informacijo. Predvsem se nanaša na območje Braslovč in Šmartnega ob Paki na ceno zemljišča, ki jo bodo med drugim tudi lahko torej ga kupili.

Kar se tiče objektov, ki so bili umaknjeni iz seznama, sem že v tem Državnem zboru večkrat pojasnil, da seveda je bilo ob objavi in ob seznanitvi vseh lastnikov s tem, da so na tistem prvem seznamu, zelo jasno in nedvoumno povedano in da to še mnogokrat in v individualnih pogovorih in sicer, da to niso končne odločitve, da so to evidentirani objekti in da seveda bo odvisna končna odločitev od možnosti sanacije bodisi plazov, bodisi zaščite in seveda na podlagi tega se bo potem stroka odločila, kateri objekt bo končno v skladu s 151.a členom tudi šel v odstranitev oziroma v preselitev. Dejstvo je tudi, da smo že takrat povedali, da bodo zelo verjetno tudi nekateri dodatni objekti, zato ker se je kasneje naknadno na terenu, pa so strokovnjaki pregledovali zelo podrobno ta območja še nekateri dodatni objekti in temu je tudi tako. In tudi dodatne objekte smo, je stroka obdelala in kot rečeno, so tudi ti postopki do sklepa vlade seveda izpeljani. Tako da teh 351 objektov je zdaj znanih. Vsem, ki so bili umaknjeni iz seznama seveda je bilo omogočeno, da seveda dobijo vsa predplačila, v kolikor so bili sicer upravičeni do tega. In seveda tisti, ki so že sanirali, pa so bili naknadno umeščeni na ta seznam oziroma so dobili sklep. Seveda jim morebitnih stroškov sanacije ne bo potrebno vračati, tako da topogledno ne bodo imeli škode. Moram povedati, da je tudi 42 objektov že fizično prevzetih in bodo v letošnjem letu tudi odstranjeni, območja pa sanirana. Zelo verjetno pa bo do konca leta ta številka še bistveno, bistveno večja.

Zdaj, očitek je bil tudi glede prostorskih aktov. To bodo sicer kolegi bolj podrobno pojasnili, vendar bi vendarle na tem mestu še enkrat opozoril na eno zadevo, ki se mi zdi, ključna. To pa je, da je, seveda smo vgradili v Zakon o obnovi 88. člen, ki seveda nalaga, da ljudi, ki so bili na poplavnih območjih ali pa na plazovitih in jih selimo na varna območja, da seveda moramo pri tem preveriti ta območja, ali so varna z vidika erozije poplav oziroma plazov. Zelo narobe bi bilo, kot se je v preteklosti dogajalo, da ljudi izselimo iz enega nevarnega območja na območje, ki je ponovno zaradi katerega koli od teh elementov. Spet potencialno ogroženo. Mi danes moramo preseliti nekaj objektov, ki so bili v preteklosti že preseljeni, iz enega nevarnega območja na drugo nevarno območje in zaradi tega tudi danes morajo iti v selitev. In tega ne bi želeli ponoviti. Zato je treba, bom rekel, vsa ta območja pregledati z vseh treh vidikov, na podlagi tega dobiti oceno in seveda potem lahko pristopimo k nadaljnjemu delu. To seveda terja nekaj časa, se zavedamo, vendar je po moji, naši skupni oceni to odgovorno in seveda edino pravilno. Mi smo imeli nekaj predlogov, ki so jih dali, bom rekel, investitorji in smo ugotovili, da ravno to, njihovi predlogi so šli ravno v tej smeri, da so se želeli preseliti na območja, ki so, bom rekel, seveda nevarna in bi se zelo verjetno zgodilo kaj podobnega v prihodnosti. Želim še odgovoriti morda na, ne bom nobenih imen omenjal, ker mislim, da ni prav, da brez prisotnosti ljudi govorimo o posameznikih. Vendar bom rekel tako, v vseh primerih, slehernem, smo se zelo podrobno, z vsakim pogovorili, predstavili. Vsi, ki so bili umaknjeni iz seznama, smo seveda z njimi se individualno pogovorili. Stroka jim je predstavila razloge. To je bilo v juniju in juliju lanskega leta, potem so seveda bili tudi pisno seznanjeni in vsi, ki so imeli še kakršnokoli dodatno vprašanje, dvom seveda je, so kolegi iz stroke z njimi se pogovorili, z nekaterimi potem tudi mi, in seveda tam, kjer je šlo za potem za sanacijo, jaz moram reči, v vseh primerih so kolegi iz državne tehnične pisarne opravili več ogledov, pripravili tudi ustrezne elaborate in seveda ti elaborati so pripravljeni v skladu z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč. V enem od primerov, ki je, moram reči, ki je bil tudi omenjen, smo se dogovorili, na seveda izrecno željo tudi tega, bom rekel, prebivalca nekega objekta, da bomo še en pogovor z njim opravili zato, da lahko nekatere svoje poglede ponovno predstavi in bomo videli, ali je možna še kakšna dodatna, dodana dodatna zadeva. Moram pa reči, da smo vedno maksimalno poskušali, bom rekel, pomagati, kar se tiče financiranja nastanitev, kar se tiče iskanja rešitev. In jaz moram reči, da so seveda pri tem nismo bili skopi, tako da govorimo, da so dobili pomoči v več, bom rekel, tisoč, več 10000 evrih.

Morda še ena zadeva, ki bi jo, ki bi jo, ki je aktualna pa zato, da ne bo, da se ji ne bomo izognili. Mi smo, kot veste, se je del lastnikov objektov iz območja levega in desnega brega oziroma občine Šmartno in Braslovče levi in desni breg Letuša pritožil na odločitev, torej je vložil pritožbo na upravno sodišče, ki je njihovo pritožbo zavrglo. Nato so se pritožili na Vrhovno sodišče, ki je pred kratkim odločilo, da mora Upravno sodišče, da ni ocenilo vseh pravil, vseh okoliščin, da mora Upravno sodišče ponovno preveriti tako vse, bom rekel, celotno zadevo z vidika procesa kot seveda tudi vsebinskega odločanja, kar pomeni, da bo Upravno sodišče ponovno odločalo o zadevi. Povedati moramo, da smo mi, torej državno odvetništvo, ki zastopa Republiko Slovenijo, da smo državnemu odvetništvu podali vse argumente že v prvem koraku, ko je bila vložena pritožba na Upravno sodišče in v kolikor bo državno odvetništvo in sodišče zahtevalo dodatne argumente, seveda jih bomo tudi predstavili in potem seveda sledi odločitev Upravnega sodišča, takšna kakršna bo, seveda potem so možna tudi pravna sredstva.

To govorim predvsem zaradi tega, ker zaenkrat ni nič ustavljeno v zvezi s tem. Vsi postopki normalno, torej na eni strani so končani, mi pa nadaljujemo pogovore, kar se tiče sklepanja. Sklepanja pogodb. Seveda bo pa država, Vlada spoštovala pravnomočne odločitve sodišč, kakršnekoli že, na koncu, na koncu bodo.

Spoštovani predsednik, toliko mogoče za ta uvod, pa kasneje še o drugih vprašanjih. Hvala lepa.

Hvala lepa. Želi besedo še državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo, gospod Andrej Rajh, izvolite.

Hvala lepa predsednik, spoštovani predlagatelj, hvala lepa za to priložnost, da dve leti po ujmi povemo, kaj vse smo na Ministrstvu za infrastrukturo naredili. Zavedati se moramo, da je slovensko državno cestno omrežje razvejano in obsega približno šest, nekaj manj kot 6000 kilometrov državnih cest, ki so v upravljanju Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo. Tisti petek zjutraj, torej tisti petek 4. 8. 2023, po katastrofalni ujmi, je bilo na državnem cestnem omrežju kar 92 popolnih cestnih zapor in 98 polovičnih zapor, torej skupaj 190 zapor. Skupna dolžina popolnih zapor je znašala kar 465 kilometrov, to je približno 8 procentov celotnega državnega omrežja. Poškodovanih pa je bilo skupaj 1984 kilometrov cestnega omrežja, kar pomeni ena tretjina državnega cestnega omrežja. Koncesionarji so se zelo potrudili in do konca leta 2023 vzpostavili prevoznost na celotnem cestnem omrežju, na tistih delih omrežja, ki je bilo pogojno prevozno, torej govorimo o 584 kilometrih cest, pa so tudi vzpostavili varno prevoznost. Torej, govorimo o zelo velikem, velikem obsegu del, ki je bilo opravljeno in to se danes tudi vidi, torej gradbišča so aktivna in dela se izvajajo. Zavedati se moramo, da so bila izvedena dva sklopa del, torej prvi sklop del je pomenilo takojšnje posredovanje z vzpostavitvijo prevodnosti. Torej, gre za izvedbo najnujnejših posegov za odpravljanje škode in zagotavljanje osnovne prevodnosti. In potem drugi sklop, ki ga izvajamo tudi sedaj, pa so investicije v cestno infrastrukturo za ohranitev standarda, kot je bil pred ujmo, glede na kategorijo ceste na prizadetih območjih, torej izvedba ustreznih ukrepov tako, da bo infrastruktura podnebno odporna. Torej, vemo, da se bodo ekstremno vremenski dogodki še dogajali in zato gradimo prometno infrastrukturo tako, da bo odporna na izzive, ki se bodo v prihodnje tudi izvajali. In tu tvorno sodelujemo z Direkcijo Republike Slovenije za vode. Torej, mi projektiramo na teh območjih infrastrukturo tako, da bo, ne samo tako, kot je bila do sedaj odporna na stoletne vode, odporna bo na 500, torej na poplave s 500 letno povratno dobo. V teh poplavah so bili porušeni kar štirje mostovi, trije čez Kamniško Bistrico v Stahovici, Domžalah in Beričevem ter most čez Mislinjo v Otiškem Vrhu. Prav ta most čez Kamniško Bistrico v Stahovici, tu se dela že izvajajo. Torej je bil tudi, most je bil sproščen, torej v promet konec septembra. In to je v bistvu en zelo pomemben dosežek, ker je bilo v bistvu pokazano, kaj se vse da storiti. Sama gradnja, torej določene formalnosti, pa bodo zaključene 20. oktobra letos. Potem je naslednji most, ki je bil porušen, je tudi most čez Kamniško Bistrico v Dolu. Tu imamo javno naročilo za gradnjo nadomestnega mostu v teku. Prav v tem mesecu je bilo še pridobljeno manjkajoče soglasje Direkcije Republike Slovenije za vode. To je zelo pomemben podatek, seveda, ker pač želimo, da so ti mostovi tudi odporni na bodoče izzive. Ni pa to tako enostavno. Potrebno je določiti varnostne faktorje, pretoke in seveda to včasih malo dalje traja. S temi zadevami se mi kot država soočamo. Prvič in tu seveda se tudi zahvaljujem vsem, ki so na tem projektu sodelovali. Potem imamo gradnja, gradnjo mostu v Mislinji, torej na Otiškem Vrhu. Tu je izveden obvoz z začasnima mostovoma tipa /nerazumljivo/ torej ta dva montažna mostova. Trenutno se izvaja projektiranje dokumentacije za izvedbo in po uspešno urejenih zemljiškoknjižnih zadevah, tudi te zadeve moramo urejati, torej tudi zemljišča, pa se bo pristopilo k gradnji takoj v letu 2026. Potem je še mož čez Kamniško Bistrico v Domžalah. Tudi tu je omogočen trenutno začasen, torej popolna prevoznost začasnima objektoma, ki se izvaja dvosmerni promet. Prav tako je že izbran izvajalec gradbenih del, pogodba je podpisana in izvajalec bo moral to izvesti v desetih mesecih po uvedbi v delu. Potem so še pomembni projekti na Koroškem, ki so jih Korošci dolgo časa čakali. In ne vem niti, kako to pravilno reči, da se reče sreča v nesreči. Ta ujma je seveda pospešila obnovo prepotrebne prometne infrastrukture na Koroškem. Tako je že v teku rekonstrukcija ceste Mežica Črna na Koroškem, kjer se že na eni strani izvaja kolesarska steza in regionalna cesta. Trasa je razdeljena na dva odseka. In sicer med Mežico in Žerjavom in Žerjavom ter Črno na Koroškem. Sama ureditev ceste skozi Žerjav je zaključena. V okviru izgradnje kolesarske poti pa se gradi tudi nov oporni zid in vse druge zadeve. Pogodbena vrednost tega projekta znaša kar 19 milijonov evrov. Tako da tu dela na enem odseku, kjer so bila zaključena, torej na odseku med šestim in osmim kilometrom, so bila zaključena. Na odseku med devetim in desetim kilometrom pa intenzivno potekajo in tudi želimo, da bodo kmalu zaključena. Druga odsek je seveda rekonstrukcija državne ceste Ravne Dravograd. Ta dela tudi potekajo. Pogodbena vrednost znaša tu 19 milijonov in pogodbeni rok je konec septembra leta 2026. Veliko del se izvaja. V programu za cestno infrastrukturo je namenjenih nekaj več kot 560 milijonov evrov. Na področju železnic pa prav tako 203 milijone evrov. Torej gre za res velike zneske. In tudi, če se po teh krajih vozite, praktično ni kraja, kjer ni gradbišča in ni kraja, kjer se dela ne izvajajo. Nekatera so že končana, nekatera bodo končana v tem mesecu, nekatera pa v prihodnjem letu. In jaz sem prepričan, da se bomo vsi potrudili, da bodo Korošci, Savinjčani in vsi, ki so prizadeti v teh poplavah, kmalu imeli primerno infrastrukturo. Takšno, kot si zaslužijo. Hvala lepa.