Dober dan.

Pričenjam 36. sejo Mandatno-volilne komisije.

Vse članice in člane ter povabljene goste prav lepo pozdravljam!

Obveščam vas, da se je za sejo opravičil kolega Janez Cigler Kralj. Poleg tega imamo tudi nadomeščanje, kolegico Jelko Godec bo nadomestil Zoran Mojškerc.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red:

1. točka: Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrajnega sodnika na Okrajnem sodišču v Litiji;

2. točka: Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Cerknici;

3. točka: Revizijsko poročilo notranje revizije poslovanja komisije za preprečevanje korupcije za leto 2024;

4. točka: Nadzor premoženjskega stanja po 21. členu Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Eno leto po prenehanju funkcije namestnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije.

Potem pa sem 11. in 18. septembra predlagala še razširitev seje z naslednjimi točkami dnevnega reda:

točka A1.: Predloga za izvolitev magistrice Nine Betetto in doktorja Primoža Gorkiča za sodnico oziroma sodnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije;

Potem 2A. točka - Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto višjega sodnika na Upravnem sodišču Republike Slovenije;

2B. točka - Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožnega sodnika na Okrožnem sodišču v Kranju;

5. točka: Administrativne zadeve.

Želi kdo v imenu poslanske skupine predstaviti stališče do razširitev dnevnega reda? (Ne.) Ugotavljam, da ne. Torej glasujemo o predlagani razširitvi dnevnega reda seje z novo A1.

Glasujemo. 14 poslank in poslancev je glasovalo za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 14.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

Sedaj pa glasujemo o predlagani razširitvi dnevnega reda seje z novo 2.A. točko. 14 poslank in poslancev je glasovalo za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 14.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je tudi ta predlog sprejet.

Glasujemo še o predlagani razširitvi dnevnega reda seje z novo 2.B. točko. 15 poslank in poslancev je glasovalo za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 15.) (Proti nihče.)

Tudi ta predlog je sprejet.

In še zadnja razširitev. To je razširitev dnevnega reda seje z novo 5. točko.

Glasujemo. 14 poslank in poslancev je glasovalo za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 14.) (Proti nihče.)

Tudi ta predlog je sprejet.

Kot že običajno ste tudi tokrat nekatera gradiva za današnjo sejo prejeli v varovani predal sistem Udis. Ker vsebuje osebne podatke torej, če jih nameravate navajati, vas lepo prosim, da me predhodno o tem obvestite, da bomo skladno s 1. členom Poslovnika v takem primeru sejo zaprli za javnost.

Sedaj pa pričenjamo z A1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOGA ZA IZVOLITEV MAGISTRICE NINE BETETTO IN DOKTORJA PRIMOŽA GORKIČA ZA SODNICO IN SODNIKA USTAVNEGA SODIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE, ki jo je Državnemu zboru predložila predsednica Republike.

Predloga ste članice in člani prejeli v sistem Udis. K tej točki dnevnega reda pa sem vabila Urad predsednice Republike Slovenije, seje se udeležuje gospod Jan Kovačič, generalni sekretar Urada predsednice Republike Slovenije, ki ga lepo pozdravljam.

Torej, Ustava Republike Slovenije v 164. členu določa, da sodnike Ustavnega sodišča na predlog predsednika republike izvoli Državni zbor na način, ki ga določa zakon. Zakon o Ustavnem sodišču določa, da je za sodnico oziroma sodnika Ustavnega sodišča lahko izvoljen državljan Republike Slovenije, ki je pravni strokovnjak in je star najmanj 40 let. Skladno s prvim odstavkom 14. člena tega zakona sodnika izvoli Državni zbor s tajnim glasovanjem z večino glasov vseh poslancev. Predsednica Republike Slovenije za dve mesti sodnikov Ustavnega sodišča Državnemu zboru v izvolitev predlaga magistrico Nino Betetto, in sicer za mesto, ki bo izpraznjeno z dnem izteka mandata ustavni sodnici doktorici Špelci Mežnar, to pa je dne 30. oktobra 2025 ter doktorja Primoža Gorkiča za mesto, ki bo izpraznjeno z dnem izteka mandata ustavnemu sodniku Marku Šorliju dne 19. novembra 2025. Predloga predsednice sta v skladu z drugim odstavkom 13. člena zakona obrazložena, priloženi sta ji pisni soglasji kandidatov, da sprejemata kandidaturo.

Želite, gospod Kovačič, na tem mestu podati dopolnilno obrazložitev, izvolite.

Spoštovana, gospa predsednica komisije!

Hvala za besedo in priložnost, da predstavim predlog predsednice republike. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, članice in člani Mandatno-volilne komisije!

10. aprila 2025 je predsednik Ustavnega sodišča Republike Slovenije doktor Rok Čeferin obvestil predsednico republike o izteku mandata dveh sodnikov Ustavnega sodišča. In sicer se 30. oktobra 2025 izteče mandat sodnici doktorici Špelci Mežnar, 19. novembra 2025 pa sodniku Marku Šorliju. Predsednica republike je 25. aprila v Uradnem listu Republike Slovenije objavila javni poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za dva sodnika Ustavnega sodišča, na katerega smo v Uradu predsednice republike v roku, ki se je iztekel 26. maja 2025 ob 15. uri prejeli skupno 13 predlogov. In sicer je bilo od njih devet predlogov možnih kandidatov za mesto, ki bo izpraznjeno z dnem prenehanja mandata sodnici 30. oktobra 2025 in 12 predlogov možnih kandidatov za mesto, ki bo izpraznjeno z dnem prenehanja mandata obstoječemu sodniku dne 19. novembra 2025. Od 13 prejetih predlogov jih je bilo torej osem za začetek mandata s katerimkoli datumom, pet pa le z enim od navedenih datumov. V Uradu predsednice republike smo vse prijavljene na javni razpis povabili na pogovor. Pogovori so potekali 11., 12., 13. in 16. junija 2025. Po preučitvi prijavne dokumentacije poročila o opravljenih pogovorih s prijavljenimi kandidati, pogovori predsednice republike z vodji poslanskih skupin, nepovezanimi poslanci in predstavnikoma narodnih skupnosti ter temeljitem razmisleku je predsednica republike sprejela odločitev, da Državnemu zboru za dva sodnika na ustavnem sodišču predlaga magistrico Nino Betetto za mesto, ki bo izpraznjeno z dnem prenehanja mandata sodnici 30. oktobra 2025 in izrednega profesorja doktorja Primoža Gorkiča za mesto, ki bo izpraznjeno z dnem prenehanja mandata sodniku 19. novembra 2025. Predlagana kandidata izpolnjujeta pogoje določene v 9. členu Zakona o Ustavnem sodišču. Dovolite pa mi, da predlog predsednice republike na kratko utemeljim.

Magistrica Nina Betetto je vrhovna sodnica na civilnem oddelku Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.

V svoji dosedanji poklicni poti je sodila na vseh sodiščih v slovenskem sodnem sistemu, od leta 2006 pa sodi na Vrhovnem sodišču, kjer je bila med letoma 2011 in 2017 tudi podpredsednica. Magistrica Betetto je tudi mednarodno uveljavljena pravna strokovnjakinja. Od leta 2024 je članica Beneške komisije iz Slovenije, od leta 2009 pa članica Slovenije v Posvetovalnem svetu evropskih sodnikov Sveta Evrope, kjer je opravljala tudi vodilne funkcije, vključno s predsedovanjem svetu v obdobju od leta 2020 do 2021. Je avtorica ali soavtorica številnih strokovnih in znanstvenih del, med njimi Temeljnega komentarja slovenske zakonodaje s področja civilnega procesnega prava. Deluje tudi kot gostujoča predavateljica na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in kot mediatorka v programu Sodišča pridružene mediacije, kar dokazuje njeno širino in sposobnost za presojo pravnih vprašanj z različnih zornih kotov. Kandidatko za ustavno sodnico je predlagala doktorica Etelka Korpič Horvat, ustavna sodnica in podpredsednica Ustavnega sodišča v mandatnem obdobju 2010 do 2019.

Izredni profesor doktor Primož Gorkič je vrhovni sodnik na kazenskem oddelku Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in izredni profesor kazenskega prava na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Več let pa je deloval tudi kot raziskovalec v okviru Inštituta za kriminologijo Pravne fakultete. Poleg sodniških in pedagoških izkušenj je avtor številnih strokovnih in znanstvenih del ter urednik publikacij s področja pravne znanosti, sodeloval pa je tudi pri številnih raziskovalnih projektih na Inštitutu za kriminologijo. Doktor Gorkič je svojo celotno dosedanjo poklicno pot posvetil preučevanju področja človekovih pravic, predvsem tistih, ki se nanašajo na kazensko pravno področje. Te teme pa je pogosto povezoval z ustavnopravnimi. Doktor Gorkič je mednarodno uveljavljen pravni strokovnjak, med drugim je v letih od 2012 do 2016 deloval kot kontaktna točka Zveze za evropsko kazensko pravo in za varstvo finančnih interesov Evropske unije. Od leta 2022 pa je mentor sodnikov v programu Sveta Evrope za človekove pravice. Leta 2020 je bil ekspert v programu Sveta Evrope pri vzpostavitvi varne hiše za otroke v Sloveniji. Izpostaviti pa velja tudi njegovo delovanje v Franetu, več disciplinarni raziskovalni mreži Agencije EU za človekove pravice. Kandidata za ustavnega sodnika je predlagal profesor doktor Aleš Završnik, direktor Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.

Spoštovane gospe poslanke, spoštovani gospodje poslanci! V sled navedenega je predsednica republike prepričana, da magistrica Betetto in doktor Gorkič izpolnjujeta odločilna merila strokovnosti, izkušenj in osebne integritete za opravljanje odgovornega poslanstva sodnice in sodnika ustavnega sodišča. Temu pritrjujejo njune zavidljive izkušnje s sojenjem na najvišjih ravneh odločanja in mednarodno delovanje. Kandidata kot izvrstna strokovnjaka s področja civilnega in kazenskega prava tudi vsebinsko nadomestita sodnika, ki se jima izteka mandat, in ohranita sedanje razmerje zastopanosti spolov na sodišču. V sled navedenega je predsednica republike prepričana, da sta magistrica Betetto in doktor Gorkič zelo primerna za opravljanje te funkcije, zato vam spoštljivo predlaga, da ju izvolite za sodnico in sodnika Ustavnega sodišča. Po opravljenih posvetovanjih z vodji poslanskih skupin v Državnem zboru, nepovezanimi poslanci in predstavnikoma narodnih skupnosti Je mogoče pričakovati tudi zadostno podporo za njuno izvolitev.

Hvala za vašo pozornost.

Hvala lepa, gospod Kovačič.

Sedaj pa odpiram razpravo poslank in poslancev. Želi kdo besedo? (Da.)

Anja Bah Žibert, izvolite.

Hvala lepa, predsedujoča za besedo.

No, mislim, da preden se posvetimo tem dvema kandidatoma, je mogoče prav, da orišemo tudi neko stanje. Zdaj zagotovo lahko rečemo, da je ustavno sodišče takšno, kot je danes, v krizi zaupanja in ko imenujemo nove ustavne sodnike, bi se tega morali še kako zavedati. Zakaj menim, da je tako? Dejstvo je, da je, pa to se redko zgodi, da je izgubila Evropska komisija pred sodiščem v zadevi obiska takrat podpredsednice Evropske komisije Jurove na Ustavnem sodišču. Zakaj so izgubili? Zato ker niso želeli dati podatke, kaj je bil predmet pogovora. Gre za tipičen političen obisk. Podpredsednica Evropske komisije je politična funkcija. Obiskala je takrat naše ustavno sodišče in po tistem je Ustavno sodišče odločilo oziroma nekako dovolilo, da se zakon o RTV izvaja naprej, ni pa odločilo, ali je sporno ali ne. Se pravi, mi imamo še danes Zakon o RTV, to je zdaj že skoraj dve leti, za katerega ne vemo, ali je ustavno sporen ali ne. Po drugi strani je pa bilo seveda očitno ta teža obiska tako velika, da je Evropska komisija te podatke prikrivala. In poslancu Evropskega parlamenta doktor Milanu Zveru je uspelo, kar se redko zgodi, da je sodišče odločilo, da Evropska komisija ta podatek mora dati. Zame je to dokaz, da je nekaj zelo, zelo narobe. Se pravi, imeli smo obisk politika, celo Evropske komisije, predstavljajte si, da bi bila to ena druga vlada, pa en drug obisk kaj bi se dogajalo? Za katerega ve, da je potekal nek pogovor in za katerega niso želeli podati podatkov, kaj in o čem je tekla beseda. Zato menim, da Ustavno sodišče, ki seveda na tak način sprejema politike, potem pa iznenada pride tudi do nekaterih odločitev, ki še danes pa vsebinsko niso bile razjasnjene, Ustavno sodišče je nekako reklo, da ni sposobno to še vsebinsko zadeve speljati, je seveda zame to kriza zaupanja. Dve leti pomemben zakon. RTV plačujemo vsi. RTV, nekaj, kar je pač nacionalna televizija in naj bi jo država tudi imela in mi ne vemo, ali deluje v skladu, bom rekla, s pravnimi normami ali ne. To je prva zadeva, ki zagotovo govori, da takrat, ko imamo neke takšne, bom rekla, zadeve, ki so na najvišjem sodišču. Nenazadnje je Ustavno sodišče najvišji organ sodne oblasti za varstvo Ustave, za varstvo zakonitosti in človekovih pravic. Mi imamo pa zakon, za katerega ne vemo, če je zakonit, ravno zato, ker Ustavno sodišče ni odločilo. Če ni to kriza, potem ne vem, kaj je kriza? Kot druga zadeva, že zdaj imamo na Ustavnem sodišču ustavne sodnike, ki se morajo izločiti in še več, se bodo morali izločiti zato, ker so pač sodelovali ali pa delovali v neki odvetniški družbi in tega je veliko. Bom tudi povedala zakaj to vzporednico peljem? Kot drugo se mi zdi zelo pomembno, da gremo tudi malo nazaj. Zdaj, vi se mogoče kolegi iz Svobode toliko ne vedo teh dogodkov, ampak je pač treba neke zadeve osvetliti tudi zato, da bo mogoče lažje razumeti naše pomisleke. Mi smo imeli v preteklosti Stranko Mira Cerarja, tudi je imela kar veliko moč in tudi pri tej stranki je bila izvoljena v Državni zbor sodnica Jasna Murgel. Se pravi, opravljala je politično funkcijo. In ona je v enem trenutku, ko so izgubili referendum, povedala naslednje: "Hudo mi je, ker smo ga izgubili, počutim se krivo - ampak kaj ima s tem povezano bom, boste razumeli -, vendar bomo vmes menjali ustavne sodnike." In to se je dogajalo, njena napoved se je uresničila. Zdaj, ta zadeva ima po moje več segmentov, eno je že to, da pri nas, ker tukaj tudi govorimo o ustavnih sodnikih, pa potem o sodnikih pri naslednji točki, sodniki iz sodniške funkcije prihajajo v politiko, nekateri ne vidijo o tem potrebe po razpravi, jaz pa še kako, prehajajo iz sodniške neodvisne, nepristranske funkcije v Državni zbor in potem, ko zaključijo to funkcijo, se tja tudi vrnejo. Danes je ta kolegica predsednica Okrajnega sodišča v Mariboru. Naj pa bi bilo kot merilo okrožnega - se opravičujem - naj pa bi bilo merilo za izbor sodnikov in delovanje pravne države ravno nepristranskost in neodvisnost sodnikov. Pri nas prihajajo iz politike v politiko, gredo nazaj, gredo na sodišče in tako naprej. In zdaj seveda je napovedala menjave sodnikov ustavnega sodišča in to se tudi dogaja. In če boste zdaj pogledali sestavo in s tema dvema kandidatoma dodatno, boste pravzaprav lahko videli, da gre to zdaj že za levo inkvizicijo. To je, to je leva inkvizicija in zadeve pač kažejo na to, da se izboljšanje v zaupanje sodstva v Sloveniji ne bo moglo spremeniti. Zdaj, gospa Nina Betetto, ste izpostavili njene preference, niste pa na primer povedali, da je pogorela pri kandidaturi za Evropsko sodišče za človekove pravice, tam je pogorela. Takoj, ko se zaprejo tukaj vrata, se nekako, potem pa vidi, kam nekdo sodi. Zdaj, gospa Betetto, to je tudi sodelovala pri sodbah, kjer so se kršile človekove pravice in se je to na Evropskem sodišču pokazalo, da so bile njene odločitve kršenja človekovih pravic. In zdaj nekdo, ki je kršil človekove pravice, bo bil na Ustavnem sodišču za to, da bo skrbel za človekove pravice? Ne, to je dejstvo. In to nekako ni nahrbtnik, ki bi kazal, da bomo dobili na Ustavnem sodišču nekega zaupanja vrednega kandidata, ampak imamo kandidata, v katerega se že ves čas pojavlja dvom. Sicer v Sloveniji je gospa res zasedla že praktično vse funkcije. Zdaj, kar se tiče drugega kandidata, vemo, da je prišel na Vrhovno sodišče brez enega dneva sodniške funkcije. Se pravi, gospod ni pred tem opravljal niti dan sodniške funkcije, prišel je pač na Vrhovno sodišče. Ampak veste, pri njem so bile pa razprave še preden je prišel na to Vrhovno sodišče takšne, da v bistvu ni šlo samo za neko kritično mnenje, ampak je šlo že povsem za politični diskurz. Če boste pač gledali njegove zadeve, na primer tudi v zadevi Patria, se pač opravičujem, ampak to je največji proces, politični sodni proces v tej državi, kjer je bil nekdo več kot sto dni v zaporu in so se mu kršile ustavne pravice. Ne glede na to, koliko vzdihuje Levica, to je dejstvo. Njemu so se kršile človekove pravice, bil je v zaporu in ti ljudje in to oba dva sta sodelovala pri tem procesu na nek način. Eden s pravnimi mnenji, drugi pa v postopku, ko ni izločal tistih, ki bi jih moral po mojem mnenju. In zdaj nagrajujemo ljudi, za katere bo tudi ta država morala plačati zaradi odločitev sodišč. Sicer je to sramotni zneski, ki so se jih v primerjavi, ne vem, z zneski doktor Ropa, ampak pustimo to, ampak dejstvo je, da so se kršile hude človekove pravice. In zdaj predsednica države, ki naj bi bila predsednica vseh državljank in državljanov, brez problema da dva takšna kandidata, ki sta ravno v tem procesu sodelovala, na nek način: eden z mnenji, ki so bile povsem že politična in drug že v samem postopku v procesu. Tako da jaz mislim, da bi vendarle morali ljudje začutiti percepcijo Ustavnega sodišča, ne kot nek politični poligon ali pa nadaljevanje političnega parketa, kar to bo, ampak neodvisnost. In neodvisnost in nepristranskost je tisti temelj, ki bi ga morali imeti. Tako da jaz mislim, da imamo v državi res več problemov in potem se pa čudimo, zakaj takšno nezaupanje. Eno je, da smo pač to Ustavno sodišče dejansko spremenili, to več ni zame neodvisno najvišja neka sodna veja oblasti, ampak je čisti politični privesek, postaja, bomo že lahko vnaprej povedali skoraj, kakšne odločitve bodo bile. In kot drugo, tudi o tem mislim pa, da se bomo morali enkrat pogovarjati, seveda ne na Mandatno-volilni komisiji, ampak na Mandatno-volilni komisiji. Vendarle odločamo o sodnicah in sodnikih, kaj je s tem prehajanjem? Oni imajo kot prvo, sodnik ima nekako podlago, da sodi neodvisno in nepristransko. Nekdo, ki pride nazaj iz Državnega zbora, ne more biti nepristranski in neodvisen. To je posmeh pravni državi in to se dogaja in tudi zdaj imamo ljudi, ki so prišli iz sodne veje oblasti. Jaz si ne predstavljam, kakšno inkvizicijo bi doživela, če bi bila pred eno od teh sodnic. Tako da jaz mislim, da pač ta izbor je slab. Kaže na to, da v tej državi skoraj vsepovsod mora priti Nina Betteto, vsepovsod, nižje funkcije, kjer ta gospa ne bi kandidirala ali pa ki je ne bi zasedala v Sloveniji. Seveda se konča, ko je treba priti izven okvirov Slovenije. Za gospoda Gorkiča sem pa povedala, on je pa pač že začel s političnim pedigrejem glede na mnenja, ki jih je podal. Hvala.

Hvala lepa.

Jaz se moram tu, kolegica Bah Žibert v enem delu odzvati. Ničkolikokrat sem vas že opozorila, da to, kar počnete v razpravah ob imenovanju sodnikov na vseh nivojih sodišč, ko izpostavljate njihove konkretne primere in odločitve so neposredni pritiski na sodnike. In je nekaj, česar vi kot poslanka, kot političarka ne bi smeli delati, pa to ves čas počnete. O tem smo se že pogovarjali in smo se že tudi dogovorili, da tega več ne bomo počeli, ker je to neprimerno. To, da vi zdaj vlečete na plan posamezne primere, seveda tiste, ki so sojenja vašim članom, pripadnikom vaše stranke ali pa vašim simpatizerjem, samo tiste, in potem izpostavljate neke odločitve pri katerih so posamezni sodniki opravljali svoje funkcije to je politični pritisk, ki ga očitate tej strani, ki tega ne počne. In to je samo še eden izmed razlogov, zakaj je to zdaj dokaz ravno vaša razprava, da Državni zbor o tem sploh ne bi smel odločati. Jaz vas res prosim, da tega več ne počnete. Vem, da razumete zakaj, vem, da točno veste, kaj ste zdaj počeli, vem, da trgate iz konteksta točno tisto, kar vam ustreza. Ne bom se zdaj spuščala v posamezne izjave, ki bi jih bilo seveda treba demantirati zato, ker vem, da je to ravno vaš namen, ampak še enkrat, tega več ne počnite.

Magister Darko Krajnc ima besedo… / oglašanje iz klopi/

Postopkovno, izvolite.

Predsedujoča, vi očitno res ne veste, kaj politiki smemo, pa kaj ne. Jaz sem govorila o ne odprtih postopkih, ampak zaprtih postopkih, ki so javno znani in o tem bom govorila in tukaj mi ne boste jemali besede. Noben od teh postopkov, ki sem jih govorila, ni odprt in bi lahko vplivalo na sodišče. Govorim o postopkih, ki so javni, govorim o sodbah, ki so javne. In če v Državnem zboru ne smemo govoriti o stvareh, ki so javne, potem več ne vem kje je prostor politični za razpravo.

In kot drugo, ni res, da sem govorila samo o postopkih, ki se tičejo moje stranke. Dajte si malo pogledati primer Andžejić in tako naprej, pa Betetto, tako da ne na pamet govoriti predsedujoča, poglejte si malo stvari. In tudi ta postopek je javen in je bil pred Evropskim sodiščem. Vem pa, da vas nekateri postopki žulijo zato, ker ste tukaj v tem Državnem zboru sprejeli odločitev o odvzemih mandata. In vi ste bila zraven. Tako da, to pa je vaš nahrbtnik. In ja, o zadevah kjer so se kršile človekove pravice bomo vedno govorili in zato imamo pravico govoriti. Nisem pa govorila o nobenem odprtem postopku, kjer bi lahko vplivali na sodišče.

Še enkrat, ne bom dovolila, da govorite o posameznih odločitvah sodnikov v posameznih primerih. In ne, niste omenjali vseh ostalih postopkov. Ste pa omenili, da je bil postopek Patria politični, ni bil. Bilo je sojenje, ki ni imelo nobene zveze s politiko. In ja, če bi danes še enkrat glasovala, je tudi moje osebno prepričanje, da bi morala ta odločitev odvzema mandata obstati, morala bi in tudi za naprej bi morala za vse.

Zdaj pa, če boste nadaljevali, vam izrekam že kar vnaprej opomin in dajem besedo magistru Darku Kranjcu, ker ne bom dovolila, da ponovno zlorabljate postopkovno, ker to, kar ste izvedli, ni bilo postopkovno.

Magister Darko Krajnc ima besedo.

Danijel Krivec, postopkovno.

Hvala za besedo.

Lep pozdrav vsem!

Ne vem, zakaj je v ponedeljek zjutraj taka nervoza? Ampak glejte, v Državnem zboru smo vsi politiki, kar pomeni, da politično razpravljamo. Zdaj jaz tega ne razumem več. Vsakič, ko je neka zadeva, ki nekomu ne paše, se govori, da mi ne smemo politično razpravljati. Ja, ljuba duša, v čem pa, če smo bili izvoljeni na volitvah in smo politično profilirani, ja, kako pa naj govorimo drugače kot politično, in to v Državnem zboru, ki je temu namenjen? In še enkrat, spoštovana predsednica, jaz v svoji dolgoletni, bi rekel, udeležbi v tem Državnem zboru zadnje čase slišim o tem, kako nekdo nekomu ne bo dal besede, pa kaj vam je? Kje pa bomo govorili na ulici, na protestih, saj nismo v revoluciji, v Državnem zboru…

Postopkovni predlog, gospod Krivec.

…v Državnem, da dovolite razpravo, normalno vsem, ker ima vsak pravico povedati? Kolegica ni bila v nobenem primeru žaljiva, citirala je vse podatke, ki so javno dostopni, vi pa govorite o tem, da nekateri ne smemo govoriti, ker govorimo politično. Jaz drugače ne znam, pač sem bil izvoljen na eni stranki, kar pomeni, da sem politik v tem trenutku, čeprav sem po profesiji verjetno kaj drugega, sem inženir elektrotehnike, ampak tega zdaj ne uporabljam, ampak sem v tem trenutku za vse ljudi, ki gledajo, politik. In vi pravite, da mi politično ne smemo razpravljati? Tega ne razumem, pa mi prosim pojasnite.

Pa še enkrat opozarjam, v Državnem zboru je možnost razprave politične, temu je namenjen Državni zbor in predvsem odbori. Da se razčistijo določene zadeve, da se predstavijo. Če komu to ne paše nima pravice prekinjati in odvzemati besede. Glejte, taka praksa se lahko v naslednjih mandatih tudi obrne nekomu v škodo in jaz še vedno upam, da boste razumeli, da je Državni zbor namenjen razpravi, zato je tudi parlament. Ko bomo pa prišli do tega, da se bomo na ulicah obkladali, pa še kje drugje, bo pa velik problem. Tako da prosim, predsedujoča, da dovolite razpravo, ki ni bila v nobenem primeru žaljiva in v nobenem primeru niso bili navedeni podatki, ki ne bi držali. V nasprotnem primeru pa jih demantirate oziroma predstavite drugi. Hvala.