Spoštovani kolegice, kolegi, vsi vabljeni, lepo pozdravljeni!

Pričenjam 32. sejo Odbora za finance.

Obveščam, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora: gospod Jernej Vrtovec in, samo sekundo, aha gospod Franc Breznik, ja. Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili pa sodelujejo: gospod Franci Kepa namesto gospoda Franca Rosca in pa Andrej Kosi in namesto Suzane Lep Šimenko. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - LETNO POROČILO BANKE SLOVENIJE 2024 Z LETNIM OBRAČUNOM BANKE SLOVENIJE 2024 (RAČUNOVODSKI IZKAZI), KI JE SESTAVNI DEL TEGA POROČILA, IN FINANČNI NAČRT BANKE SLOVENIJE ZA LETO 2025.

Odbor bo poročilo obravnaval kot matično delovno telo v skladu s četrtim odstavkom 41. člena Poslovnika Državnega zbora. Poročilo je Banka Slovenije poslala na podlagi 49. člena Zakona o Banki Slovenije. Odbor je prejel tudi mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance.

K tej točki so vabljeni predstavniki Banke Slovenije, Ministrstvo za finance in Državnega sveta. Del gradiva je označen z varstvom podatkov, zato prosim, da med razpravo upoštevate predpise s področja varstva podatkov ter me vnaprej opozorite, če boste želeli razpravljati o varovanih podatkih, saj bi bilo v takem primeru sejo potrebno zapreti za javnost.

Uvodno besedo dajem predstavniku Banke Slovenije in sicer doktor Primož Dolenc, namestnik guvernerja.

Izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa.

Spoštovani člani komisije. v veselje mi je, da lahko danes predstavim delovanje Banke Slovenije, v preteklem letu, kot ga opisujeta dve poročili, in sicer naše letno poročilo kot tudi poročilo o finančni stabilnosti. Oba dokumenta, ki sta na današnji seji, sta med sabo zelo povezana, zato bi jih predstavil skupaj. Hkrati pa bom predstavil tudi trenutne razmere v slovenskem in svetovnem gospodarskem okolju.

Minulo leto na katerega se nanaša to letno poročilo in del, večji del poročila Odbora za finančno stabilnost, je v veliki meri zaznamovala povečana negotovost. Svetovna gospodarska rast v lanskem letu je bila podobna kot leto prej, gospodarstvo evrskega območja si je nekoliko opomoglo, a vendar je gospodarska rast ostala skromna in pod pričakovanji. V nasprotju se je gospodarska rast v Sloveniji upočasnila kot posledica obrata v investicijskem ciklu, kljub temu pa je naše gospodarstvo poslovalo bolje od evrskega povprečja.

Za letošnje leto se je začelo s šibko rastjo slovenskega gospodarstva v prvem četrtletju, to vsi vemo, kakšni so bili podatki Statističnega urada. Po zaostritvi razmer v svetovni trgovini zaradi aprilskih napovedi tako imenovanih recipročnih carin s strani ZDA in poznejši eskalaciji trgovinskih nesporazumov, se je v poletnih mesecih oziroma se je potem v poletnih mesecih ta negotovost nekoliko zmanjšala. Gospodarska rast v večini pomembnejših svetovnih gospodarstev, z izjemo evrskega območja, pa je v drugem četrtletju presegla pričakovanja. Šibko gospodarsko rast evrskega območja se pričakuje tudi v tretjem četrtletju, tako v predelovalnih kot storitvenih dejavnostih.

Zdaj naj poudarim, ta moj stavek, šibka gospodarska rast še ni razlog za zaskrbljenost, še vedno imamo, kljub vsemu, kar smo videli in imeli letos v gospodarstvu, pozitivne številke gospodarske rasti, lahko bi bile tudi negativne.

Zdaj, v Sloveniji je začetek letošnjega leta sicer zaznamoval upad domače gospodarske aktivnosti zaradi predvsem zaradi močno povečane negotovosti v svetovni trgovini, kot rečeno, v drugem četrtletju se je ta gospodarska rast znova povečala, spodbujena je bila s končno potrošnjo gospodinjstev in krepitvijo zalog, medtem ko je še naprej zavirala zunanjetrgovinska aktivnost. Logično, glede na situacijo, v kateri smo se znašli.

Zdaj, glede napovedi, glede na napovedi, pričakujemo, da se bo v drugi polovici leta poleg solidnih domačih dejavnikov rasti postopno izboljšala tudi aktivnost, povezana z mednarodno menjavo, s čimer naj bi gospodarska rast letos dosegla 1,3 odstotke. Ta ocena sicer izhaja iz naših junijskih napovedi. Nove napovedi za naslednja tri leta bomo objavili decembra. Ampak nekih drastičnih premikov v eno ali drugo smer ni pričakovati.

Zdaj, potem ko sta bili predhodni dve leti, torej leta 2022, 2023 zaznamovani v veliki meri z visoko rastjo cen, se je inflacija v evrskem območju in v Sloveniji v letu 2024 v splošnem bistveno znižala. V povprečju je v lanskem letu v Sloveniji skupna inflacija, merjena s HICP, to je ta najbolj uporabljen parameter za inflacijo. Torej, ta je dosegla 2 odstotka, kar je 5,2 odstotne točke manj kot leto prej in je na inflacijskem cilju, kot ga zasledujemo v okviru Evropske centralne banke. K temu je močno pripomogel odločen odziv naše denarne politike, saj smo v tistem času našo ključno obrestno mero iz negativnega območja povišali na 4 odstotke. Torej, obrestna mera mejnega depozita je to, ki najbolje odraža naravnanost naše denarne politike.

Zdaj, po lanskem nagnjenem k zniževanju pričakujemo, da se bo letos inflacija prehodno nekoliko zvišala, torej itak vemo, da je v Sloveniji inflacija nekoliko višja kot v evrskem območju. Lahko tudi kasneje pojasnim, zakaj, ampak vendarle, ni pričakovati, da bi prišli na take nivoje, kot smo jih gledali 2022 in 2023. leta.

Zdaj s postopnim umirjanjem rasti plač in pričakovano rastjo produktivnosti pričakujemo, da se bo inflacija, kot rečeno, v letih 2026, 2027 umirila, zlasti v tem ne energetskem delu in se ustalila pri 2 odstotkih. Torej se bo približala cilju Evropske centralne banke oziroma našemu cilju denarne politike in tudi naj bi se približala temu, kar bomo potem spremljali za evrsko območje. Prispevki posameznih dejavnikov inflacije bodo precej bolj uravnoteženi, kot so bili doslej.

Zdaj, takšen razvoj dogodkov je omogočil tudi, da smo junija lansko leto začeli z zmanjševanjem restriktivnosti denarne politike. Restriktivnost denarne politike je bila zahtevana zaradi visoke inflacije, seveda, tako smo kumulativno lani obrestno mero mejnega depozita, torej te naše ključne obrestne mere, znižali za sto bazičnih točk, na 3 odstotke, s čimer so letos sledila še štiri znižanja in smo zdaj pristali na 2 odstotkih. In v evrskem območju se inflacija trenutno giblje okrog dvoodstotnega srednjeročnega cilja. In naša zadnja ocena, ko smo se pogovarjali na svetu ECB prejšnji teden, je, da je ocena glede inflacijskih obetov dobra. Torej ostajamo, ostajamo optimistični, da bo inflacija tudi v prihodnjih mesecih, kvartalih in nekje do leta 2027, na tem relativno nizkem nivoju oziroma okrog našega cilja. Zato smo se na zadnjih dveh sejah Sveta ECB, torej na teh monetarnih sejah, odločili, da ne spreminjamo ključnih obrestnih mer.

Ustrezna naravnanost denarne politike bo še naprej determinirana na podlagi podatkov in bomo torej na vsaki seji posebej ocenjevali gospodarsko sliko v evrskem območju in se potem odločali, kako z obrestnimi merami naprej, seveda, glede na oceno inflacijskih obetov, potem gospodarske, finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in način oziroma intenzivnost transmisije denarne politike.

Zdaj, kar je moje pomembno sporočilo, no, kar sicer ni zapisano v letnem poročilu, pa vendarle. Mislim, da smo uspeli s premišljeno denarno politiko in tudi drugimi ukrepi ekonomske politike, ki so bili več ali manj nacionalne narave, v Sloveniji pa tudi širše, hitro obvladati visoko inflacijo, z enim pomembnim dodatkom; brez destruktivnega učinka na realno gospodarstvo. Torej, to je po mojem kar velik uspeh vseh ekonomskih politik v Sloveniji.

Če se ozremo na slovenski bančni sistem, je lani kljub razmeroma manj ugodnemu gospodarskemu okolju posloval uspešno. Pravzaprav so banke v zadnjih letih kljub številnim izzivom, naj naštejem samo nekatere: pandemija, vojna v Ukrajini, likvidnostne težave in propad ameriške in švicarske banke, potem smo imeli poplave, geopolitične napetosti in vse to. Kljub vsemu so banke uspešno poslovale in predvsem pomembno, omogočale oziroma zagotavljale potrebno podporo gospodarstvu. Banke so še naprej izkazovale visoko dobičkonosnost, to je pomembno zato, ker so na podlagi te dobičkonosnosti potem ohranjale visoko kapitalsko odpornost in so še dejansko okrepile odpornost na različna tveganja. Naj samo povem, da so lastniki bank, ki delujejo v Sloveniji, v zadnjih dveh letih, ki so bili rekordni, ki so bila rekordna leta, v bankah, v bančnem sistemu zadržali približno polovico ustvarjenega dobička, kar je dobra novica, zato, ker s tem se krepi kapitalska ustreznost in to potem omogoča, da banke lahko servisirajo gospodarstvo, podjetja in gospodinjstva.

V letu 2025, če se obrnem malce na letošnje leto, pa mogoče še malo naprej, pričakujemo, da se bo dohodek bank nekoliko zmanjšal predvsem zaradi nižjih neto obrestnih prihodkov. Logično je, če se naša obrestna mera, torej obrestne mere ECB, znižuje, da se tudi dohodki bank nekoliko znižujejo. To se že kaže v podatkih. Dobiček pred obdavčitvijo se je do julija zmanjšal za približno tretjino v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta. Vendar ne glede na vse, kakovost bančnih naložb ostaja stabilna, z manjšimi poslabšanji v določenih delih portfelja, kar je nekako logično glede na vse, kar se nam dogaja v Sloveniji in po svetu, se lahko kakšni deli portfelja nekoliko poslabšajo, še vedno pa smo na zelo ugodnih podatkih, kar se tiče slabih posojil in podobno. Torej kapitalski in likvidnostni položaj bančnega sistema ostajata dobra. Na področju mikrobonitetnega nadzora smo v preteklem letu prioritizirali kreditno tveganje. To je pravzaprav prioriteta iz leta v leto, glede na to, kakšen poslovni model imajo naše banke. Smo se pa soočili oziroma smo pa imeli poudarek na izpostavljenosti bank geopolitičnim napetostim in povečani makroekonomski negotovosti.

Zdaj, z namenom preverjanja kibernetske odpornosti. To je vedno bolj pereča tema v finančnem svetu, saj bodo verjetno kolegi še kaj kasneje povedali, smo v letu 2024 izvedli kibernetske stresne teste, ki smo jih, ki so jih v letošnjem letu sledili še redni stresni testi, in vse to kaže, da slovenski bančni sistem ostaja stabilen in odporen na morebitne šoke. V Banki Slovenije ocenjujemo, da se je v povečani negotovosti v zadnjih nekaj stabilnih četrtletjih splošna raven tveganj za finančno stabilnost v prvem četrtletju 2025, nekoliko zmanjšala. Negotovost v mednarodnem in domačem gospodarskem okolju se je izražala predvsem v kreditnem tveganju in zato dajemo tudi največji poudarek temu. Tukaj smo v prvem četrtletju oceno kreditnega tveganja povišali za eno stopnjo na zmerno raven. Zaradi geopolitičnih tveganj in nepredvidljivosti, v zvezi z mednarodno trgovinsko menjavo, sta se zavarovalniški segment in trg vrednostnih papirjev soočala z makroekonomskim, tržnim, kibernetskim in podobnim, in podnebnim tveganjem, o čemer lahko kasneje še kaj povemo.

Zdaj, odpornost na sistemska tveganja naslavljamo z makrobonitetno politiko, ki je tudi v lanskem letu ostala preventivno naravnana. Mislim, da smo na tem odboru že velikokrat o tem govorili. Mi imamo zelo strogo makrobonitetno politiko, in sicer zato, da slovenske banke ohranjajo primerne minimalne standarde kreditiranja, da se ne ponavljajo zgodbe iz desetih, petnajstih, dvajsetih let. In trenutno za slovenski bančni sistem veljajo štirje makrobonitetni ukrepi. Eni so tisti, ki se nanašajo na minimalne standarde kreditiranja, trije ukrepi so pa tisti, ki zagotavljajo zadosti visok nivo kapitala, da lahko banke normalno poslujejo v vseh turbulentnih časih.

Poleg omenjenih aktivnosti smo v Banki Slovenije izvajali še vrsto drugih nalog, ki so del našega mandata, na primer izdaja gotovine, opravljanje plačilnih sistemov, uradnih deviznih rezerv in drugih, drugega premoženja Banke Slovenije, ki je pravzaprav potem premoženje države. Prav tako izvajamo številne aktivnosti za krepitev našega ugleda. V preteklem letu smo recimo organizirali in gostili številne mednarodne dogodke, okrepili naša prizadevanja na področju finančnega opismenjevanja. Na primer z izobraževalnimi dnevi smo dosegli več kot 6 tisoč otrok, mladih in odraslih. In to je nek širši prispevek Banke Slovenije k, bi rekel, širši zgodbi uspeha Slovenije.

V tem negotovem svetu, no, se mi zdi, da Banka Slovenije svoj mandat primerno oziroma uspešno opravi. V središču našega mandata je seveda skrb za inflacijo, za, za našo, torej za stabilnost cen, to ostaja temeljni mandat, ki ga izpolnjujemo skupaj z Evropsko centralno banko. Poleg tega so pa še vsi ostali mandati zelo pomembni in se jim zelo natančno posvečamo. Na primer z makrobonitetno, mikrobonitetnim nadzorom skrbimo za stabilnost bančnega sistema, finančne stabilnosti, blažimo finančne cikle, povečujemo odpornost finančnega sistema.

Kot rečeno, ocenjujem, da smo v preteklem letu uspešno izpolnili naš zakonsko določen mandat. In to bo naš cilj tudi v bodoče. Hvala.

Hvala lepa.

Želi mogoče besedo predstavnica Ministrstva za finance? (Da.)

Izvolite, gospa Nikolina Prah, državna sekretarka.

Najlepša hvala za besedo.

O letnem poročilu Banke Slovenije za leto 2024 kot tudi z Odbora za finančno stabilnost za to leto in o finančnem načrtu je bilo dovolj povedanega, tako da tukaj ne bi ničesar dodala. Samo povedala bi, da Ministrstvo za finance zelo dobro in uspešno sodeluje z Banko Slovenije, tako pri pripravi sistemske zakonodaje, kot tudi pri izvajanju različnih drugih projektov.

Kot je bilo tudi izpostavljeno finančno opismenjevanje, ki je tudi za naše ministrstvo eno od pomembnih prioritet. Tukaj predvsem naslavljajo mlade in so nas povabili k sodelovanju, tako da tudi to sodelovanje je zelo plodno in uspešno. Ob tej priliki bi se jim pa želela zgolj zahvaliti in upam, da tudi v prihodnjem letu bomo dobro sodelovali. Hvala.

Hvala lepa.

Odpiram razpravo o poročilu, želi kdo razpravljati? (Da.)

Izvoli, gospod Soniboj Knežak.

Ja, hvala predsednica.

Spoštovani kolegice in kolegi, spoštovani gostje, lep pozdrav!

Morda dva, tri stavke. V skladu s programom Socialnih demokratov in pa nenazadnje tudi s koalicijsko pogodbo, seveda podpiramo trdno institucionalno vlogo Banke Slovenije. Tisto, kar pa od te institucije pričakujemo, pa je neka visoka raven netransparentnosti delovanja, predvsem pri pojasnjevanju gibanj obrestnih mer, kot pa nenazadnje tudi razlogov za črpanje rezervacij za tveganje in za tveganje pri upravljanju lastnih stroškov. Tisto, kar ste uvodoma omenil, podatek o merjenju inflacije v letu 2024, razumemo kot neko priložnost, da se koristi te denarne politike v večji meri prenese tudi na gospodinjstva in podjetja, z vidika seveda ugodnosti oziroma dostopnosti do kreditov in neke, bi rekel, poštene obrestne mere.

Sami ste omenili, da so, da ste že nekaj posegov naredili v, kar se tiče v obrestne mere. Jaz bi pa pri tem rad samo opozoril, glede na to, ker me opozarjajo, predvsem je to specifika manjših krajev, na tisto, da ob dejstvu, da tako kot ste zapisali v poročilu noter, da so banke visoko dobičkonosne, da se pa hkrati dostopnost do teh bančnih storitev omejuje. Jaz ne vem, ali je to neka normalna, okej, racionalizacija, zapirajo se delovni časi, najraje bi imeli nekatere manjše banke v manjših krajih odprto samo tiste dneve, ko so prilivi upokojenci, penzije in te zadeve, hkrati se pa dostopnost zmanjšuje, kar se mi pa, okej, če gre z vidika upravljanja stroškov, kar pa sem trdno prepričan, da se pa pri nekih kreditih oziroma pri teh stroških, ki se obračunavajo pri kreditih banke, ne morem reči, so po mojem mnenju izredno visoke. Morda še okrog teme, ki je bila tudi aktualna, tudi na politiko je prišla, okrog tako imenovano gotovine, ste tudi delno notri omenili in pa tega tako imenovanega digitalnega evra, je stališče, vsaj kar se tiče Socialnih demokratov, bi rekel, pritrjujemo temu, podpiramo ohranitev enostavnega in pa nekako, kot sem rekel, geografsko dostopnega plačevanja za gotovino, predvsem zaradi populacije starejših. In pa hkrati tudi to fazo uvajanja tega digitalnega evra, ki pa naj bi šel v smeri neke, bi rekel, zadostne obveščenosti oziroma tudi predvsem varnosti tega sistema.

Tako da morda toliko, pa morebiti še en stavek okrog tega, kar se pa dogaja, tisti pa leti bolj kot na vas, na nas. Mislim, da je to farso, ki jo počnemo, pa ne bom izkazal ne enega ne drugega, kar se tiče imenovanja guvernerja Narodne banke, da se pa kažemo res kot nezreli vsi, ki smo vpleteni v to. Da po tolikih mesecih pa po tolikih kandidatih ne zmoremo najti neke skupne poti, da je ena izmed ključnih funkcij, popolnimo, kadrovsko polnimo, pa sem trdno prepričan, da imamo ljudi, ki so sposobni to opravljati. Sam ste omenili, da sicer posluje banka. Zadnjič v enem intervjuju. Normalno, da se tudi vi udeležujete teh sej, da pa pač verjetno nima formalno, nima pa pravice glasovanja, ki pa ste tudi omenil, da je zelo redko. Ampak vseeno, slika navzven ni dobro. Jaz upam, da bomo zmogli toliko neke zdrave pameti, da to v čim krajšem času to zgodbo tudi zapremo. Hvala lepa.

Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Če ne, bi še sama nekaj stvari dodala.

Tukaj se strinjam s kolegom Iz naše koalicije, dejansko tudi mi to vidimo kot zelo slabo luč na nas vse, da nismo pač uspeli še ugotoviti kdo bi bil primeren kandidat za ali kandidatka za guvernerja Banke Slovenije. In tudi jaz izražam pač željo po tem, da bi se dejansko transparentno in hitro odvil postopek, ki bi lahko vrgel ven. Sem prepričana, da imamo v Sloveniji dovolj strokovnjakov, da bo vrgel ven človeka, katerega bomo lahko vsi s polno odgovornostjo in pa z mirno vestjo potrdili. Ker ta funkcija je zelo pomembna, to ste tudi dokazali z vašim poročilom zdajle in pa z vašo, bom rekla, pozitivnim pristopom kot Banke Slovenije in kot vodstva, ki ga pač trenutno imamo. To se pravi, vodite jo trenutno vi. Zelo pozitiven pristop tudi k temu, ker se z vašimi ukrepi dejansko dopolnjujejo tudi ukrepi Vlade in imajo pozitivne učinke. Tako da ni me strah, da bi prišlo do kakršnihkoli težav pri tem. Vendar navzven, v tujini, na samem ECB ne kažemo prave luči. Torej, da želimo si tudi mi, da bi tu našli skupni jezik. Predvsem pa izražam to željo in tudi poziv, da se to naredi na transparenten način. Mislim, da bi bil v tem trenutku, glede na to, da smo že kar daleč od prvega poziva, ki je bil, da bi bil še enkrat s strani predsednice dan poziv, da bi se prijavili ljudje, ki bi dejansko lahko potem bili tudi na SIT-u in bi se izmed njih lahko izbralo najboljšega. Tako da, še enkrat, vam hvala za vaše poročilo. In pa seveda vam želim še naprej dobro delo in pa seveda veliko uspeha pri vodenju in upam, da bomo kmalu uspeli tudi ta gordijski vozel presekati.

S tem zaključujem razpravo in ugotavljam, da se je Odbor za finance seznanil z letnim poročilom Banke Slovenije 2024, z letnim poročilom Banke Slovenije 2024, računovodski izkazi, ki je sestavni del tega poročila in finančnim načrtom Banke Slovenije za leto 2025.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda in se vam zahvaljujem za vaše poročilo.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE LETNO POROČILO ODBORA ZA FINANČNO STABILNOST.

V okviru te točke gre za obravnavo poročil, ki jih je Odbor za finančno stabilnost na podlagi 13. člena Zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema dolžan Državnemu zboru posredovati vsako leto. K tej točki so vabljeni predstavnice in predstavniki Banke Slovenije, Agencije za zavarovalni nadzor, Agencije za trg vrednostnih papirjev, Ministrstva za finance in Državnega sveta. Uvodno besedo dajem predstavniku Odbora za finančno stabilnost, to je doktor Primož Dolenc, namestnik predsednika Odbora za finančno stabilnost, izvolite.

Hvala lepa. Pravzaprav bom zelo kratek, ker sem že v pod prejšnjo točko predstavil naše delovanje v okviru naših mandatov, ki se nanašajo tako na celotno poslovanje Banke Slovenije kot tudi na poslovanje v okviru Odbora za finančno stabilnost. Tako da, jaz tukaj ne bi kaj dodal, bi kolegom iz agencij, torej Agencije za zavarovalni nadzor pa ATVP, če lahko podata svoj del poročila, da ne izgubljam časa?

Hvala lepa. Želi besedo predstavnik Agencije za zavarovalni nadzor, vendar mislim, da ni prisoten nihče? Potem pa želi besedo predstavnik Agencije za trg vrednostnih papirjev. Ja, vi ste pa gospod Žiga Kosi. Prosim, če se samo predstavite za magnetogram. Hvala.

Hvala. (Žiga Kosi, Agencija za trg vrednostnih papirjev.)

Kar se tiče našega dela letnega poročila Odbora za finančno stabilnost glede pregleda tveganj na trgu vrednostnih papirjev moramo najprej ugotoviti to, da je bilo obravnavano obdobje zelo, bom rekel, napeto, nekaj na nek način tudi negotovo. Ampak vendarle so se kapitalski trgi kar dobro odzvali na vse skupaj. Treba je povedati, da so trgi kljub zaostrenim geopolitičnim razmeram precej zrasli v preteklem letu. Posebej uspešna pri tem je bila tudi Ljubljanska borza, kjer so se tečaji močno popravili, tudi sama likvidnost borze je šla gor. In prvič po dolgih letih je bila ocena tveganja likvidnosti kapitalskega trga povišana oziroma izboljšana in je zdaj na oranžni stopnji, torej povišana, medtem ko je bila prej dolga leta na rdeči stopnji. Tako da tukaj smo naredili en korak naprej. Verjamemo, da je to tudi posledica vseh prizadevanj, ki smo jih v zadnjem obdobju skupaj z, bom rekel, udeleženci kapitalskega trga in pa konec koncev tudi z Republiko Slovenijo opravili. Moram tukaj izpostaviti, da smo pred leti sami kot agencija zagnali neko svojo iniciativo z izobraževanjem zainteresiranih vlagateljev, kamor smo privabili tudi udeležence trga. In tako smo začeli z nekimi dogodki, ki so zdaj postali že redni. Temu je, potem zelo kmalu sledila tudi strategija s strani države. Tako da zdaj se kažejo neki rezultati, nek sentiment imamo na tem trgu, ki ga želimo pravzaprav zdaj speljati do neke ravni, da bomo lahko rekli, da je naš trg zadostno likviden in tudi ustrezen temu, kar naše gospodarstvo pravzaprav potrebuje. Tako da, tukaj, bom rekel neki koraki so bili narejeni, nekaj se še delajo, neke pozitivne razmere se kažejo. Na drugi strani imamo pa tudi tveganja, se pravi predvsem geopolitična. Vemo, da z novim predsednikom ZDA je prišlo na kapitalskih trgih kar do precej razburkanega delovanja. Tudi potem v začetku letošnjega leta z napovedjo carin in tako naprej. Tako da ta situacija bo še naprej jo bo potrebno skrbno pregledovati in pač ocenjevati, kakšna so tveganja glede tega, ampak načeloma pa za preteklo obdobje so se pa ti kapitalski trgi kar dobro odrezali in smo zadovoljni, da te naše pobude in pa tudi pobude, bom rekel, širše javnosti s področja kapitalskih trgov dejansko dajejo neke rezultate. Hvala lepa.