Lepo pozdravljeni vsi skupaj. Pričenjam z 31. redno sejo Odbora za finance.

Obveščam vas, da je zadržan in se seje ne more udeležiti naslednji član odbora: gospod Franc Breznik. In pa na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: doktor Mirjam Bon Klanjšček namesto Aleša Lipičnika in Jožica Derganc namesto Lucije Tacer.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. V poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda. Na prošnjo Ministrstva za finance pa v skladu s prvim odstavkom 65. člena Poslovnika predlagam spremembo vrstnega reda posameznih točk, in sicer bi odbor točke obravnaval po naslednjem vrstnem redu. 5. točka, 1., 2., 3., 4. in na koncu 6. točka. Ali kdo temu nasprotuje? Ne vidim nasprotovanja in s tem je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje s spremenjenim vrstnim redom obravnave posameznih točk.

Tako prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA - POROČILO O DELOVANJU FISKALNEGA SVETA V LETU 2024.

V okviru te točke gre za obravnavo poročil, ki jih je Fiskalni svet na podlagi devetega odstavka 10. člena Zakona o fiskalnem pravilu dolžan Državnemu zboru posredovati enkrat letno.

K tej točki so vabljeni predstavniki Fiskalnega sveta, Ministrstva za finance in Državnega sveta.

Odbor je prejel tudi mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance.

Uvodno besedo dajem predstavniku Fiskalnega sveta doktorju Davorinu Kračunu, predsedniku Fiskalnega sveta. Izvolite.

Spoštovana gospa predsedujoča, spoštovana gospa državna sekretarka, spoštovane kolegice in kolegi, gospe in gospodje, visoki zbor.

Po navadi mi je zadovoljstvo, da podajam poročilo Fiskalnega sveta, tako tudi tokrat, zato ker Fiskalni svet je opravil vse z zakonom določene naloge in tudi še marsikaj več. Pomembno pa je, da je Fiskalni svet s svojimi publikacijami osveščal javnost, predvsem pa tudi strokovno javnost in politične odločevalce o tem, da je pomembno, da je javna poraba razumna, da je, da fiskalna politika, da fiskalna politika ravnovesno obravnava vse probleme, da ne prihaja do ekscesov niti na prihodkovni niti na odhodkovni strani.

V letu 2024 so bila opozorila Fiskalnega sveta predvsem usmerjena v nenatančnost javnofinančnega načrtovanja. Predvsem na videz sicer dobra stvar, da je dejanski, dejanska poraba in dejanski primanjkljaj na koncu leta bil manjši kot je, kot je, kot je bilo predvideno v načrtih, ima tudi slabe strani. Eno je predvsem predvsem ta, da daje iluzijo, kot da je denarja dovolj in da na koncu leta pač stimulira različne porabnike potem, da pospešijo svoje načrte, zaradi česar je tveganje manj racionalnih odločitev prisotno v teh primerih. Sicer pa lahko rečemo, da je Slovenija lani v skladu s fiskalnimi pravili pripravila srednjeročni fiskalno-strukturni načrt 2025-2028 in ta v formalnem smislu ustreza zahtevam prenovljenega sistema ekonomskega upravljanja. Tudi Evropska komisija ga je, ga je zelo, ga je zelo pozitivno sprejela in je pa, je pa, in s tem načrtom Slovenija predvideva, da se bo ohranjal primanjkljaj pod 3 procenti bruto domačega proizvoda, medtem ko se bo javni dolg zniževal in približeval zaželenim 60 procentom. Mi smo, mi smo ocenili, da je, da bo verjetno dejansko gibanje v prvih dveh letih skladno z načrti, kasneje se bodo pa tveganja, tveganja potencirala. No, zdaj pa lahko ugotavljamo, da je precej tveganj prisotnih, prisotnih že letos, da sicer fiskalno-strukturni načrt v tem trenutku formalno še ni ogrožen, vendar ko pogledamo, ko pogledamo trende, vidimo, da bo v prihodnjih letih zelo težko ohraniti to dinamiko. Na eni strani imamo že vnaprej začrtano porabo, tudi plače v javnem sektorju do leta 2028, kar seveda pomeni, da se bo, da se bo poraba stopnjevala, na prihodkovni strani pa seveda so velika tveganja in z geopolitično situacijo in z morebitno recesijo. Tako da že po osmih mesecih opažamo, da je, da poraba narašča, kot je načrtovano, s tem pa tudi odhodki, na drugi strani pa, pa prihodki so dokaj, so dokaj stagnantni.

No, v letu 2024 je tudi prišlo do prenove fiskalnih pravil na evropski ravni in ustrezno temu je Vlada in Državni zbor sta pripravila nov Zakon o fiskalnem pravilu. Ob pripravi Zakona o fiskalnem pravilu je Fiskalni svet imel konstruktivno debato z Ministrstvom za finance. Fiskalni svet si je predvsem prizadeval za maksimalno možno vlogo Državnega zbora pri ocenjevanju in izvajanju fiskalnih pravil in lahko rečem, da je večina pripomb Fiskalnega sveta v tem smislu bila tudi, tudi upoštevana. Tako da je zakon bil sprejet sicer šele letos, ampak glavnina dogajanj in razprave je bila opravljena v lanskem letu.

Sicer je bilo lansko leto v makroekonomskem smislu umirjeno. Torej to velja tako za primanjkljaje, ampak to velja tudi za realno rast bruto domačega proizvoda, takrat je bila, lani je bila za okoli pol odstotne točke nižja od dolgoletnega povprečja. Tudi inflacija je bila nižja kot v preteklih letih. Žal je letošnje leto nekoliko bolj burno, predvsem kar se, kar se tiče inflacije, tudi kar se tiče, kar se tiče primanjkljajev. Tako da se bomo leta 2024 spominjali kot enega mirnih, pa čeprav boljših in uravnovešenih let v naši fiskalni zgodovini.

Sicer pa znova poudarjam, Fiskalni svet ni oblast in fiskalna pravila niso zakon. Predvsem so fiskalna pravila usmeritev, da bi, usmeritev, da ne bi zaradi spodrsljajev fiskalne politike prišlo do kopičenja dolga in zato do problemov financiranja, do slabe pozicije na finančnih trgih.

In ne glede na to, da so se fiskalna pravila spremenila iz nekoliko bolj strogih, nekoliko bolj ohlapnih. Tukaj prisotna kolegica je rekla, nekoč smo imeli omejeno hitrost, zdaj pa imamo samo opozorilo: vozi previdno. Torej, ne glede na to seveda ni pomembno, kako so formulirana fiskalna pravila in kaj izjavlja Fiskalni svet, ampak pomembno je kako, kakšna je percepcija države in njenih javnih financ pri finančnih trgih, kajti Slovenija mora letno izdati obveznic za okoli 5 milijard evrov, jih prodati na finančnih trgih. In od od tega, kakšna je obljubljena donosnost, so zelo odvisni tudi javnofinančni odhodki v prihodnjih letih. In kot vemo iz izkušenj iz preteklih let, običajno finančni trgi državo, ki spodrsne, kaznujejo brez vnaprejšnjega opozorila. To je Slovenija doživela tam 12, 13 let, 12, 13 let nazaj in se je z velikimi, z velikimi napori izvlekla. Tudi je pomembno, da mediji naloge Fiskalnega sveta podpirajo, da jih, da poročajo o priporočilih Fiskalnega sveta. Četudi včasih mediji pridejo na dan s kakšno napačno ali ne dovolj natančno interpretacijo, vendarle je pomembno, kajti s tem se širi zavest o nujnosti odgovorne fiskalne politike. Namreč kar se tiče zakona, velja comply or explain, torej Vlada zdaj po novem zakonu sicer ima za to dva meseca časa, ampak na oceno Fiskalnega sveta Vlada samo mora odgovoriti. Oziroma bolje je, če jo upošteva, ampak če ne upošteva pa mora v roku dveh mesecev odgovoriti, zakaj je, zakaj je ni upoštevala. Torej Fiskalni svet ne more izvajati prisile, fiskalna pravila zaradi tega načela tudi niso prisila ampak prisila so, prisila so finančni trgi, medtem ko Fiskalni svet s pomočjo fiskalnih pravil in s pomočjo javnih objav skuša s tem, s tem opozarjanjem razvijati zavest o razumni javni porabi, o omejitvah, ki jih imamo. Ne glede na to, da lahko Državni zbor odloči kakorkoli, ampak objektivno so omejitve in fiskalna politika je ena tistih področij politike, kjer so omejitve čvrste in kjer so sankcije za njihovo kršenje lahko nesorazmerno visoke.

Hvala lepa.

Spoštovani predsednik, hvala lepa za to spodbudno, bom rekla, kljub vsemu in pa seveda izčrpno poročilo. Še v nadaljevanju vas bomo verjetno še kaj povprašali. Zdaj pa sprašujem predstavnico Ministrstva za finance, če želi besedo. Izvolite magistra Saša Jazbec, državna, državna sekretarka.

Ja, hvala lepa, spoštovana. Hvala lepa, lepo pozdravljeni. Hvala lepa seveda tudi predsedniku doktorju Kračunu za poročilo.

Na samo poročilo tokrat namreč obravnavate, da rečem, samo poročilo o delu Fiskalnega sveta, tako da na to poročilo nimam nobenih pripomb. Jaz bi vseeno povedala, ker se mi zdi, da tega doktor Kračun ni povedal, da mi mislimo, da s Fiskalnim svetom korektno sodelujemo, da imajo na voljo v bistvu vse podatke, vse informacije, ki jih potrebujejo za svoje delo, da smo šli tu tudi v naslednjo stopnjo oziroma da smo digitalizirali oziroma te postopke, a ne, da smo pač šli malo bolj v sodobne načine, da rečem, izmenjave podatkov. Tako da se mi zdi, da Fiskalnemu svetu pohvala gre malo težje od ust, pa da vseeno vas obvestim tudi, da je v redu, a ne. Mislim tudi tako kot je omenil predsednik, da smo korektno sodelovali pri pripravi Zakona o fiskalnem pravilu. Rekel je, da je bil šele letos sprejet - to je bil pač, smo bili ena od prvih držav, ki smo vseeno po novih fiskalnih pravilih torej jih doma prilagodili temu spremenjenemu fiskalnemu upravljanju na evropski ravni. Tukaj smo sodelovali, je bilo pomembno, je bil pač vseeno dvotretjinski zakon. Potem pa strinjamo se tudi absolutno s tem, kar je povedal, zakaj so pomembna fiskalna pravila, zakaj je pomembno delo Fiskalnega sveta, da gre za, torej da je pomembno, kako vodiš fiskalno politiko, iz različnih, iz številnih razlogov. Eden od njih je seveda tudi, kakšna je percepcija finančnih trgov, ker finančni trgi so tisti, ki v bistvu potem posojajo denar in zato so pač pomembne te bonitetne ocene, ki v bistvu nastajajo tudi na podlagi tega, kar reče ena neodvisna inštitucija o fiskalni, torej o fiskalnem stanju v neki državi.

Zdaj, jaz zelo v vsebino nisem mislila, vsaj v tem uvodnem delu, iti ravno zato, torej v vsebino fiskalne politike ravno zato, ker gre tukaj za poročilo. Bi omenila ali pa bi se odzvala na to, kar je povedal doktor Kračun, da mediji povzemajo seveda navedbe in objave Fiskalnega sveta, ampak žal res velikokrat v zadnjem času napačno. Fiskalni svet namreč objavlja, kakšno je, kakšen je saldo na mesečni ravni in potem oni ločijo, kakšen je saldo brez interventnih ukrepov in kakšen je saldo, skupen saldo, a ne, med interventne ukrepe so pa oni uvrščali covid, draginjo, energetsko krizo poplave. In v bistvu potem, ker ne povzemajo recimo pravilno ali pa natančno, potem pač pridemo do teh naslovov "Lani je bil primanjkljaj v tem času 62 milijonov, letos je pa milijardo višji.", kar ne drži, tako da, ampak to ni seveda krivda Fiskalnega sveta, to potem moramo pač mi pojasnjevati, kaj je resnica. Tako da jaz o tem, o tem ne bi mislila. In tudi zdaj, če boste imeli kakšna vprašanja, sem seveda tukaj na voljo za odgovore, ampak jaz mislim, da bomo poglobljenejše razprave o vodenju fiskalne politike imeli približno čez en mesec, ko se bodo začeli rolati državni proračuni oziroma predloga državnih proračunov 2026-2027, tako da jaz se tukaj ustavljam.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Preden nadaljujemo, sem prejela še eno pooblastilo, in sicer poslanka Tamara Vonta nadomešča poslanca Jerneja Žnidaršiča.

Odpiram razpravo o obravnavanem poročilu. Želi kdo besedo? Izvolite, gospod Rado Gladek.

Predsednica, hvala lepa za besedo, prav lep pozdrav, pozdrav vsem prisotnim in ter seveda kolegicam in kolegom.

Zdaj, doktor Kračun, predsednik Fiskalnega sveta je na začetku rekel: opravili smo svoje naloge. Kar drži. Ena od nalog je tudi ozaveščanje političnih odločevalcev, kot ste sami rekel, ne. Vi ste svojo nalogo z ozaveščanjem opravili, se pa bojim, da politični odločevalci, ki v tem trenutku vodijo finančno politiko te države, vašega ozaveščanja oziroma se niso ozavestili. Zdaj, sekretarka je rekla, da podatek o primanjkljaju, ki je preko milijarde v prvih osmih mesecih, ne drži. Tako, da ta izjava mi je v osnovi zelo zanimiva glede na to, da ste vi že v proračunu, do katerega je bil tudi Fiskalni svet takrat kritičen, predvidevali, predvidevali skoraj 2 milijardi primanjkljaja v tem letu, a ne, zdaj pa trdite, da ta podatek o primanjkljaju kot takem ne drži. Tako da tukaj bi prosil malo komentarja tako doktor Kračuna kot sekretarke, zdaj, kateri podatek je pravi, ali je podatek Fiskalnega sveta ali je stališče ali je stališče državne sekretarke.

Spoštovani kolega, lahko vas, samo opozorila bi vas rada, da se pogovarjamo o poročilu za leto 2024, ne pa za letošnje podatke. Tako da bi vas prosila, pač seveda bom dovolila, če bosta želela odgovoriti, ampak prosim, da v nadaljevanju, da se držimo tega. Ker res čez dobrih slab mesec ali pa dober mesec bomo začeli to obravnavo in bo sigurno tudi to na sporedu. tako da prosim, če se lahko držimo dnevnega reda. Hvala.

Ja, jaz se držim dnevnega reda, ker v letu 2024 smo sprejemali proračun, v katerem, se pravi za letošnje leto in v katerem smo v prvih osmih mesecih pridelali milijardo, milijardo primanjkljaja. Tako da tudi mislim, da doktor Kračun je med besedami malo nakazal, da so njegova, da so njihova opozorila oziroma opozorila Fiskalnega sveta v prejšnjem letu, ko smo, ko smo to sprejemali, so se dejansko uresničila o nerealni, o nerealnem načrtovanju. Izkazalo se je tudi nekaj, a ne; doktor Kračun je rekel, da je bilo prejšnje leto relativno mirno oziroma v okviru načrtovan, a ne, dejstvo je pa, da to, kar smo, kar ste lani načrtovali, kar je tudi predmet tega poročila, se letos izkazuje, da so bili ti načrti nerealni. Ker če smo lani govorili o 7 odstotkih prihodkov, približno 7 odstotkih prihodkov in odhodkov proračuna, se nam je letos kljub drugačnim načrtom ta stvar malo podrla, ker smo na 11 odstotkih odhodkov pa pod enim odstotkom oziroma konkretno 0,8 odstotka prihodkov. Tudi minister je pred nekaj dnevi izjavil, da plačna reforma, ki ste jo z velikim pompom napovedovali, da očitno le ni bila tako natančno načrtovana, a ne, ker so se zdaj pokazali, da so nekateri odhodki višji zaradi stvari, ki jih pač niste, niste načrtovali. Kaj pa mene tudi skrbi, kar se tiče fiskalnega pravila, kot ste rekli, a ne, vrteti se moramo pod 3 odstotki BDP oziroma mene, ta zadolževalni del me skrbi, ker naj bi se približevali 60 odstotkom, a ne, mi smo zdaj na 47 milijardah in po enih izračunih oziroma napovedih se nam je ta krivulja zdaj obrnila, a ne, ne drsimo proti 60 odstotkom, ampak naj bi bilo, če je bilo lani ta odstotek 67 odstotkov, naj bi bil v letošnjem letu 68. Se pravi, se je ta krivulja, ta krivulja obrnila. Tako da kot rečeno, govorimo o poročilu za lani, ki, rezultati tega so pa, so pa letošnji. Tako da jaz bi prosil mogoče malo, kot sem že prej rekel, komentarja tako doktor Kračuna kot sekretarke na finančnem ministrstvu, no, kaj se vam je zalomilo oziroma kje se vam je načrtovanje zalomilo, da zdaj, sploh kar se tiče prihodkov pa kar se tiče zadolževanja, ne gremo, ne gremo v smer, ki ste jo vi načrtovali oziroma predstavili v proračunu za letošnje leto.

Toliko, hvala.

Hvala lepa.

Gospod Soniboj Knežak, izvolite.

Hvala, predsedujoča. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani predsednik Fiskalnega sveta, en lep pozdrav.

Moram reči, da mi je po prejšnjih mandatih kar lepo slišati vaše mnenje, da se poročilo, za katerega podajate, da ga ocenjujete kot neko umirjeno leto. To moram reči, da sem imel vedno občutek, da je bilo več graje kot pa neke pohvale, kljub temu, da vem, da je bilo vloženo v kar precej truda tudi glede na situacijo, s katero smo se srečevali v teh dogodkih, ki so nam mešali tudi proračune. Seveda, to je na podlagi teh podatkov, realna rast BDP je bila pol odstotka nižja od dolgoletnega povprečja. Imeli smo visoko zaposlenost, ki je res, da se konec leta ni več povečevala, so že nakazovali neke trende. Inflacija je bila nižja kot v preteklih letih, znižan je bil tudi javnofinančni primanjkljaj. Tako da spodbudne zadeve. Tisto, kar bi še rad omenil, tudi ta ocena za obdobje 2025-2028, jo ocenjujete kot ustrezno zahtevam, to se pravi, primanjkljaj naj bi bil pod 3 procente BPD, javni dolg pa naj bi se spustil nekako pod 60 procentov. Potem pa ste tudi opozorili na nekatera tveganja oziroma razloge, ki povečujejo ta tveganja, ki se pa kar že, če pa kljub temu oceni tudi par mesecev tega letošnjega leta, se tudi delno uresničujejo. Vi ste med ta tveganja oziroma razloge, ki povečujejo ta tveganja, navedli izpolnjevanje plačnega dogovora. Jaz se ne bi strinjal s predhodnikom okrog tega. Ta plačni dogovor je bil potreben, ta plačni dogovor so vse vlade nekako potiskale v ozadje in to, kar smo naredili. Jaz tudi vem, da so bile prve ocene nekako, da bo to v višini 800 milijonov, nazadnje smo prišli, ne vem, milijarda 400, ampak to je to. Nekatere zadeve je bilo v tej družbi nujno urediti in jaz računam, da smo to za nekaj časa naslovili tudi s tem plačnim sistemom. Zdaj, posebna zgodba bo zdaj te nove zaveze okrog obrambnih izdatkov tudi, kar je neka velika neznanka. Skratka je bilo, moram reči, za razliko od ostalih let kar zanimivo prebrati.

Predvsem pa seveda vaša klasična opozorila, ki jih dajete vsako leto, to je predvsem v nenatančnosti javnofinančnega načrtovanja. Jaz se strinjam z vami, jaz tudi sam opažam te zadeve. Pa tudi, da ne bo kdo od kolegov iz opozicije kaj očital, neko razsipnost, kar večkrat slišimo, ista opozorila s strani Fiskalnega sveta prihajala tudi pred prejšnjo vlado. Malo sem gledal, tudi v prejšnjem mandatu sem sledil, tako da ni nič tu kakšna kaj posebnega. Tisto, kar mene moti, sem prišel, sem prej delal v gospodarstvu in moti malo to, da so ta poročila bolj kontrolirate obseg porabljenih sredstev. Jaz pa, malo mi tu manjka nekako neko merjenje učinkovitosti s strani / nerazumljivo/ pa taki, smo še daleč od tega, da bi se ukvarjali v tej državi, zato me zanima, če so kakšna priporočila Fiskalnega sveta, glede boljšega preverjanja racionalnosti te porabe. Nič, zaenkrat toliko, hvala lepa.