Spoštovani članice in člani Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, spoštovani vsi vabljeni, lepo pozdravljeni Hvala, da ste se odzvali našemu vabilu.

Začenjam 19. sejo našega odbora. Obveščam vam, da, vas, da imamo eno pooblastilo in sicer Branko Zlobko nadomešča poslanca Uroša Brežana. Drugih obvestil o odsotnosti poslancev za zdaj nimam. Torej, s sklicem seje 8. avgusta ste prejeli naslednji dnevni red: 1. točka - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih in 2. - Pobude in vprašanja članov odbora.

Predlogov za spremembo dnevnega reda v poslovniškem roku nismo prejeli, zato ugotavljam, da je določen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem te seje.

Zato prehajamo na 1. točko - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih, ki ga je Državnemu zboru poslala v obravnavo Vlada in sicer po skrajšanem postopku.

Kot gradivo ste poleg zakona prejeli: mnenje Zakonodajno-pravne službe, odgovor Ministrstva za kmetijstvo, stališče Skupnosti občin Slovenije, pripombe Združenja občin Slovenije in pripombe Društva za varstvo Alp. V tem trenutku sem izvedela, da je prišlo še mnenje Državnega sveta, predstavnika Državnega sveta imamo tukaj, ki ga bo lahko tudi potem predstavil.

Torej, k tej točki sem vabila predstavnike Ministrstva za kmetijstvo, Zakonodajno-pravno službo, kot sem že rekla, Državni svet, predstavnike Kmetijsko gozdarske zbornice, Združenje občin, Skupnost občin, Združenje mestnih občin, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, Zavod za gozdove, Zveza lastnikov gozdov Slovenije, CIPRA Slovenija, torej Društvo za varstvo Alp in predstavnike Slovenskih državnih gozdov.

Torej, še enkrat, vsi, ki sem vas naštela, ste dobrodošli in lepo pozdravljeni.

V poslovniškem roku, to je bilo do 4. septembra, ste vložili Poslanski skupini Svobode in Socialni demokrati amandmaje k vrsto členom, ki so tukaj napisani oziroma jih bomo potem tudi videli in obravnavali. Poslanska skupina Levice pa je tudi vložila amandmaje k določenim členom. Amandma Poslanskih skupin Svobode in Socialnih demokratov k 2. členu je bil danes tudi spremenjen.

Torej, pričenjam drugo obravnavo predloga zakona.

Iz Ministrstva za kmetijstvo je z nami državna sekretarka na ministrstvu Maša Žagar in ji dajem kot prvi besedo. Izvoli, Maša.

Najlepša hvala za besedo. Spoštovana predsednica odbora, spoštovani poslanci in ostali prisotni. Vlada je poslala v Državni zbor v obravnavo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih. Z zakonom se določa pomen izrazov za pomožno, začasno in trajno skladišče gozdnih lesnih sortimentov. Za trajno skladišče gozdnih lesnih sortimentov je treba izpolniti vse pogoje, ki so določeni v gradbeni zakonodaji, poleg tega pa tudi pogoje Zavoda za gozdove Slovenije. Z zakonom se vzpostavlja veliko površinski monitoring gozdov oziroma nacionalna gozdna inventura. Monitoring gozdov se je na različne načine sicer že izvajal od leta 2000, vendar Slovenija do zdaj ni imela formalno določene tako imenovane nacionalne gozdne inventure, ki je namenjena nacionalnemu in regionalnemu zbiranju podatkov za oceno stanja in razvoja gozdov ter trajnosti gospodarjenja z gozdovi z namenom podpore in načrtovanja ukrepov gozdne politike. Nacionalna gozdna inventura ter pridobljeni in obdelani podatki bodo namenjeni poročanju v okviru državne statistike in različnih mednarodnih procesov. Zakon prinaša tudi nekaj sprememb s področja varstva gozdov in prepovedi vožnje v gozdu. Spreminja se definicija varstvenih del, tako da bolj ustreza razmeram na terenu. Prepoveduje se vožnja izven gozdnih cest ter javnih in ne kategoriziranih cest, ki se uporabljajo za javni cestni promet. Ne glede na to prepoved pa je dovoljena vožnja po protipožarnih presekih, gozdnih vlakah in sečnih poteh, vendar le za izvedbo sečnje in spravila lesa, za izvedbo gojitvenih in varstvenih del, za upravljanje z divjadjo ter za reševanje ljudi oziroma premoženja. Ob veliki razmočenosti gozdnih cest je prepovedana tudi vožnja z vozili nad določeno maso. Na posebej označenih gozdnih vlakah in poteh sta dovoljeni tudi vožnja s kolesom in ježa. Zakon prinaša spremembe in dopolnitve, ki prinašajo učinkovitejše delo Zavoda za gozdove Slovenije. Predvsem gre za vodenje upravnih postopkov. In izdajanje upravnih odločb. Zavod za gozdove Slovenije namreč letno izda okoli sto tisoč odločb v upravnem postopku, evidenco pa vodi v elektronski obliki. Večina odločb je izdanih fizičnim osebam. Z vidika zagotavljanja varstva osebnih podatkov je treba posodobiti pravne podlage za vodenje osebnih podatkov. Za učinkovito izdajanje odločb ter zagotavljanje pravilnosti, točnosti in aktualnosti podatkov je potrebno povezovanje posameznih obstoječih zbirk podatkov, ki so v upravljanju drugih upravljavcev, na primer ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, Centralni register prebivalstva, Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, Informatizirana glavna knjiga zemljiške knjige geodetske uprave, kataster nepremičnin in pa finančne uprave Republike Slovenije, davčni register.

Zavod za gozdove Slovenije je bil ustanovljen leta 1994. Zavod je sestavljen iz 14 območnih enot. Vsaka območna enota ima devet članski svet območne enote, ki je sestavljen iz predstavnikov lastnikov gozdov, predstavnikov lovstva, kmetijstva in varstva narave ter kulturne dediščine. in predstavnikov ustanovitelja in lokalnih skupnosti. Hkrati ima zavod še 27 članski svet zavoda, ki je sestavljen iz predstavnikov svetov območnih enot ustanovitelja, izobraževalnih in raziskovalnih organizacij s področja gozdarstva ter lastnikov gozdov. Skladno z nalogami upravljanja, ki jih za celoten zavod izvaja le svet zavoda, se svetu območne enote spremenijo naloge tako, da se ohrani ključna naloga, to je določitev predloga gozdno gospodarskega načrta, gozdno gospodarske enote in dvoletnega lovsko upravljavskega načrta območja.

Posledično temu pa se določba o sestavi sveta zavoda spremeni tako, da se ukinja članstvo predstavnikov sveta območnih enot.

Gozd in gozdni prostor postajata vse bolj obremenjena z obiskovalci. S povečevanjem števila obiskovalcev se povečuje tudi njihov negativni vpliv na gozdni ekosistem. Pristojni organi, ki izvajajo nadzor, svojo vlogo opravljajo v skladu s svojimi pooblastili in z možnostmi. Zavod za gozdove Slovenije že izvaja gozdarski nadzor, spreminjajo se pooblastila, ki jih imajo gozdarski nadzorniki.Zakon jim dodeljuje tudi status uradne osebe. Spreminja se tudi postopek imenovanja. Do zdaj je gozdarske nadzornike pooblastil minister, s spremembo zakona pa jih bo imenoval direktor Zavoda za gozdove Slovenije. Spreminja se tudi višina glob: večina glob, ki jih za posamezne prekrške predpisuje zakon, je nespremenjena že od leta 2007. V obdobju od 2007 do 25 je bila inflacija v Republiki Sloveniji po uradnih statističnih podatkih Statističnega urada 50,7 odstotna. Temu ustrezno se zvišuje višina glob.

Spoštovana predsednica odbora, cenjene poslanke in poslanci. Gozd pokriva skoraj 60 odstotkov površine Slovenije. Trajnostno in sonaravno gospodarjenje z gozdovi ima dolgotrajno tradicijo. S spremembami in dopolnitvami Zakona o gozdovih stremimo k posodobitvi in izboljšanju postopkov in procesov takšnega gospodarjenja z gozdovi. Zakon je v največji možni meri usklajen z pripombami Zakonodajno-pravne službe in zato vabim poslance, da ga podprete. Hvala.

Najlepša hvala državni sekretarki. In ker je že ona sama omenila Zakonodajno-pravno službo, ki je tudi pripravila predloge za izboljšanje z amandmaji, dajem besedo predstavniku te službe, Luki Rems.

Hvala za besedo. Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in iz zakonodajno tehničnega vidika ter je o tem pripravila pisno mnenje. Predlagatelj je pri pripravi pač amandmajev, ki sta jih vložili Poslanski skupini Svoboda in Socialni demokrati upošteval večino vsebinskih in nomotehničnih pripomb. V preostalem delu pa je podal pojasnilo oziroma odgovor. Hvala.

Najlepša hvala. Zdaj pa prehajamo naprej po seznamu. Prej sem rekla, da je predstavnik Državnega sveta z nami, ki je dal tudi svoje mnenje. Dajem besedo gospodu Branku Tomažiču, za njim pa bom potem že dala besedo predstavniku Kmetijsko gozdarske zbornice, doktor Jožetu Podgoršku.

Ja, hvala za besedo in lep pozdrav spoštovane poslanke in poslanci in vsi prisotni. Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je včeraj obravnavala predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gozdovih. Komisija predlog zakona ni podprla. Večina se jih je vzdržala, eden je bil pa proti zakonu. Komisija ugotavlja, da zakon vsebuje nekaj koristnih ukrepov za upravljanje gozdov, ki jih podpirajo ključni deležniki. Ključni problem ostaja pa odprt, saj predlog zakona ne rešuje nesorazmernega poseganja v lastninsko pravico. Predmet zahteve Državnega sveta za ustavno presojo Zakona o gozdovih in podzakonskih aktov, ker postopki priprave in sprejemanja gozdno gospodarskih načrtov niso ustrezno urejeni. Krši se načelo pravne države in pravica do zasebne lastnine. Dobili smo odgovor, da v to niso posegali zakonodajalec, ker pač čakajo mnenje Ustavnega sodišča. Lastniki gozdov nimajo učinkovitega vpliva na upravljanje svojega premoženja, denacionalizacija jim je vrnila lastnino. To so ti večji posestniki, ne pa tudi vseh spremljajočih pravic za njihovo polno upravljanje.

Komisija izpostavila problematiko hribovskih in gorskih kmetij, ki niso vključene v upravljanje državnih kmetij. Pri tem je treba opozoriti na 71. člen Ustave: država mora skrbeti za napredek prebivalstva v gorskem in hribovskem svetu. Komisija, na komisiji je bilo nekako opozorjeno, da samo lastniki, kmetje so tisti, ki poseljujejo obmejna območja in so tudi varuh slovenstva in države in naroda.

Komisija je opozorila na problematiko predkupne pravice države pri nakupu gozdov. Tukaj smo se večkrat opozarjamo, da mora imeti kmet, kmet lastnik ali mejaš pravico ne pa država. Komisija je opozorila, razen tiste večje nad 30 hektarjev ali pa kjer so določeni varovani gozdovi. Komisija opozorila na problematiko spreminjanja namenske rabe zemljišč, in sicer enostransko spreminjanja kmetijskih zemljišč v gozdu v gozd brez obvestila lastnikov. Pojasnjeno je bilo, da sedaj ne bo več temu tako, ampak da bomo, da bo vsak, ki se mu bo spreminjalo kmetijsko zemljišče v gozd, bil seznanjen in na to opozorjen. Dali smo pa tudi pripombo, da bi morali dobiti lažje, lažjo, bi rekel, možnost, da se vrača pa zaraščen, zaraščena kmetijska zemlja, ki je zdaj pisana pod gozd, nazaj v kmetijstvo, ker vemo, da nam kmetijstva primanjkuje in ker smo gozdnata država, ker je nekako 58, 60 procentov pod gozdom, bi morali stremeti k večji kmetijski zemlji in s tem tudi večji prehranski, prehranski varnosti. Glede prispevka za gozdne ceste je bila pobuda, da ne moremo mi samo kmetje nositi stroške, kot lastniki gozda, ceste so pa, bi rekel, javna dobrina in vsem dostopna, se pravi, se predlaga za financiranje iz javnih sredstev obnovo gozdnih cest. Škoda po divjadi stalno govorimo, vendar na tem se nič ne naredi. In velika polemika je bila glede nabiralništvo, ker morajo lastniki dopustiti rekreativno nabiranje plodov in gob. V praksi to pomeni brez nadzora, pogosto tudi s strani tujcev. Predlog uvedbe dovolilnic ali kako drugače bi morala država ali pa zakonodajalec tukaj omejiti to nabiralništvo. Čebelarji so opozorili, da bi morali prisluhniti, da bi lahko postavljali svoje čebelnjake tudi na gozdnih zemljiščih. S tem pa imeti večji nadzor, da ne pride do zlorab do določenih hiš.

Glede kadrovske stiske na Zavodu za gozdove Slovenije smo predlagali, da se nekako poenostavi sečnjo lesa za lastne potrebe in ni treba, da gozdarji na tem delajo in s tem bi jih razbremenili ter je bil tudi potem predlog le na Lovsko zvezo, da se podpora predlogu za uvrstitev predstavnika lovstva v svet zavoda. Vemo, da je to največja nevladna organizacija, ki nekako je v naravi, je v gozdu in bi prav, da bi bili tudi oni člani sveta zavoda. Toliko s strani Državnega sveta, hvala.

Najlepša hvala predstavniku Državnega sveta. Zdaj dajem besedo doktor Jožetu Podgoršku, predsedniku Kmetijsko gozdarske zbornice. Naslednja, ki je tukaj z nami, je na vrsti, je direktorica Sklada kmetijskih zemljišč, magistra Irena Tušar bo tudi želela besedo. Aha, tam se, boste tudi želeli, ja, kar pripravite se za doktor Podgorškom.

Hvala lepa. Lepo vas pozdravljam, spoštovane poslanke in poslanci, predsedujoča, spoštovani predstavniki kmetijskega ministrstva, državna sekretarka in vsi ostali gostje! Zakon o gozdovih, moram uvodoma vendarle poudariti, da je v fazi sprejemanja tega zakona bil resnično upoštevan dialog, zato zahvala ministrstvu za ta dialog. Tudi kar veliko pobud je ministrstvo sprejelo in zato smo do tega zakona manj kritični, kot bi bili sicer. Pa vendarle nekaj pobud pa je bilo danih, ki pa bom tudi sproti povedal, pojasnil, kaj je tisto, kar pozdravljamo. Zelo pozdravljamo, da se ohranjajo območne enote Zavoda za gozdove. Zelo pozdravljamo, da se je svet centralnega, torej Zavoda za gozdove razširil, da je v njem tudi večje število deležnikov ali pa članov s strani uporabnikov gozdnega prostora. Tukaj podpiramo pobudo, da se doda tudi predstavnik lovstva v svet centralnega zavoda. Ravno tako pozdravljamo pobudo po ureditvi evidenc oziroma po nadgradnji samega dela v gozdovih z digitalizacijo in tako naprej. Vsaj včeraj je gospod Meter zelo lepo pojasnil na Državnem svetu, na komisiji, zakaj se je v tem delu potrebno spreminjati sam zakon. Predlagali smo pa tudi še nekatere druge zadeve, ki pa so bili manj uslišani, ampak vseeno jih bom na kratko ponovil. Pozdravljamo, da se ureja tudi vožnja v gozdu s strožjimi nadzori in tudi sankcijami. Tukaj bi pogrešali morda še celo malo večjo ambicioznost in pri tej vožnji v gozdovih bi se kar navezal tudi na mnenje Državnega sveta. Torej, tudi mi predlagamo, da se financiranje vzdrževanja gozdnih cest v celoti prenese na Republiko Slovenijo. Tudi v uvodu je gospa državna sekretarka omenila, da se zelo povečuje število obiskovalcev v gozdovih in to ne zgolj lastnikov, ampak predvsem zaradi tako imenovane socialne funkcije slovenskih gozdov.

Predlagali smo še nekatere spremembe, ki jih sicer zakonodaja, predlog, torej zakonodajalec, ministrstvo ni odprlo. In eden od teh predlogov je, da bi vendarle omogočili tudi večjo, bolj ambiciozno odpravo zaraščanja, predvsem pa krčitev gozdovza namene kmetijske rabe. Tukaj še vedno predlagamo, da bi šli v tem delu iz sedajšnjih pol hektarja morda na tri hektarje, kajti Slovenija res nima težav z deforestacijo. Imamo prej obratni problem. Slovenija se zarašča in bi v nekaterih predelih Slovenije pa vendarle lahko na dokaj kvalitetnih rastiščih vzpostavili kmetijsko rabo. Ravno tako smo tudi mi predlagali, da se črta predkupna pravica Družbe Slovenski državni gozdovi pri nakupu gozdov, gozdnih kompleksov nad 30 hektarov. In da bi tudi tukaj sledili podobni ureditvi, kot to velja pri nakupu kmetijskih zemljišč. Torej, da se ustvari drugačen prednostni vrstni red in da je družba Slovenski državni gozdovi kasneje v tem prednostnem vrstnem redu. Torej, da pa lahko preprečujemo nakupe gozdov s strani tujcev, kot se to dogaja pri kmetijskih zemljiščih.

Prav ravno tako predlagamo, v zakonu, se spreminja, se novelira člen, ki govori o sanitarni sečnji še pred izdajo odločbe s strani Zavoda za gozdove, torej ko lastnik gozda ugotovi, je potrebno sanitarna sečnja. Pozdravljamo zdajšnji člen zakona, ne strinjamo se pa z novim, kajti po novem členu naj bi lastnik gozda poklical, obvestil revirnega gozdarja, povedal število dreves, ocenil tudi kubituro in tako naprej.

Tukaj moramo poudariti, da glede na posestno strukturo v Sloveniji večina lastnikov gozdov ni veščih za to, da bi lahko sami ocenjevali kubiture posekanih dreves. So seveda gozdarji so za to usposobljeni in tako ali tako na koncu po sanitarni sečnji in četudi brez odločbe izda revirni gozdar končno odločbo, kjer se vse to povzame, tukaj predlagamo, da ohranimo obstoječe stanje, da tega ne spreminjamo.

Podpiramo tudi mi možnost postavitve čebelnjaka v gozdu v obliki ureditve stojišč na gozdnih vlakah. Ravno tako predlagamo spremembo pri tako imenovanem, pri tako imenovanih odškodninah zaradi omejene rabe gozdov, torej, ko so gozdovi dobijo nek poseben status. Sedaj se predlaga, da to določi Vlada višino odškodnine. Če pa želi lastnik spremeniti višino odškodnine, pa naj bi se naročila cenitev, ki jo plača lastnik. Temu nasprotujemo, kajti mi menimo, da bi moral cenitev plačati tisti, ki hoče nek gozd, neko rabo gozda spremeniti. Še posebej vemo, da je to plačilo cenitve s strani lastnika včasih resnično nesmiselno glede na posestno strukturo, ki jo imamo. Tudi majhne površine gozdov in tako naprej.

Zelo pozdravljamo umestitev trajnih skladišč v gozdove. Predlagamo pa vendarle črtanje tega. Dvajset kilometrske oddaljenosti od enega do drugega. Tukaj ocenjujemo, da bodo potem v slovenskem prostoru samo nekateri lahko postavili ta skladišča v gozdu, torej za skladiščenje gozdno lesnih sortimentov. Manjši bodo pa verjetno to težje naredili oziroma ne bodo mogli na podlagi tega zakona in tukaj predlagamo samo črtanje teh 20 kilometrov.

O svetu zavoda sem že omenil, da predlagamo, da se doda tudi predstavnik lovstva v svet zavoda in pa predlagamo tudi črtanje členov, ki povečujejo kazni. Razumem namero, tudi inflacijo, ampak vendarle, že sedaj je možnost kaznovanja od do, kar pomeni od najnižje do najvišje in se lahko tudi vsako, vsak inšpektor oziroma kdorkoli izdaja te kazni, odloči tudi o tej višini kazni.

Toliko na kratko, hvala lepa.

Najlepša hvala, zdaj bom dala besedo gospe direktorici, kot sem rekla, magistri Ireni Tušar. Zelo vesela bom, da vsi, ki ste danes povabljeni se jasno opredelite seveda do zakona in potem izpostavite bolj tisto, kar vas morda pri zakonu moti. Tako da bomo poslanci lažje razpravljali in da bomo čim hitreje vam vsem dali besedo. Izvolite.

Jaz bom zelo hitra. Spoštovana predsednica, poslanci, vsi prisotni, lep pozdrav! Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije ima gozdove pravzaprav samo še v nazivu, zato ker od leta 2016 z državnimi gozdovi gospodari družba SIDG. Vseeno pa tudi v naših bilancah še je nekaj gozdov, predvsem tisti gozdovi, ki jih pridobivamo ob nakupih kmetijskih zemljišč, zato, ker seveda se opredelimo do nakupov tudi v smislu, da če je pač kmetijsko zemljišče zanimivo, pa je nekaj gozda zraven, gremo v ta nakup. V teh primerih gozdove tudi prenašamo potem naprej na SIDG. Še vedno potekajo prenosi družbene lastnine na državo, to še vedno za SIDG opravlja Sklad kmetijskih zemljišč, tako da tudi v tem primeru nekaj gozdov preide na sam sklad. Največja težava pa je pravzaprav pri zaraščanju, tukaj pa nam gozdovi po naravni poti nastajajo in prihajajo v bilance. Tukaj pozdravljam tudi informacijo iz včerajšnjega sestanka na Državnem svetu, da bo Zavod za gozdove letos poslal obvestila o zaraščanju kmetijskih zemljišč in tako bomo lahko tudi na skladu dobili informacijo o obsegu zaraščanja in mogoče odreagirali še preden nastane maska gozda in tako prispevamo k temu, da ohranjamo kmetijska zemljišča. In jih zavarujemo pred zaraščanjem. Tako, da s tega vidika na predlog dopolnitev zakona sklad nima nobenih pripomb. Hvala lepa.

PREDSEDNICA DR. VIDA ČADONIČ ŠPELIČ: Hvala vam. To je zelo lepo slišati, ko stroka zakon podpira. Dajem zdaj besedo naslednjemu predstavniku stroke, to je direktorju Zavoda za gozdove, gospodu Gregorju Danevu. Izvolite, beseda je vaša.