12. nujna seja

Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo

24. 5. 2019
podatki objavljeni: 24. 5. 2019

Transkript

Spoštovane kolegice in kolegi, lepo pozdravljeni!Lepo pozdravljam tudi vse vabljene in ostale prisotne! Pričenjam 12. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Ob tem obveščam, da na seji kot nadomestne članice in člane odbora s pooblastili sodelujejo: poslanca Predraga Bakovića nadomešča mag. Marko Koprivc, poslanko mag. Bojano Muršič nadomešča poslanec Soniboj Knežak, poslanca Roberta Polnarja nadomešča poslanec Jurij Lep, poslanko Tino Heferle nadomešča poslanec Aljaž Kovačič, poslanca Igorja Pečka nadomešča poslanka Nina Maurovič, poslanca Jerneja Vrtovca nadomešča poslanec Aleksander Reberšek, gospod poslanko Evo Irgl nadomešča mag. Karmen Furman. Na tej točki dajem besedo podpredsednici Odbora za delo družino, socialne zadeve in invalide, gospe Mojci Žnidarič. Izvolite.
Hvala.  Spoštovane kolegice in kolegi, pričenjam 24. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Obveščam vas, da na seji kot nadomestni poslanci sodelujejo: gospa Maša Kociper namesto poslanca Vojka Starovića in poslanec gospod Blaž Pavlin namesto poslanke Ive Dimic.  Besedo sedaj dajem, vračam podpredsedniku Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, gospodu Niku Prebilu.
Hvala lepa. Preden nadaljujem vas obveščam še, da gospod poslanko Anjo Bah Žibert nadomešča poslanec Marijan Pojbič. Prehajamo na določitev dnevnega reda. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odborov. Ker k dnevnemu redu sej ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk, je določen dnevni red seje, ki je predlagan s sklicem. In tako prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA. Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je dne 23. 5. 2019 vložila zahtevo za sklic skupne seje Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide ter Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo s točko dnevnega reda PROBLEMATIKA ZLORABE SOCIALNIH TRANSFERJEV NA PODLAGI FIKTIVNO PRIJAVLJENEGA PREBIVALIŠČA. Kot gradivo k tej točki ste prejeli zahtevo Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke s predlogi sklepov, ki naj bi jih sprejela odbora.  Na sejo so bili vabljeni v imenu predlagatelja Poslanske skupine SDS mag. Karmen Furman, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mag. Ksenija Klampfer, minister za notranje zadeve, ki ga v njegovem imenu državni sekretar mag. Sandi Čurin in pa predstavnik Državnega sveta.  Prehajamo na obravnavo omenjene točke. Najprej dajem besedo predstavniku predlagatelja mag. Karmen Furman za predstavitev zahteve za sklic nujne seje. Izvolite.
Hvala lepa za besedo in lep pozdrav vsem navzočim.  V Slovenski demokratski stranki smo se odločili za današnji sklic nujne seje dveh pristojnih odborov. Namreč, ker kljub spremembi zakonodaje v letu 2016, ki naj bi preprečile te tovrstne zlorabe oziroma fiktivne prijave prebivališč tujcev in potem posledično tudi možne zlorabe socialnih transferjev na tej osnovi. Slednje očitno v praksi še vedno ostaja problem. Namreč, ne dolgo nazaj smo v medijih lahko zasledili novico, ko sta imela zakonca na svojem naslovu v enonadstropni hiši prijavljenih kar 547 oseb. Za vsako prijavo pa sta tudi zaslužila po 100 evrov. Pred leti so mariborski kriminalisti uspeli razbiti celo kriminalno združbo, ki je državljanom nekdanje Jugoslavije proti plačilu pomagala pridobivati v Sloveniji dovoljenja za bivanje. Takšni primeri kažejo, da problemi na tem področju ostajajo oziroma celo se iz leta v leto večajo in da so problemi večplastni. Namreč, v praksi se ugotavlja, da imajo zaradi tega v postopkih prijav prebivališč in potem posledično vsi transferji, ki se iz tega črpajo in pravice na podlagi združitve družine problem praktično vsi kadri, ki v teh postopkih sodelujejo, in sicer od upravnih enot, centrov za socialno delo, šole, vrtci, zdravstveni domovi. Skratka, vse javne institucije, ki potem s temi tujci prihajajo v stik.  Bi pa na začetku preden preidem na smo bistvo problema in predstavim predlagane sklepe Slovenske demokratske stranke bi vendarle želela najprej povedati, da tukaj ne gre za neko politiko proti migrantom, ampak gre za zdravo razumske ukrepe, ki jih je vendarle potrebno sprejeti, in sicer ukrepe po zgledu drugih držav v okviru Evropske unije, ki se prav tako srečujejo s tovrstno problematiko in so na tej osnovi že bile pred časom primorane sprejeti spremembe obstoječe zakonodaje. Če si želimo priznati ali pa ne, problemi so na tem področju, opozarjajo tudi vsi zaposleni, ki delujejo v teh institucijah. Jaz moram povedati, da odkar sta bili sklicani seji teh dveh odborov me vsakodnevno kontaktirajo na vse možne načine zaposleni, ki delujejo v teh državnih institucijah, od zaposlenih na centru za socialno delo, upravnih enotah, vrtcih, šolah. Opozarjam na to, da gre za sistemski večplasten problem in da je seveda nujno potrebno, da država v tej smeri glede na obstoječo zakonodajo, ki jo imajo, vendarle nekaj naredimo.  Na kratko bi samo orisala tiste res osrednje najbolj pereče točke problema v tej smeri, in sicer še vedno je ne glede na to, da je sprememba zakonodaje pričela veljati in se izvaja že več kot leto in pol vedno je še mogoče, da se na istem naslovu prijavi večje število oseb, ki je nesorazmerno kvadraturi prebivališča. V stranki menimo, da bi vendarle bilo potrebno določiti neko kvadraturo bivanja. Namreč po obstoječem pravilniku ta površina obstaja v primerih, ko je delodajalec hkrati stanodajalec. Takrat je površina zakonsko določena   (nadaljevanje) in ne vidimo neke ovire, zakaj tudi v tem primeru oziroma v vseh ostalih primerih ne bi bila. Seveda pa posledično bi se potem moralo v registri prijave prebivališča namestiti blokado, da potem v takšnih primerih do zlorab avtomatično več ne bi moglo prihajati, ker register niti ne bi dovolil večjega števila prijav. Res je, da zdaj v praksi obstajajo neke zaznambe v registru, ko je na enem naslovu prijavljenih več oseb, ampak to zgolj pomeni, da morajo uradne osebe oziroma pristojne osebe sprožiti postopek pregleda v različnih evidencah in v zemljiških knjigah, kar je navsezadnje malce dolgotrajen postopek, sploh če vemo, da zunaj pred vrati upravne enote čaka cela vrsta tujcev za prijavo, in se to včasih tudi ne izvaja oziroma velikokrat ne izvaja. Po drugi strani so pa tudi tujci ugotovili, katere upravne enote so toliko zasičene z delom, da te postopke nadzora ne izvršujejo. In glede na to, da prijava prebivališča ni v krajevni pristojnosti, torej se lahko prijaviš na katerikoli upravni enoti, seveda posledično prihaja tudi do zlorab. Tu je mogoče na mestu tudi vprašanje za Furs oziroma finančni urad, glede na to, da se tako enormno viša število prijav na določenih prebivališčih, kako je s pobranim davkom oziroma dohodnino na teh naslovih, kajti zaposleni na upravnih enotah tudi opozarjajo, da sploh tujci nimajo najemnih pogodb v pisni obliki in da se te najemnine nekako plačujejo, če se tako izrazim, kar na roko. Torej to pomeni, da je tudi izpad prihodkov oziroma dohodnine v tej smeri s strani države in da se finančni nadzor ne izvaja v praksi tako, kot bi bilo treba. Kaj se zgodi po približno letu dni. Ti tujci na osnovi pravice do združitve družine v našo državo pripeljejo tudi svoje sorodnike, žene, partnerja, otroke, kar je povsem normalno. Nobeden tu ne osporava tej pravici, ampak gre za to, da naša zakonodaja kot pogoj za pridobitev te pravice določa tudi sredstva za preživljanje, da mora tujec zagotoviti dovolj visoka sredstva, da ima za preživljanje svoje družine. Imamo pa tu zelo odprto zakonodajo, kajti v to kvoto za preživljanje družine se štejejo tudi socialni transferji, kot so otroški dokladi in vsi ostali dodatki k plači. In kaj se zdaj v praksi dogaja, namreč, nekaj mesecev prej, preden tujec zaprosi za to pravico do združitve družine, se enormno povišajo njegovi dodatki na plačo. Plača se ne povišuje, zaradi tega, ker od plače bi morali državi plačati tudi prispevke, se pa, zelo zanimivo, nenadzorovano povišajo ti dodatki, ki jih pa potem, ko se pridobi ta pravica, na plačilni listi več ni. Tako vidimo, da gre v bistvu za neko navidezno povišanje sredstev za preživljanje, kajti posledično, kolikor je bilo razvidno iz podatkov Vlade, so se pa ta sredstva za socialne transferje tujcem in njihovim družinam v zadnjih letih v povprečju po centrih za socialno delo povišala kar za več kot 50 %. Pa izstopa, kot je že bilo dostikrat povedano, Spodnje Podravje s 64 %.  Problem upravnih enot je tudi v nepovezanih evidencah s šolami, vrtci, centri za socialno delo. Namreč, tu se dogaja, kot je že tudi ministrica omenila v odgovoru na moje ustno poslansko vprašanje, namreč, izobraževalne institucije sploh ne javljajo, da tujci ne prihajajo v šolo. Tako imamo tu priznan status štipendista, torej dobiva štipendijo, v resnici pa se dogaja, da tujec sploh ni prišel v Slovenijo ali pa je v Sloveniji, pa ne obiskuje izobraževanja. Tako tu predlagamo, da se te evidence medsebojno povežejo,   (nadaljevanje) to pa zaradi tega, ker če bi upravne enote dobile povratno informacijo, bi lahko po uradni dolžnosti sprožile postopek za razveljavitev pridobljene pravice do bivanja.  Posebno področje so tudi deficitarni poklici. Namreč, po navodilih Zavoda za zaposlovanje je zdaj kvota za zaposlitev nekoga z deficitarnim poklicem 50 oseb za posamezni deficitarni poklic, in sicer na posameznega delodajalca, in to ne glede na to, ali je delodajalec nekakšno mikro podjetje ali velika gospodarska družba - trenutno imamo na spisku uradno 12 deficitarnih poklicev -, kar na koncu pomeni, da lahko posamezni delodajalec brez kontrole trga dela, ki v tem primeru ni potrebna, zaradi tega, ker je poklic na spisku deficitarnih poklicev, na leto zaposli kar 600 oseb s takšnim deficitarnim poklicem. V preteklosti se je tudi dogajalo, morda zdaj nekoliko manj, ampak zlorabe so še vedno, da s strani Zavoda za zaposlovanje sploh ni bilo nekakšne kontrole oziroma preverjanja ponarejenih diplom, referenc delodajalcev, ker so potem na upravni enoti ugotavljali, da ti delodajalci sploh ne obstajajo ali pa da je bila diploma ponarejena. Prihaja tudi do tega, da sploh ni mogoče tega preverjati. Na tem področju ugotavlja zlorabe tudi veleposlaništvo. Namreč, dogaja se, da tujec pride v tujini na naše veleposlaništvo in preden veleposlaništvo ugotovi, da sploh ni pristojno, ker pač tujec ne želi v Slovenijo, ampak želi oditi na delo v Nemčijo, Avstrijo oziroma nam sosednje države, Zavod za zaposlovanje že izda soglasje na dovoljenje za bivanje in tako je pač postopek že nekako zaključen. In tujec pridobi pri nas dovoljenje za bivanje kljub temu, da niti v osnovi ni imel namena prebivati v naši državi.  Krovni problem vsega tega je pa zagotovo nepoznavanje slovenskega jezika. Namreč, ne glede na to, kako vsi govorimo, da se tujci morajo integrirati v naše okolje, menimo, da prav nobena integracija ni mogoča brez tistega osnovnega znanja slovenskega jezika, ki potem nadalje omogoča komuniciranje z vsemi državnimi institucijami in na koncu koncev tudi z družbo, v katero se želijo ti tujci oziroma naj bi se želeli integrirati. Se pa po drugi strani dogaja, da pa naše institucije zaposlujejo prevajalce, ker je pač sistem takšne, kot ga imamo. Tujci niso motivirani, da bi se naučili slovenskega jezika, ne nazadnje sploh starejši ga ne potrebujejo, saj kljub temu pridobivajo oziroma koristijo pri nas vse možne socialne transferje.  Name so se obrnili tudi zaposleni na občinah, ki so obmejne občine z Republiko Hrvaško. Tam imajo še posebej specifičen primer, in sicer z osebami z dvojnim državljanstvom, torej hrvaškim in slovenskim, ali pa hrvaški državljani, ki imajo pri nas prijavljeno stalno prebivališče. Namreč, kaj se dogaja. Ker so vse pravice iz socialnih transferjev vezane na stalno prebivališče, potem te osebe pri nas koristijo različne socialne transferje, to pa se je v teh občinah ekstremno povišalo, plačilo obveznega zdravstvenega zavarovanja, pa čeprav potem na koncu koncev te osebe sploh pri nas ne prebivajo. Ampak glede na to, da imamo višji status, širše socialne pravice, na koncu koncev tudi višje socialne pravice, kot jih ima sosednja Republika Hrvaška, se jim to ne nazadnje splača, tak sistem izkoristiti.  Da ne bom uvodoma predolga. Na kratko sem orisala problematiko na tem področju, ki je večplastna. V Slovenski demokratski stranki smo torej pripravili nek nabor sklepov, za katere menimo, da bi ob njihovem sprejetju se spremenila posledično tudi zakonodaja, v tej smeri, da če že ne bi odpravili, bi pa lahko v praksi vsaj bistveno zmanjšali te zlorabe, ki se trenutno dogajajo. Glede na to, da je tematiko pred letom dni obravnaval tudi Državni svet in je dal določena priporočila in sklepe Vladi, ki tako kot ugotavlja varuh človekovih pravic, do danes v praksi še niso bile realizirane. V Slovenski demokratski stranki najprej predlagamo torej s sklepom, da se v celoti realizirajo sklepi Državnega sveta Republike Slovenije z dne, 16. 5. 2018, glede odprtih vprašanj integracije tujcev s stalnim ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Potem glede na vse povedano pa, da se predlagajo spremembe zakonodaje, ki bodo kot pogoj za celotno denarno socialno pomoč tujcem določale uporabno osnovno znanje slovenskega jezika, da se predlaga oziroma sprejmejo površinski standardi za prijavo prebivališča v posamezni stanovanjski enoti pod katerim je upravna enota po uradni dolžnosti preveri prijavo prebivališča, da se preučijo učinkovite prakse iz držav Evropske unije za odkrivanje fiktivnih prijav prebivališč in o tem obvesti Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, da se predlaga oziroma sprejmejo takšni ukrepi, da bodo lahko pristojne upravne enote pridobile informacije o tem, kateri izmed tujcev je prenehal obiskovati osnovno ali srednjo šolo ali ne izpolnjuje šolskih obveznosti ter, da se sprejmejo ukrepi na podlagi katerih bodo evidence prejemnikov socialnih transferjev za tujce na vpogled tudi upravnim enotam v postopku preverjanja prijav prebivališč. Toliko za enkrat z moje strani.  Hvala lepa.
Hvala lepa kolegici Karmen Furman za to dodatno uvodno predstavitev.  Preden dam besedo naprej, še dve obvestili z moje strani. Žan Mahnič bo zaradi drugih obveznosti odsoten od 12. do 13. ure in sam bom tudi zaradi drugih obveznosti odsoten med 12. in 12.30 uro. Ima pa eno podobno obvestilo tudi kolegica, poslanka Mojca Žnidarič. Izvolite.
Hvala.  Tudi na Odboru za delo smo prejeli dve pooblastili in sicer, poslanec Zvonko Černač nadomešča poslanko gospo Jelko Godec in pa poslanec mag. Branko Grims nadomešča poslanko Suzano Lep Šimenko.  Hvala.
Hvala lepa.  Zdaj pa dajem besedo ministrici za delo, družino, socialne zadeve in invalide, gospe Kseniji Klampfer. Izvolite.
Ksenija Klampfer
Hvala lepa za besedo.  Veliko kar si je gospa Furman predstavila, se dotika Ministrstva za notranje zadeve, tako da bi se zdaj skoncentrirala na tisto kar se tistih predlogov dveh sklepov, ki se dotikajo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Kar se tiče sklepa številka dva, da se predlaga sprememba zakonodaje, ki bo kot pogoj za prejemanje celotnega zneska denarne socialne pomoči tujcem določala osnovne znanje slovenskega jezika. zdaj, denarna socialna pomoč, institut denarne socialne pomoči lahko prejmejo tisti tujci, ki imajo v Sloveniji stalno prebivanje in hkrati tudi prijavljeno stalno prebivališče. Dovoljenje za stalno bivanje lahko prejme tujec, kadar neprekinjeno prebiva v Republiki Sloveniji pet let, hkrati pa seveda mora imeti tudi prijavljeno stalno prebivališče. Torej, če ima začasno prebivališče, to pomeni, da do denarne socialne pomoči ni upravičen. Bolj podrobno pa bo seveda ta pravila oziroma to zakonodajo razložilo Ministrstvo za notranje zadeve. Bi pa želela tukaj povedati kar se tiče znanja slovenskega jezika. na ministrstvu smo pripravili predlog spremembe Zakona o urejanju trga dela. Namreč ugotovili smo, da imamo na zavodu za zaposlovanje med aktivnimi iskalci zaposlitve približno 7 tisoč 600 tujcev, ki so delovno aktivni, vendar ne znajo osnov slovenščine in smo ugotovili, da je to tudi razlog, zakaj so na zavodu tudi obstali in predlagamo spremembo Zakona o urejanju trga dela, da se kot pogoj uvede, da tak tujec v roku enega leta preko ukrepov aktivne politike zaposlovanja opravi tečaj in pa izpit iz znanja slovenščine, seveda v roku enega leta, brezplačno kot ukrep aktivne politike zaposlovanja. Trenutno lahko povem, da je ta zakonodaja v fazi usklajevanja na Ekonomsko-socialnem svetu, vse spremembe zakona   o urejanju trga dela potekajo že približno mesec dni pogajanja in da potekajo zelo intenzivno. Računamo, da bodo zaključena nekje do konec mesec junija. To informacijo lahko za enkrat dam kar se tiče tega Zakona o urejanju trga dela. Tako, da bomo videli kakšna bo odločitev socialnih partnerjev.
To je vse?
Ksenija Klampfer
Mogoče še k zadnji točki glede 6. točke, da bi lahko upravne enote tudi videle kar pride stranka k okencu in prijavi prebivališče oziroma tujec, ki prijavi prebivališče, da lahko vidi ali je prejemnik denarne socialne pomoči. Zakon o prijavi prebivališča nalaga takemu tujcu, da mora imeti dovoljenje za stalno prebivanje hkrati ali je lastnik nepremičnine ali pa ima najemno pogodbo, v primeru najemne pogodbe mora lastnik nepremičnine dati tudi soglasje. zdaj ne vidimo ali je to potrebno za samo prijavo prebivališča ali je prejemnik denarne socialne pomoči, verjetno to na samo prijavo toliko ne vpliva, lahko pa povem, da imajo upravne enote pravno podlago, da lahko kadarkoli zaprosijo center za socialno delo za informacijo ali je tujec prejemnik denarne socialne pomoči, ta pravna podlaga že tudi obstaja. Toliko mogoče uvodoma za enkrat teh dveh točk, ki se dotikajo ministrstva…
Mogoče še glede predlaganih sklepov, če lahko poveste vaše mnenje. Gospa ministrica ima besedo. Samo malo, če se umirite. Izvolite.
Ksenija Klampfer
Glede tega predlaganega sklepa sta si sicer kot pogoj za prejemanje celotnega zneska denarne socialne pomoči tujcem določa osnovno znanje slovenskega jezika, mi tukaj predlagamo, da ta sklep zavrnemo, ker to urejamo v Zakonu o urejanju trga za tiste, ki so delovno aktivni, ne pa za vse, ki prejemajo denarno socialno pomoč, ker institut denarne socialne pomoči omogoča preživetje vsem tistim, ki so tukaj, medtem ko tisti, ki so delovno aktivni in je znanje slovenskega jezika oziroma neznanje slovenskega jezika razlog, da se ne morejo vrniti na trg dela, pa predlagamo spremembe zakonodaje oziroma Zakona o urejanju trga dela. Kar pa se tiče zadnjega sklepa pa tudi predlagamo, da se zavrne ravno zaradi tega, ker ta pravna podlaga že obstaja in lahko upravne enote kadarkoli zaprosijo center za socialno delo za podatek ali je posamezen tujec tudi prejemnik denarne socialne pomoči.
Hvala lepa, ministrica. Prosim, če se izklopite. Besedo pa dajem državnemu sekretarju Ministrstva za notranje zadeve mag. Sandiju Čurinu. Izvolite.
Sandi Čerin
Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Spoštovane poslanke, poslanci, ostali vabljeni! Uvodoma bom dal neko splošno stališče vezano na zajezitev problematike fiktivnih prijav prebivališča. V nadaljevanju pa se bom opredelili do strani ministrstva do ostalih sklepov, ki so v celoti ali pa delno v pristojnosti Ministrstva za notranje zadeve.  O razlogih za sklic današnje skupne seje obeh odborov se izpostavlja problematika zlorabe socialnih transferjev na podlagi fiktivnih prijavljenih prebivališč. Na naslov stalnega prebivališča so namreč vezane številne pravice posameznikov, tako državljanov Republike Slovenije kot tujcev. Zloraba instituta prijave prebivališča s strani posameznikov ima po večini finančni motiv, pa ne samo tistih, ki se na posamezne naslove prijavijo temveč tudi lastnikov nepremičnin, ki v zameno za svojo korist fiktivne prijave omogočajo. Ministrstvo za notranje zadeve pojasnjuje, da je bila zajezitev problematike fiktivnih prijav prebivališč ene od temeljnih ciljev novega zakona o prijavi prebivališča, ki se uporablja od avgusta leta 2017. V zakonu so določeni pomembnejši vzvodi, ki preprečujejo fiktivne prijave, in sicer obveznost prijave na naslovu dejanskega prebivanja, v kolikor je ta kršena je posameznik podvržen prekršku, za kar je predpisana globa v višini od 200 do 600 evrov. Zatem dolžnost, da se v prijavi navede resnične podatke, ki se potrdijo z lastnoročnim podpisom.  Navedba neresničnih podatkov je prav tako opredeljena kot prekršek. Za tem predložitev dokazila o pravici do prebivanja na naslovu, preden se prijava sprejme. Nato solastnik ali stanodajalec, ki posamezniku dovoli bivati na naslovu, ne sme omejevati posameznikove prijavne obveznosti. Zakonsko se uvaja tudi možnost uvedbe postopka preverjanja resničnosti prijave, če iz podatkov ali dokazil, predloženih ob prijavi, izhaja dvom o njihovi resničnosti. Med podatki s katerimi razpolagajo upravne enote so tudi namreč podatki o številu že izvedenih prijav na nekem naslovu. Za saniranje že izvedene efektivne prijave obstaja prav tako možnost uvedbe postopka ugotavljanja stalnega prebivališča, ki se je z novim zakonom razširil tudi na ugotovitve postopke začasnega prebivališča. V zadnjih treh letih je bilo na upravnih enotah uvedenih kar nekaj čez 21 tisoč postopkov ugotavljanja stalnega prebivališča. Register stalnega prebivalstva omogoča tudi pregled nad naslovi in številom stalnih ali začasnih prijav posameznikov na konkretnem naslovu. Sam ugotovitveni postopek, ki se sicer vodi po uradni dolžnosti, se lahko prične tudi zaradi ugotovitve, da je na naslovu prijavljeno večje število posameznikov, v resnici pa to verjetno ne izkazuje dejanskega stanja. Upravne enote, ki izvajajo prijavo prebivališč imajo usmeritve Ministrstva za notranje zadeve, da ob novih prijavah preverijo tudi že število že prijavljenih oseb na naslovih, hkrati pa imajo za takšno preverjanje znotraj registra stalnega prebivalstva, zagotovljene tudi informacijske rešitve. V avgustu lanskega leta je bila vsem policijskim upravam posredovana usmeritev s seznamom naslovov stalnih in začasnih prebivališč, na katerih je prijavljenih več kot 20 posameznikov, izključno z namenom, da se seznam in naslove podrobno preveri v smeri notifikacije tistih naslovov, ki nakazujejo nenavadno veliko število prijavljenih oseb, saj takšne okoliščine lahko v nadaljevanju vodijo k ugotovitvi obstoja elementov prekrškov ali kaznivih dejanj, ki terjajo nadaljnje ukrepe.  Problematika efektivnih prijav je torej s strani Ministrstva za notranje zadeve zaznana in se jo rešuje. Dosedanje aktivnosti so ne nazadnje dobile tudi epilog na sodišču. Gre za primer uspešno odkritih kaznivih dejanj overitve lažne vsebine ob prijavah večjega števila tujcev na Štrekljevi v Mariboru in prav tako v primeru, omenjenem primeru v Šentilju, so bile vložene kazenske ovadbe marca lanskega leta.  Na osnovi povedanega, lahko povem da, oziroma zagotavljam, da na Ministrstvu za notranje zadeve izvajamo zakonske ukrepe in aktivnosti v smeri zmanjševanja efektivnih prijav in posledično tudi prijav na drugih področjih.  Zdaj, glede konkretnih predlogov sklepov, bi se glede prvega sklepa, ki se navezuje na odprto vprašanje integracije tujcev s stalnim ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, pojasnil, da je Vlada Republike Slovenije junija 2018 Ministrstvu za notranje zadeve naložila, da pripravi predlog za nadgradnjo članstva sveta za vključitev tujcev na raven državnih sekretarjev iz ustreznih resorjev, s čimer bo zaradi potrebe po močnejši in vidnejši vlogi povezovalnega telesa, pomembno pripomogla k hitrejšemu in učinkovitemu iskanju rešitev ter uresničitvi predlogov v zvezi z vključevanjem tujcev. Vlada je aprila letos sprejela tudi novo članstvo sveta.  Nadalje. Vlada je v okviru medresorske delovne skupine naložila pripravo strategije na področju migracij. Strategija, ki bo kot nek okvirni dokument, bo opredeljevala cilje, usmeritve in pa ukrepe za učinkovito upravljanje migracij v   Republiki Sloveniji. Ministrstvo za notranje zadeve je v letu 2018 zagotavljalo pomoč pri vključevanju v slovensko družbo za državljane tretjih držav z različnimi programi, ki jih izvajajo nevladne organizacije in drugi, na javnih razpisih, izbrani izvajalci. Izvedba programov se financira tako s sredstvi Ministrstva za notranje zadeve, kot iz skladov AMIF Evropske unije. Glede sklepa pod številko tri, ki se navezuje na sprejemanje površinskih standardov za prijavo prebivališča v posamezni stanovanjski enoti, lahko povem, da so predlogi ob postavitvi standardov vezanih na površino prebivanja, bili že v preteklosti že podani, vendar nesprejemljivi z vidika zagotavljanja pravice do proste izbire prebivališča, ki izhaja iz 32. člena Ustave Republike Slovenije in iz vidika zagotavljanja socialne varnosti ranljivih kategorijam, saj bi lahko ravno v primeru določenih standardov kvadrature na prebivalca, prišlo do situacije fiktivnih prija, če bi na enem naslovu z manjšo površino, dejansko prebivalo večje število posameznikov, pa prijava zaradi tega ne bi bila dopustna. Po drugi strani zakon o prijavi prebivališča v 22. členu že navaja primere, v katerih upravna enot uvede postopek preverjanja resničnosti prijave prebivališča in sicer v primerih, ko stavba nima določene hišne številke in pa ko nepremičnina ni stanovanjski objekt in pa v podobnih primerih. V šesti točki tega člena pa se dodaja tudi druge primere, ko dvomi, da posameznik na naslovu dejansko prebiva. Ne glede na navedeno, pa se postavlja tako vprašanje vsebinske določitve standardov kot tudi zagotovitve ustrezne tehnične podpore upravnim enotam, ki bi potrebovale informacijo o velikosti objekta na naslovu, na katerega se posameznik prijavlja, ki je trenutno nimajo. Glede sklepa štiri, ki se navezuje na preučevanje učinkovite prakse iz držav Evropske unije za odkrivanje efektivnih prijav prebivališča – menimo, da dosedanji ukrepi in pa zakonske rešitve zadostujejo, če pa bi se ob izvajanju zakona v praksi pokazalo, da omenjeni ukrepi, ki so bili predstavljeni uvodoma, ne bi bili zadosti, bomo v luči seveda preučevanja dodatnih ali pa drugih ukrepov, pridobili tudi prakso tujih držav za odkrivanje efektivnih prijav. In še zadnje, opredelitev glede sklepa številka pet, ki se navezuje na obiskovanje osnovnih oziroma srednjih šol, se pravi sprejemu takih ukrepov, ker se izkazuje, da kateri izmed tujcev je prenehal obiskovati osnovno oziroma srednjo šolo. Lahko povem da, Zakon o prijavi prebivališča že določa pričetek tako imenovanega pred postopka ugotavljanja stalnega prebivališča, ki se uporablja tudi ob ugotavljanju dejanskega začasnega prebivanja na nekem naslovu. Ne glede na to, da se postopek vodi po uradni dolžnosti, je lahko kdorkoli, v tem primeru tudi šola, tisti, ki lahko upravno enoto obvesti, da posameznik na prijavljenem naslovu ne biva. Skladno z zakonom o tujcih in sodno prakso, zgolj neizpolnjevanje šolskih obveznostih sicer še ne more biti razlog za razveljavitev dovoljenja za prebivanje, vendar pa je dovoljenje za prebivanje mogoče razveljaviti, če obstajajo razlogi za domnevo, da tujec v času veljavnega dovoljenja ne prebiva na ozemlju Republike Slovenije, v okviru česar je lahko tudi neizpolnjevanje šolskih obveznosti. Ta zadnji sklep in pa sklep številka tri, ko se navezuje na površinske standarde, je pa seveda tudi v neki meri, v pristojnosti, v prvem primeru Ministrstva za izobraževanje in šolstvo in pa Ministrstvo za okolje in prostor.  (nadaljevanje) Toliko z moje strani. V kolikor pa bi v nadaljevanju bila potrebna še kakšna dodatna strokovna pojasnila bom zaprosil seveda za pomoč kolegice iz strokovnih služb.  Hvala.
Hvala lepa. Najprej eden popravek obvestila. Poslanec Žan Mahnič ne more na seji sodelovati med 11. in 13. uro in ne 12. in 13. kot sem prej povedal.  S tem prehajamo na razpravo članic in članov odbora. Trenutno imam dva prijavljena. Prvi se je k razpravi pojavil poslanec Primož Siter.  Izvolite.
Hvala lepa za besedo.  Spoštovane kolegice in kolegi! Spoštovan sekretar in ministrica, pozdravljeni!  Govorimo o zlorabi socialnih transferjev na podlagi fiktivnih prijav, prebivališč v državi, kjer imamo na enem naslovu in to je redna praksa večkrat prijavljenih preveč / nerazumljivo/ s podjetji. To je naše izhodišče, iz katerega danes izhajamo. Govorimo o nekih delavcih iz tujine, ki pridejo in delajo ali tukaj ali v nekih sosednjih državah ali kakorkoli in na njih prevalimo vso krivdo izgub iz državnega proračuna imamo pa primere odtekanja od davčne oaze pa saniramo banke kot da bi bili ti delavci tujci vsega krivi. Sedaj predmet te seje je v bistvu brez osnove, gre za neko retorično finto predlagatelja, čeprav ste prišli kolegi iz Slovenske demokratske stranke z - recitiram - zdravo razumskimi ukrepi, ki so pa daleč od tega. V začetku preden grem na vsebino, vsebinske točke sklica smo še izrečem kritiko tej retoriki iz začetne obrazložitve. Slišal sem kolegica Furman tujci to, tujci ono, tujci tretje, tujci, tujci kot, da gre za neko invazivno sorto novega lubadarja, ki so sedaj pogruntal kako se izogniti nekem novem pesticidu. Če to izhodišče, s katerim hočemo zdravo razumsko in proaktivno reševati socialne stiske ljudi v Sloveniji, potem smo štartali na zelo levi nogi.  Sedaj bi se dotaknil par vsebinskih točk. Se pravi, naj bi šlo za boljši integracijo tujcev, ampak v končni fazi je, spoštovani predlagatelji, vaša konstantna retorika danes in sicer v vaši politiki ravno tista, ki neti eno klimo, ki je do tujcev neprijazna, ki je do ljudi iz drugih držav neprijazna, ki je enostavno upam si uporabiti termin »zlobna«. Strašiti pred tujci o tujcih, širite laži predvsem o tem koliko sredstev prejemajo iz proračuna, ampak in recimo se zgražate nad dejstvo, da je neka begunska družina dobila neko bivališče namesto, da bi okoliške prebivalce informirali o tem kdo so, na kakšen način se lahko integrirajo v slovensko družbo jih raje strašite pred tem kdo in kako se ne bodo in kako bodo pogoltnili v svojo tujo kulturo vse ostale. Zelo proaktivno in zelo zdravo razumsko. Še hujše seveda je, ko se, potem sredinske stranke tej retoriki uklanjajo in gredo s tem tokom. Predstavljajte si politično in družbeno sliko v Sloveniji zadnjih petih, desetih let. Če te retorike ne bi bilo, s čim bi se ukvarjali? Ukvarjali bi se z zdravstvom, ukvarjali bi se z šolstvom, ukvarjali bi se s socialo dejansko z zdravo razumskimi izhodišči.  Potem, druga stvar. V tem sklicu je videti kot, da smo žrtve Slovenci, kot da je žrtev slovenski proračun, ampak dejanske žrtve, kdo so dejansko? Dejanske žrtve so ljudje, delavci, ki so prišli delati sem ali pa v sosednje države.   (nadaljevanje) Fiktivna pojava, prijava pomeni, da imajo tujci prebivališče prijavljeno, čeprav tam ne živijo to je definicija. Gre za tuje delavce, ki imajo torej tukaj prijavljeno začasno prebivališče in niso za to, ker delajo opravičeni do socialnih transferjev. To je glavni kiks tega sklica. Ne govorimo o ljudeh, ki se prikupljajo na državni proračun, ampak o ljudeh, ki delajo, govorimo o delavcih. Večina ter ljudi opravljajo neka manualna dela. So delavci na gradbiščih, so šoferji. Če so šoferji spijo v kamionih, če so delavci spijo v barakah in v nekih drugih nemogočih pogojih. Glavna težava teh ljudi je, da so izkoriščeni s strani delodajalcev, da so izkoriščeni s strani posrednikov delovne sile, da so izkoriščeni s strani lastnikov teh stanovanj. V bistvu gre pri celem sklicu te seje za štartno napačno izhodišče. Klasična finta, ki smo jo sicer od predlagatelja in njihove retorike že vajeni, gre za uperjenje ene ranljive skupine, enih revežev proti drugim revežem, revnih, tujih državljanov proti revnim slovenskim državljanom, da se bomo mi, potem ukvarjali z njimi in se ne bomo ukvarjali z dejanskimi problemi in to je odtekanje, dejanska skrb za proračun, ki je žrtev odtekanja od davčne oaze pa korupcija, sanacija bank, itd… Če hočemo to situacijo res rešiti, če hočemo situacijo, položaj delavcev iz drugih držav pri nas resnično rešiti dajmo delati na informiranosti le-teh. Delavci, migranti so zelo slabo informirani o tem kakšne pravice sploh imajo, kako jih imajo, na kakšen način jih imajo enako kot slovenski delavci in zaradi te slabe informiranosti so seveda lahke, bistveno lažje tarče za izkoriščanje tako s strani delodajalcev, s strani posrednikov delovne sile, s strani lastnikov nepremičnin. Če zraven prištejemo, potem še sovraštvo, s katerim se srečajo v državi gostiteljici, potem pa sploh niti ni pogojev, da bi si oni sami želeli integrirati, zakaj bi se? Sedaj piar akrobacij recimo kot ta seja, ki ni čisto nič drugega, nima osnove, nima dejanske vsebinske osnove ne pomaga pri integraciji teh delavcev, ne rabite pihati z nekim lažnim socialnim čutom, lahko direktno poveste, da nočete, da se te ljudje integrirajo, da se spokajo in gredo domov, od koder so prišli. Če mi lahko odgovorite predlagatelji, ali hočete, da se ti ljudje integrirajo, ali nočete, da se te ljudje integrirajo? Bi bil vesel tega odgovora, ampak presenečen pa ne bi bil, če bi bili iskreni in rekli, da ne.  Hvala lepa.
To je bil Primož Siter Poslanska skupina Levica. Besedo dajem mag. Branku Grimsu, pardon, predlagateljica kolegica poslanka Karmen Furman.  Izvolite.
Hvala lepa za besedo.  Jaz moram reči, da sem razočarana nad odzivom tako kolegov s stranke Levice tudi s strani ministrstva sem razočarana nisem pa presenečena niti najmanj ne. Sedaj kolikor sem razumela tako ministrico za delo in sekretarja z Ministrstva za notranje zadeve očitno nobeden sklep ni povšečen toliko, da bi ga lahko oziroma da ga podpirate in posledično, da bi se zakonodaja, vendarle na tem področju premaknila kakšen korak naprej. Sedaj, tako ministrica kot predstavnik z Ministrstva   (nadaljevanje) za notranje zadeve se opirata na tem, da obstoječa zakonodaja omogoča različne rešitve. Ampak, glejte, glede na dejstvo, kakšne so številke, kakšen je porast prosilcev socialnih transferjev, glede na to, kako vsi zaposleni nekako pritiskajo oziroma čutijo pritiske v praksi pri delu oziroma v postopkih prijav prebivališč, pri delu s tujci, na različnih ustanovah, od šolstva, zdravstveni domovi, jaz bi resnično želela, da se v tej smeri premakne s to debato nekoliko naprej. Da se ne nazadnje presekajo strankarski in politični interesi. Tu apeliram tudi na kolege s strani Levice, ne gre za nobeno piar akcijo, za lažni socialni čut, glejte, na to problematiko je pred enim letom začel opozarjati tudi navsezadnje že Državni svet, podal vam je vsebinsko enake sklepe, kot jih danes tu predlagamo mi v Državnem zboru. Prav tako so se začele v nekaterih lokalnih skupnostih seje občinskih svetov, ki so začeli obravnavati perečo tematiko. Prej sem omenila občine ob meji s Hrvaško. Navsezadnje tudi sama prihajam iz ene takšne občine, kjer smo imeli v prejšnjem tednu sejo občinskega sveta, na dnevni red katere je bila uvrščena tudi točka v zvezi z integracijo tujcev v našem lokalnem okolju. Kot prvo moram reči, da sem bila razočarana nad tem, da ne glede na to, da so bile povabljene vse pristojne službe s strani Ministrstva za notranje zadeve, Ministrstva za delo, za šolstvo, nobeden se temu ni odzval. Pa nismo majhna občina, smo občina s približno 25 tisoč prebivalci; govorim o Občini Slovenska Bistrica, kjer se s to problematiko že dolgo srečujemo.  Še enkrat bi želela poudariti, da danes ne govorimo o tistih delavcih migrantih, ki pridejo v Slovenijo in se pri nas zaposlijo ter nam zapolnjujejo kvote kot delovna sila tam, kjer delovne sile pri nas primanjkuje. Govorim o tem, da imamo zelo širok, odprt sistem izkoriščanja in pridobivanja socialnih transferjev na osnovi teh prijav in da je tu vendarle treba nekaj spremeniti. Ne govorim pa na pamet, bila je podana z moje strani tudi raziskovalna naloga, kako je to v drugih primerljivih sosednjih državah, v Avstriji, Nemčiji, Švici, Italiji. V vseh teh državah imajo kot pogoj za pridobitev stalnega dovoljenja za prebivanje tudi vsaj osnovno uporabno znanje jezika tiste države, v kateri bi tujci radi pridobili stalno dovoljenje. Avstrija je nedavno nazaj, dva meseca nazaj, sprejela tudi kot pogoj za pridobitev celotnega socialnega transferja osnovno znanje nemškega jezika. Tako se vse države srečujejo s takšno problematiko, mi nismo nič posebnega. Vsi se zavedamo, da smo odprta družba, da migracije so bile, so in bodo, navsezadnje tudi naši ljudje migrirajo v sosednje države, ampak tu je morda problematika še kje drugje. Pa kritika tudi Vladi, zakaj ne ustvari pogojev, da bi naši delavci dostojno zaslužili v Sloveniji. Ampak tu danes prosim, dajmo se osredotočit res na to, da sprejmemo neke sistemske rešitve, da se zakonodaja, ki omogoča takšne fiktivne zlorabe v praksi, da naredimo prvi korak, da se nekaj na tem področju spremeni. Navsezadnje, gospod sekretar Ministrstva za notranje zadeve je povedal in priznal, da te zlorabe so in so problem, in prav je, da se o tem naredi širša razprava, še bolj prav pa bi bilo, da se tudi sprejmejo rešitve.  Hvala.
Hvala. Naslednji ima besedo mag. Branko Grims.
Hvala. Vsem prav lep pozdrav! Najprej bi se posebej zahvalil spoštovanemu kolegu iz Levice, ki je dal tak lep, nesebičen prispevek k dodatni potrditvi upravičenosti Nobelove nagrade za gospoda von Hayeka, ki je kot Nobelov nagrajenec za ekonomijo   (nadaljevanje) zapisal, da če bi levičarji imeli kaj pojma o čemerkoli, zlasti pa o ekonomiji, sploh nikoli ne bi bili levičarji. Preden se tako razpravo začne, spoštovani kolegi, bi bilo dobro malo poznati stvari v resnici.  Če gremo po vrsti. Kolega z Vlade, ki je prej predstavljal politiko notranjih zadev, bi moral pravzaprav odgovoriti na vprašanje, ali je Kranj v Sloveniji ali pa je govoril o neki drugi državi. Ker to, kar je on povedal, v Kranju zanesljivo ne velja. Pa vam povem nekaj podatkov, mimogrede, imam jih tudi v pisni obliki in to iz uradnega vira, tako da če bi kdo hotel to zanikati, bo imel problem. V Kranju je samo upravna enota v letu in pol izdala več kot 5 tisoč dovoljenj v različnih oblikah. V Kranju seveda ni 5 tisoč novih delovnih mest, ampak je lahko najbrž vsem jasno, uganete, kam so ti ljudje odšli. V Kranju je v središču mesta soba, v kateri je bilo do nedavnega, mislim pa, da je še vedno, prijavljenih v eni majhni sobi 132 ljudi. V Kranju se eden od vladnih funkcionarjev - ne boste verjeli, nedavno je bil zamenjan sicer - celo javno hvali, da ima na svojih nepremičninah prijavljenih 43 oseb s takim bivališčem. In tako naprej.  Kdo vse sodeluje v tem, očitno nelegalnem početju, je veliko vprašanje. Mislim pa, da je odgovor zelo preprost in to z eno besedo - to je korupcija. Tu je očitno, da je to nemogoče, če ljudje ne bi bili podkupljeni. In samo dve upravni enoti, kakor vem, delata na tak način, ena je Kranj, druga je pa Velenje. Sam osebno poznam primer gospe, ki je sama delala na šalterju za podeljevanje teh dovoljenj in ko hotela, ko je nekdo - velikanska večina teh, o katerih govorim, sicer prihaja s Kosova, mimogrede -, no, ampak ko je hotela preveriti nekatere listine, ker so se ji zdele neverodostojne, je bila ona potem predmet šikaniranja vodilnih na upravni enoti, dana v postopek, poučevana, da tam ona nima kaj tu zavlačevati postopka, preverjati in tako dalje. Nakar je zamenjala delovno mesto, z izjavo, da pač za organizirano državno mafijo ne bo delala.  To, gospe in gospodje, kar se dogaja, ne trdim, da se povsod, sem pa prepričan, da se na nekaterih upravnih enotah in da je to v nasprotju z veljavnim pravnim redom, je velikanski problem, kajti to se plačuje. Kolega, ki je prej govoril, je rekel, ja, morali bi se ukvarjati s socialo. Saj se! Vendar, ali veste, kje je danes razlika med levo in desno? Na levici se ukvarjajo s socialo tujcev, na desnici pa pravimo, da je najprej treba poskrbeti za socialo in blaginjo državljank in državljanov Republike Slovenije, Slovenk in Slovencev. Najprej Slovenije, potem šele lahko komu pomagaš. Zlasti pa je problem, ko se pojavi ilegalno ravnanje. Ali se pomaga tistim, ki ilegalno vdrejo čez mejo, in se jim pri tem daje navodila, kako ravnati, ali pa se pomaga pri temu, da ljudje dobivajo dovoljenja, do katerih ne bi bili upravičeni, če bi bili vsi postopki dosledno izpeljani, in se jim potem na različne načine omogoča pot nekam drugam. Gre torej za očitno izigravanje zakona. Gospe in gospodje, pomoč pri nečem, kar je nezakonito, je kaznivo dejanje, to je treba vedeti in to zahteva ukrepanje. In o tem, ali bi morali vedeti, pa ne veste in torej svojega dela ne obvladate, ali pa veste in se sprenevedate in ste torej sokrivi za to ravnanje. Prvo je nevestno ravnanje v službi, drugo je pomoč pri izvajanju nelegalnega ravnanja, eno in drugo, ne boste verjeli, je pa tudi kaznivo dejanje. To se pravi, bi predlagal, da tole razpravo nekoliko zresnimo in se pogovorimo o zadevi, ki Slovenke in Slovence, davkoplačevalce, strahovito veliko stane. Kajti ne samo ilegalne migracije, ampak v veliki meri, žal, tudi legalne migracije, zlasti v zadnjih letih, so posledica tega, da gre za sistematično,   (nadaljevanje) načrtno, organizirano zlorabo denarja za socialo. Stvari se ne preverja dovolj, kdor kaj opozori, da je narobe, je takoj deležen diskvalifikacij, da je ksenofob, da je rasist, da je ne vem kaj še vse iz arzenala Levice, to boste itak sami predstavili, tako vam prepuščam vse te izraze. Tisto, kar je problem, je to, da je, gospe in gospodje, to vse nelegalno. Če bi se dosledno izvajalo pravni red Republike Slovenije, se to ne bi smelo dogajati, pa se, in to vsi dobro veste. In zato to ni več samo problem Slovenije, ampak tudi sosednjih držav, ki Slovenijo na to opozarjajo in zaradi tega tudi uvajajo določene ukrepe proti Sloveniji. In tudi to zelo dobro veste, kajne, in to tudi občutimo vsi, na koncu koncev na svoji koži. Zaradi tega je to ne samo upravičena seja, ampak tudi nujna seja. In tu se izgublja ogromno denarja. Prvič se izgublja zato, ker se potem ne skrbi za tiste, za katere bi se moralo, in drugič je to seveda vir zaslužka. Prej je bilo lepo rečeno, ja, pomagajo nevladniki. Zdaj pa tako, veste, nevladniki pomagajo, ja, hodijo po ilegalne migrante dol v Bosno in jih pomagajo čez mejo spravit, kar je, mimogrede, nelegalno početje, ne samo, da bi jim za to morali ukiniti financiranje, kar govorim že leto dni, ampak bi jih morali za to tudi kazensko preganjati. Ampak tudi drugi del, ta organizirani del za, recimo temu legalne migracije, je v veliki meri vezan na korupcijo in nelegalno ravnanje. Ne pri samem novačenju, ljudi se pripelje sem, ampak pri tem, ko se jim omogoči, da pridejo do dovoljenj, ki jih očitno potem zlorabljajo, in seveda za to plačuje država Slovenija, ne samo zanje, tudi za njihove družinske člane in tako naprej. In zanimivo, da pri tem, po vseh podatkih, ki jih imam, prihaja tudi do razlik med posameznimi narodi. To je pa še bolj zanimivo, kajne, da je - recimo, osebno poznam en primer, ko je nekdo hotel pripeljati punco iz Srbije, pa je imel neverjetne komplikacije, pa je hotel živeti z njo, v isti vrsti so pa iz neke druge sosednje države državljani stali v vrsti in imeli kar seznam s sabo, pa še en odvetnik je bil pri strani, menda od nevladnikov, in so jim po tekočem traku podeljevali vse. To pa ni bil noben problem, nobeden ni nič preverjal, samo letelo je. Čakajte, gospe in gospodje, en zakon mora veljati za vse in za vse na enak način. Če se to ne dogaja, je to očitna korupcija, je tu nekdo nekoga podkupil. In dajte malo pogledat, preden tu razlagate, kako so stvari v redu, kaj se v resnici dogaja po posameznih upravnih enotah. Že številke so tako različne po upravnih enotah, da bodejo v oči. Še bolj bode v oči - za to imam priče, če bo kdo hotel to zanikati -, da, recimo, na upravni enoti v Novi Gorici rečejo človeku, ki pride s Kosova, »ja, tega vam pa mi ne moremo podeliti, ker bi bilo nezakonito, pojdite v Kranj, vam bodo tam takoj uredili.« In to je izjava uradne osebe pred pričami! Pa ni bila samo enkrat dana. Zelo zanimivo, kajne. Tu pa razlagate, kako je vse v redu, kako gre za utečene postopke in kako imate vse v rokah. Problem je, da je to državna raven, kajti upravne enote, kot vemo, so tiste, ki opravljajo naloge za državno raven na terenu, vsaka za svoje območje. Prvo, kar je, bi morale poenotiti svoje ravnanje, ki je očitno različno. In drugo, javna skrivnost je, da se ponekod ravna drugače, ponekod pa spet drugače. In dajte to, prosim, preverit. Številke, o katerih sem govoril, so pa preverljive takoj, ker sem jih dobil iz uradnega vira. Zanimivo, da ko sem prosil na državni ravni za ta podatek, je bilo rečeno, da se ga ne da dobiti. Ko sem pa kot predsednik Komisije za pritožbe v Kranju zahteval s sklepom komisije te podatke, sem jih pa brez problema dobil, in jih imam   (nadaljevanje) s štampiljko podpisano, vse lepo argumentirano. Tudi to je zelo zanimivo, da kot poslanec nekaj hočeš, to ni dosegljivo, ko pa v eni drugi vlogi daš točno isto vprašanje, so pa brez problema dostopni podatki, čeprav ti pravi trdijo, da se takih podatkov sploh ne zbira, kar je pa še bolj zanimivo. Tako da najprej bi predlagal vladi, da se poenoti v svojem ravnanju. Drugo, da pogleda kaj se v resnici dogaja na upravnih enotah in da kjer ugotovi kakšne sistemske nepravilnost, da jih odpravi, kjer ugotovi nepravilnosti vezane na posamezne osebe, da uveljavi odgovornost. In če ugotovi kršitev zakona, da ukrepa skladno z zakonom, ki predvideva določeno ravnanje in sankcije v takih primerih in da ni nobenih izjem in da se za vse tujce ravna na enak način in da se zakon uveljavlja na enak način za vse. In ko govorite o tem, glejte, javna skrivnost je, da se s tem služi, da se pobira provizije zato, da se pelje ljudi v Slovenijo, da se jim tukaj zrihta dokumente in da se jih potem transportira na delo nekam v tujino. Nekateri imajo zato tu registrirana podjetja, tudi na tem bi država morala imeti pregled in kolikor vem ga ima, pa očitno ne ukrepa. Tarife so ogromne. Baje, da je do 2 tisoč evrov za posameznika tarifa, da se to zrihta. Bi bilo zelo zanimivo enkrat dobiti en uradni pregled, pa tudi poročilo kriminalistične policije - če ga niste sposobni tukaj dati, lahko sejo zapremo, kako je v resnici s pregonom nelegalnega ravnanja pri teh zadevah. Ker kakšnih velikih uspehov kolikor je meni znano, tukaj do zdaj ni bilo. Stvari se pa samo zaostrujejo iz leta v leto in to se plačuje. Kakšen denar pri tem kroži… nevladne organizacije imajo letni proračun zdaj že ranga tam nekje skupaj po lastnem tistem objavljenem poročilu izpred nekaj tednov, čez 800 milijonov evrov. Pa če odštejemo tiste, ki res delajo koristne stvari in se omejimo samo na tiste LBTQP ideologiji utemeljene, ki sodelujejo pri »švercu« ilegalnih migrantov in še pri kakšni podobni dejavnosti, gre za par sto milijonov evrov. Kdo jih plačuje? Slovenski davkoplačevalci. Seveda imajo pa oni še dodatne vire, ker to mimogrede so še viri iz evropske ravni, Evropska komisija to daje pa sekretariat Evropske komisije, pa še iz kakšne občine se kaj dobi – skratka, tukaj nekateri živijo ko bogovi in kdo to plačuje? Plačujejo pa podjetniki. Tisti del gospodarstva, ki je realna ekonomija in ki v Sloveniji vse bolj životari in to kolega iz Levice, je problem. Mi bi se morali pogovarjati o tem, kako narediti to državo bolj racionalno, da ne zapravlja denarja za tujce, da ne zapravlja denarja za nepotrebne stvari, da celo ne plačuje Slovenkam in Slovencem oziroma slovenskim državljankam in državljanom, če sem precizen, za to, da sodelujejo pri kakšnem nelegalnem početju, tudi če se to skriva za humanitarno dejavnostjo ali pa kaj podobnega in da se ta denar pusti, da se ga lahko reinvestira v ekonomijo, da se odpira nova kvalitetna delovna mesta, da se znižuje davke, da bo v Sloveniji ekonomija zaživela tako kot bi lahko. Potem bomo vsi bolje živeli in potem se nam s temi problemi sploh ne bo potrebno ukvarjati. To dostikrat slišim: »ja, saj so delovna mesta, ki jih nujno potrebujemo za priliv iz tujine«. Ja, seveda, zaradi tega, ker se v Sloveniji vodi politika tako, da se dobesedno zatira odpiranje visoko produktivnih delovnih mest. Ni socialne kapice, davki so orjaški, stopnjevani in zaradi tega se vsa kvalitetna intelektualna in druga dejavnost postopno seli v tujino in v tujino odhajajo najbolj produktivni deli prebivalstva – mladi, visoko izobraženi podjetniki, vse se sli v tujino. In to naj bi pa nadomestili z uvozom. Nekateri to niti ne skrivate in ko se na to opozori, da je to napačno početje, ki ne vodi drugam kot v slabšanje življenjskega standarda, se pa reče in se začne s tistim arzenalom vseh mogočih psovk in očitkov. Ni problem v tem, problem je v tem, da je to za Slovence, za nekatere v Sloveniji zelo velik zaslužek. Zaslužek, ki pa je nelegalen in ki bi mu država morala stopiti na prste. Problem pa je, da tudi marsikdo iz vladnih vrst pri tem sodeluje. Prej sem navedel en primer, se ljudje že kar hvalijo, da oddajajo svoje nepremičnine in tako naprej in to kot funkcionarji, ki so v vladnih službah. Bi bilo tudi to malo za pogledati kje se te stvari kot problem odpirajo naprej. In seveda, če ni volje, potem se ne ukrepa. Vse bi se dalo urediti, če bi se hotelo. Jaz sem trdno prepričan, da vse podatke že danes upravne enote imajo. Tudi neki standardi že do zdaj so, pa se očitno niso uveljavljali, če je pa potrebno pa dajmo še tam zakonodajo spremeniti in dajmo to še dodatno precizirati in zaostriti. Tak je tudi naš predlog zato, da ne bo potem izgovorov, zato, da ne bo potem tolmačenj, da je neka stvar nejasna in je zato nekje tolmačijo tako, nekje pa drugače. In glede nalog vlade in pristojnega ministrstva bi bila, da takih dvojnih tolmačenj ni. Upravne enote bi morale vse imeti enaka navodila, jih izvajati na enak način vse kar se dogaja in te razlike tudi med upravnimi enotami, o katerih sem govoril in jih prosim preverite, dokazujejo tisto kar piše v učbenikih politologije, da je samo ena tretjina odvisna od zakonov, dve tretjini pa od tistega, ki zakone izvaja. In če se stvari ne izvaja na enak način, potem je konec vsake pravne države, potem imaš nekje kaos, imaš nekje stranska vrata skozi katera prihajajo nekateri, ki s tem zelo, zelo veliko zaslužijo. V enem delu se strinjam še celo s kolegom iz Levice, obstajajo tudi primeri, ko se ljudi zelo grdo izkorišča, ampak izkorišča se tako tujce kot v nekaterih primerih tudi slovenske državljanke in državljane. Vsi veste, da se nekatere ne plačuje in se jim ni plačevalo niti vseh dajatev niti vseh prispevkov, da se jim plačuje izjemno nizke plače, saj to je posledica tega kaosa o katerem govorim. Če se te stvari odpravi, če se bo začelo peljati politiko tako, da bo spodbudna za investicije, da bo spodbudna za podjetnike, da bo spodbudna za podjetnike, da bodo davki nižji, potem se bodo odpirala visoko produktivna delovna mesta. In v teh problemov, o katerih danes govorimo, sploh ne bo več moglo biti, samo red je treba narediti. Red in uveljaviti odgovornost in pravni red v celoti, pravna država je takrat samo in edino prisotna oziroma sploh edino obstaja kadar velja zakon za vse na enak način in za vse brez izjem. Ko boste to uveljavili bo ta problem urejen, rešen.
Hvala lepa. Repliko ima poslanec Primož Siter. Izvolite.
Hvala za besedo. V eni stvari se strinjam z Grimsom na točki, ko je treba vse tujce enako obravnavat. Iz tega naslova izpostavljamo problem poznavanja slovenskega jezika, državljanom Evropske unije ni potrebno znati slovenskega jezika zato, da se zaposlijo v Sloveniji, pa imajo identično oviro pred sabo. Kakšna je razlika, če ne poznaš slovensko, če znaš bolgarsko ali pa nemško? Isto.  Ti viri, ko pravite, in to vidim, da je v vaši poslanski skupini redna praksa, »imam prijatelja, ki ima punco iz Srbije in soseda, ki ima bratranca, ki pravi to in ono«, to ni relevanten vir informacij. Vsak ima kakšnega bratranca in soseda, ki lahko kaj pove zato, da podpre svojo trditev. Ena stvar. Slovenija izgublja ogromno denarja na teh tujcih. Mene zanima koliko denarja je Slovenija izgubila na teh tujcih. Mene zanima koliko, če vržemo na tehtnico to stvar na eni strani, na drugi strani pa »kaselc« podjetja, odtekanje od davčne oaze sanacije bank in tako naprej. Kateri problem bo večji, kaj bo prevagalo in s katerim se bo treba bolj učinkovito in urgentno začeti ukvarjati?  In potem dejanska replika kolegu Grimsu na delo Levice, ki daje prednost sociali tujcev kot domačim slovenskim državljanom. Mi smo že v zadnjem letu in v prejšnjem mandatu in v tem predlagali kar nekaj zelo socialnih ukrepov za slovenske državljanke in državljane, stvari, ki so bile, roko na srce, preveč ostre tudi za Vlado in smo morali sklepati kompromise. Kje ste bili SDS v svoji socialni drži za Slovenke in Slovence takrat? Kje ste bili lani, ko smo dvigovali denarno socialno pomoč? Bili ste proti. Kje ste bili, ko smo dvigovali minimalno plačo? Bili ste vzdržani, ker je bilo to bolj zapeglan korak. Kje ste bili pred mesecem dni na seji Odbora za delo, ko smo izpostavili problematiko v slovenskih domovih za ostarele, kjer sem bil sam kot predlagatelj in se je razvnela dolga razprava? Ni vas bilo sploh. Toliko o vaši socialni drži za slovenske državljanke in državljane.
Hvala lepa. Naslednji ima besedo poslanec Aleksander Reberšek. Izvolite.
Hvala lepa za besedo, predsedujoči. Spoštovana ministrica, predstavniki Vlade, spoštovane poslanke, poslanci in pa ostali vsi prisotni! Nova Slovenija je odprta stranka zavezana odprti družbi katere ambicija je blagostanje vseh ljudi. Razumemo zakaj prihaja do migracij. Te so vedno bile in vedno bodo. Razumemo tudi težave migrantov tako materialne, kulturne kot jezikovne. Nikakor pa ne podpiramo izigravanje predpisov. V čem je torej problem sem se vprašal. Na podlagi dovoljenja za stalno prebivanje na dan 1.3.2019 v Sloveniji prebiva 97.035 tujcev. Število dovoljenj za prebivanje tujcev se pa iz leta v leto povečuje. Po nekaterih ocenah tretjina teh tujcev odide v druge države kljub temu pa uživajo pravice do socialnih transferjev in zdravstvenega zavarovanja. Po preteku enega leta pa se tem osebam na prijavljenem prebivališču na podlagi pravice do združitve z družino pridružijo ostali družinski člani, ki so prav tako upravičeni do različnih socialnih transferjev, denarna socialna pomoč, otroški dodatek, brezplačen vrtec in pa štipendije. Soočamo se s fiktivnimi prijavami, kjer na enem naslovu v eni hiši živi tudi več 10 oseb, primer imamo tudi v Spodnji Savinjski dolini v Žavcu, prav tako pa primer v Šentilju, kjer je bilo na enem naslovu prijavljenih 547 oseb. Zato je v prihodnosti pričakovati še večje število zlorab fiktivnih prebivališč s strani tujcev z namenom pridobitve pravice do socialnih transferjev. Dogaja se tudi da se tujci pri nas prijavijo in ko pridobijo socialno podporo odidejo nazaj in s 400 evri in otroškimi dodatki lepo živijo v svojih državah, mladoletni tujci pa se vpisujejo v osnovne in srednje šole zgolj zato, da bi izpolnili pogoj za prebivanje, kasneje pa šole ne obiskujejo več. Očitno smo država, ki je zelo privlačna za tujo delovno silo, več pa kot očitno tudi odskočna deska za delo v Evropi in nenazadnje smo socialna država, kjer velikodušno delimo socialno podporo. Prav tako nam tujci delajo medvedjo uslugo, ne samo, da izkoriščajo socialne transferje, pripravljeni so delati za manjše plačilo, kar posledično pomeni, da zbijajo plače ostalim našim pridnim državljanom, ki posledično delajo za manjše plače in več kot bo pri nas delalo tujcev, manjše bodo možnosti, da bodo pri nas plače rasle, ker bodo dampinško zbijali te plače. Na tem mestu se vedno vprašamo o vzrokih kaj je narobe, da prihaja do izkoriščanja teh socialnih transferjev in kakšne so rešitve. Narobe je to, da ta sistem več kot očitno ne deluje. Spoštovani predstavniki Vlade, ni pošteno, da določeni ljudje v naši državi delajo, drugi pa to izkoriščajo. Pri nas se Vlada obnaša kot lastnik nekega lokala kamor hodijo ljudje na pijačo, večina ljudi to pijačo plača, določen del pa pije zastonj in vi to dopuščate. Vaša odgovornost je, da tukaj naredite red. ključni problem zlorabe socialne pomoči je, da ni nadzora, nikakršnega nadzora ni. Jaz se sprašujem kaj počne 586 zaposlenih tako na Ministrstvu za notranje zadeve kakor na Ministrstvu za delo. Vse še enkrat sprašujem ali se vam zdi normalno, da nekdo dela, nekdo pa to izkorišča in zakaj na ministrstvu dopuščate oškodovanje državnega proračuna? Kje je tukaj zatajil nadzor? To se mi zdi ključno vprašanje. Kje je tukaj   (nadaljevanje) zatajil nadzor? Zakaj ne naredimo tako, kot je to naredila, recimo, Avstrija, denarna socialna pomoč se pri naših sosedih zniža, če se tujec v določenem času ne nauči domačega jezika, na nivoju, ki je primeren za osnovno komunikacijo. Pogoj za denarno socialno pomoč bi moralo biti osnovno znanje slovenskega jezika. Prav tako pa bi morali sprejeti tudi pravilnik in nadzor nad minimalnimi bivalnimi standardi, uvesti kontrolo o tem, kdo je zapustil izobraževanje na osnovni oziroma srednji šoli. Vzrok je torej izkoriščanje socialnih transferjev, do katerih pa ne bi prihajalo, in tudi do teh legalnih migracij ne bi prihajalo, če bi bile v naši državi dostojne plače, veliko večje od socialne podpore, da bi se ljudem splačalo delati. Zato je treba ukiniti socialno podporo zdravim ljudem, tistim, ki lahko delajo. Dvignite pa plače zaposlenim, večji neto pri istem brutu. Naj se država enkrat odpove svojemu deležu pogače, pa bo vsak državljan rad delal in za to ne bo treba uvažati toliko delavcev. Rešitev zlorabe socialnih transferjev je torej v manjših socialnih transferjih in v manjših prispevkih ter večjih plačah. Tako bodo naši državljani delali z veseljem in ne bo treba uvažati delavcev iz tujine. Koalicija, dajmo dvignit plače! Nova Slovenija vam bo tu zagotovo pomagala.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Naslednji ima besedo gospod Jožef Lenart.
Hvala lepa za besedo, predsedujoči. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani predstavniki ministrstva!  Denarna socialna pomoč je namenjena zadovoljevanju minimalnih življenjskih potreb, torej preživetju. Kot ugotavljamo predlagatelji v Slovenski demokratski stranki današnje nujne seje, je v Sloveniji veliko in veliko preveč zlorab socialnih transferjev, ki se pridobijo po goljufiji oziroma prikrivanju premoženja. Eden od načinov nelegalne pridobitve denarne socialne pomoči pa je tudi s pomočjo tako imenovane fiktivne prijave prebivališča tujcev. Ti se prijavijo na nekem izbranem naslovu proti plačilu lastnikom nepremičnine, ker je to pač pogoj za pridobitev denarne socialne pomoči. Torej, imaš pač prijavljeno bivališče v Sloveniji in seveda nimaš sredstev za preživetje in poskusiš dati vlogo. No, na ta način se pozneje celotne družine dejansko prijavljajo na teh naslovih in se poskušajo tudi prebijati s socialnimi transferji skozi življenje. Prav tako imajo izdelane že dobre načrte in z določenimi triki pridobivajo vse vrste socialnih transferjev, namreč, denarno socialno pomoč, varstvene dodatke, štipendije. Nekateri dijaki se tudi fiktivno vpišejo v srednje šole, ki jih potem sploh ne obiskujejo. To so dejstva. In to mi srečujemo na terenu, tudi od pristojnih izvemo, se pravi, od delavcev v centrih za socialno delo. In nič panike ne delamo, ampak samo danes tu apeliramo, da se poostri ta nadzor. Seveda se zlorabe dogajajo tudi s strani tu rojenih državljanov, saj je jasno. Tako se mi zavedamo tudi tega, ampak tu in danes apeliramo, kajti le s pravičnim dodeljevanjem socialne denarne pomoči in drugih transferjev lahko svoje otroke in svoje državljane spodbujamo k aktivnemu življenju in delu in ne vzgajamo lenuhov. Se pravi, gre za razvoj in napredek naše družbe in tudi nas vseh. Zdaj je seveda vmesno vprašanje, kdo to nadzira in kako uspešen je pri tem nadzoru. Namreč, veliko prejemnikov, ki so se fiktivno prijavili, se ukvarja tudi z nečednimi posli, in zato se domači ljudje ne želijo izpostaviti, jih prijaviti. In iz tega naslova tudi nekateri centri za socialno delo ne opravijo tega vrhunsko, zaradi tega, ker se jih uslužbenci bojijo. To so stvari, realni problemi. Pri tem mi ne govorimo, da ne maramo tujcev, mi govorimo o tem, da je treba narediti večji red in biti dosleden. Vsak od nas je mogoče kdaj tudi potreben te denarne socialne pomoči ali druge pomoči, zaradi tega je prav, da se sredstva proračuna porabijo tako, da bo to pravično, se pravi, ne na pamet in nepravično, ker potem seveda ostane manj za tiste, ki so te pomoči in vseh prejemkov iz socialnih transferjev zares potrebni. To so pa naši invalidi, deloma upokojenci, to so naši otroci, ko potem manj ostane za njihove štipendije. In še enkrat,  (nadaljevanje) invalidi, ki prejemajo včasih manjše prejemke kot omenjeni nedavno prispeli in neupravičeni prejemniki denarne socialne pomoči. In zaradi tega si tu ne gre zatiskati oči, ker je to pereč problem. In še enkrat, mogoče imamo različna mnenja v tem odboru, ampak še enkrat, moramo se zavedati problema, ker če se ga ne zavedamo in če pristojne službe ne opravijo svojega dela dosledno in temeljito, se nam dogaja velika škoda za državni proračun in, z drugimi besedami, velika kraja davkoplačevalskega denarja.  Čeprav naj bi bili centri za socialno delo, pa Zavod za zaposlovanje in Furs, pa vsi ti povezani s sistemom, informacijskim, se dogaja, da dejansko določeni primeri ostajajo zaprti ali se jih nekdo ne upa lotiti. Ali pa tudi tako uspešno ti ljudje prikrivajo svoje premoženje. Če se torej dotaknem številk v Spodnjem Podravju, od koder prihajam, so se izdatki pod naslovom socialni transferji v zadnjih štirih letih povečali za več kot 70%. Vzroki so seveda različni, nekaj pa jih je zagotovo tudi iz naslova zlorab. Iz prispevka 24 ur avtorice Tjaše Petrič iz aprila tega leta izhaja, da se na črnomaljski center za socialno delo nekateri vlagatelji za denarno socialno pomoč pripeljejo z luksuznimi vozili tipa audi Q5 in tam prikažejo, da nimajo nobenega premoženja. Tisto lastništvo, ki pa ga v resnici imajo, pa potem dejansko napišejo na svoje dedke in babice, ki so v pokoju. In na takšen način potem familije lepše živijo kot tisti naši ljudje, ki delajo. In to ni prav. In zdaj, če še enkrat podoben primer omenim, ki sem ga srečal na terenu, ko sem bil sam na uradu za delo, pa imen ne bom govoril, pa še kolegica je nekaj takšnih srečala. Lahko povem, da so nedavni prišleki kupili več hiš, dejansko so bile vse napisane na njihovega najstarejšega družinskega člana. Potem so naredili iz teh hiš po štiri, pet stanovanj, jih oddajali našim otrokom, našim sosedom, vse na črno. Potem, ko se jih je pa Furs nekoliko lotil s svojimi prijemi, ker so ugotovili, da je preveč naslovov, pa preveč nabiralnikov na hiši, potem se naenkrat celotna družina preseli v Nemčijo, potem jih še nekajkrat opazimo. Se pravi, ni mogoče izvesti do njih nekega ukrepa nadzora, od kod premoženje in na kakšen način. In to ni prav, da naši otroci, ki nimajo stanovanj, takšne podpirajo. Se pravi, štiri, pet stanovanj oddajaš, tisoč 500 evrov na črno, zraven pa si na socialni pomoči, otroci imajo zastonj malico in kosilo v šoli in tako naprej. So stvari, ki so dejansko vidne, in to na terenu mi tudi slišimo, ker gremo velikokrat med svoje volivce.  Če se še enkrat dotaknem fiktivnih prebivališč. Menim, da je popolnoma umestno poostriti nadzor na terenu na nepremičninah, kjer je prijavljenih več delavcev. Če so to tujci, okej, nekje morajo imeti prijavljeno prebivališče, ampak tam, kjer je pa 20, 30 različnih imen na hiši, potem je to lahko zelo dober pokazatelj, da je nekaj narobe. Prav tako se mi zdi tudi na mestu predlagani sklep, da bi morale upravne enote nujno pridobiti informacije o tem, kateri izmed tujcev je nehal obiskovati osnovno in srednjo šolo, ker to verjetno kaže, da je bivališče staršev prijavljeno fiktivno oziroma je pač nek problem, ki se ga iz tega lahko zazna. Potem sem tudi za to, da je treba zahtevati, da se vsi migranti v nekem času naučijo jezika, kot je to v Avstriji, tudi Hrvatje zahtevajo od ljudi, ki pridejo tja, da znajo jezik. Se pravi, pri nas dejansko pride nekdo na zavod za zaposlovanje, urad za delo, vpraša v hrvaškem ali drugem tujem jeziku, kje se lahko prijavi v evidenco brezposelnih oseb, ko gre ven, pa vpraša, kje se lahko prijavim, da dobim denarno socialno pomoč, in to v tujem jeziku. In če mi njemu damo nek rok, v katerem mora znati slovenski jezik, bo pozneje to še dobival, če ne, se mu ukine, zmanjša, v glavnem, neka striktna pravila se pač morajo doreči. Mi imamo bolj ohlapna pravila, kot jih imajo, recimo, naši sosedje Hrvatje.  In če povem še nekaj okoli srednjih šol, ki tolerirajo fiktivne vpise zaradi glavarine. To pomeni, da je treba dati pod kazensko odgovornost ravnatelje, ki dejansko dovolijo, da nekdo ne hodi v šolo   (nadaljevanje) in tega ne javi naprej. Kajti ravnatelji na osnovi vpisanih otrok dobivajo toliko in toliko denarja za delovanje šole in potem so lepo tiho, otroci pa šole ne obiskujejo.  Se pravi, imamo veliko ukrepov, s katerimi bi lahko zadevo pripeljali naprej. In prosim lepo, kolegice in kolegi poslanci, tudi predstavniki Vlade, verjemite nam že, da imamo predlagatelji socialni čut, tako kot vi, ampak imamo jih za naše ljudi, pa tudi za prišleke, le da smo vajeni skrbno gospodariti. In to, da skrbno gospodarimo s proračunom, to namreč zahtevajo od nas tudi naši in vaši volivci.  Hvala lepa.
Hvala. Naslednja razpravljavka je poslanka Maša Kociper iz Stranke Alenke Bratušek.
Hvala lepa.  Najprej mogoče v zvezi s sklicem te seje, ki je bila s strani gospoda poslanca Siterja deležna številnih kritik. Moram reči, da sem tudi osebno včasih kritična ali pa pogosto, kadar stranka SDS sklicuje določene seje, takrat tudi povem, kaj me moti in zakaj me moti. Moram pa reči, da se mi pa ena od takih, ki pa ni moteča, vsaj ne zame, zdi tale, ki je pred nami danes. Opozicija ima v vsakem parlamentu nek določen smisel in na neke anomalije opozoriti v smislu seje, kot je predvidena danes, se mi ne zdi prav nič narobe. Tako me je v bistvu ta obračun poslanca Levice, gospoda Siterja, s predlagatelji kar malo presenetil in sem ga razumela zlasti v smislu, populizem, da, vendar levi, ne desni, tako bi jaz povzela njegovo izvajanje. Namreč, tudi Stranka Alenke Bratušek je po svoji definiciji socialno-liberalna stranka, v smislu, da dosledno zagovarja liberalne vrednote, kot so varstvo človekovih pravic in tako naprej, spoštovanje enakosti, odprta družba. Po drugi strani pa si prizadevamo za pošteno in fer, pravično socialno državo. Nikakor pa ne - tu pa najdem veliko stičnih točk z razpravo kolega iz NSi - podpiramo zlorab. In ta današnja seja naslavlja prav problematiko zlorab. Mislim, da nihče od nas, ne levi ne desni, do zlorab ne more biti toleranten. In če se zlorabe pojavijo - in ena takih gotovo je to, da je 500 in več ljudi prijavljenih na enem stalnem naslovu -, je morda lahko povsem legitimen interes parlamenta ali ene od strank, da se o tem pogovorimo in vidimo, kaj je še mogoče narediti, da do takih zlorab ne bo prihajalo. In to, da zlorab ni ali pa da se ta seja zlorablja, enostavno ni res. V enem primeru smo imeli 500 ljudi na enem naslovu, imamo pa številne druge primere, ko je bilo manj ljudi, ampak še vedno je bilo absolutno jasno, da ne gre za neke normalne okoliščine, neke normalne ljudi v nekih normalnih življenjskih situacijah, ki živijo na teh naslovih.  V Stranki Alenke Bratušek nismo podprli povečanja sredstev za socialno pomoč, zlasti zato, ker so številni ljudje v naši državi - v naši stranki ne govorimo o Slovencih in Neslovencih, ampak o državljanih Republike Slovenije - še vedno v situaciji, ko za svoje pošteno delo in veliko dela ne dobijo ustreznega plačila ali pa - vsi verjetno dobivate pisma številnih invalidsko upokojenih upokojencev, ki ne po svoji ne morejo delati, pa imajo zelo malo denarja za preživetje. Jaz sem sicer na neki načelni ravni absolutno za dovolj visoko podporo, ki lahko nekomu omogoči življenje, absolutno sem, hkrati je pa treba vse kategorije, ki so prizadete, obravnavati enakopravno in tudi v nekem razmerju. Absolutno je pa potem naša stranka seveda podprla zvišanje minimalne plače, ki je pa glede na socialno pomoč postala premajhna. Zato se taki gasilski posegi v sistem plač in socialnih transferjev, kot je bil ta s socialnimi pomočmi pred volitvami in ta z minimalno plačo po volitvah, seveda lahko izkažejo kot kontraproduktivni, ker ravno ta ravnovesja v sistemu porušijo. In to je nekaj, kar mene skrbi.  Če pogledamo zdaj konkretno situacijo. Na eni strani imamo torej predstavnike Levice, ki pravijo: Ja, to gre za neko retorično finto predlagatelja, strašijo ljudi, hočejo eno kategorijo revnih državljanov obrniti proti drugi; hkrati pa ne upoštevajo odtekanja proračunskega denarja. Ne vem kateri proračunski denar sicer odteka v davčne oaze, »nabiralnik« podjetij bančnega kriminala in tako naprej. Glejte, to je tudi populizem. To je tudi populizem. Desni populizem hoče, vsaj tako, kot ga pri nas v naših krajih razumemo, hoče stvari regulirati in kontrolirati do skrajnosti, levi populizem pa se ne vpraša od kod denar in dajmo kar vse in saj denar raste na drevesih in za vse imamo. Če ga pa vprašaš, kje pa dobimo - ja, pri orožju, ali pa bančnem kriminalu. Jaz ne vem, ali je bančni kriminal ena omarica kjer odpreš pa ven vzameš, ali pa orožje? Ni. Nekdo ga mora preganjati, nekdo mora po zakonitem postopku nekaj narediti in zato si moramo tudi vsi prizadevati. Ne pa, da razumemo, da so ta neka problematično področja za katera smo si soodgovorni neki zdaj pa novi »nabiralniki«, kjer pa jemljemo denar in socialno področje s tem denarjem urejamo. Bančni kriminal, odtekanje denarja v davčne oaze, saj »nabiralnik« podjetja so ravno tako problem Levice kot problem vseh ostalih strank in problem te države. In vsi poslanci se moramo s tem ukvarjati. Ne pa da eni dvignejo roke in rečejo to je vaš problem, vi ga rešite, potem pa bomo dali denar tistim, ki ga zaslužijo. Vsi se moramo truditi, da se odpravijo vse anomalije.  Zdaj, naša stranka se absolutno ne strinja s tem, da se odprejo vrata na široko in da ljudje brez nekih pravil ilegalni in tako naprej vstopajo v našo državo in izkoriščajo ta sistem. Absolutno smo proti temu. Vsaka država, ki da nekaj zase, vzpostavi nek red, regulira odnose, zahteva neko odgovornost. Če so tu ljudje, ki so na delu, potem niso ilegalno prišli. Imajo zaposlitev, imajo ene pravice, imajo ene obveznosti in vsi skupaj se moramo boriti, da se jih pri tem ne izkorišča in da je njihovim pravicam zadoščeno. Če pa so tukaj ljudje ilegalno, pridejo, se prijavijo in jih potem ni, ne delajo, odidejo nazaj, odidejo naprej v Nemčijo, kakorkoli, potem pa jaz ne dovolim, da se denar naše države, ki ga krvavo potrebujemo, uporablja za take ljudi, ki izkoriščajo sistem. In se zato borim ravno tako, kot SDS. Zlorabe niso dovoljene. Tisti, ki zlorabljajo sistem, jemljejo denar vsem tistim, ki ga rabijo in ga zakonito lahko dobijo, ker je naš sistem zelo solidaren in predvideva socialne pomoči, otroške dodatke, dodatke za brezposelnost in vse tako naprej tistim, ki jim po zakonu to pripada. In to, da rečemo, ne vem, kar pridite vsi, saj bomo poskrbeli, vas bomo integrirali je lepi populizem, ki je isto nevaren kot desni, ker ga države ne bomo zdržale. Ravnokar sem se vračala s sestanka pododbora Sveta Evrope o migracijah in azilu in vsi skupaj vemo, da je to velik izziv, ki nas čaka. In zakonite migracije je treba urediti, zlasti pa je treba urediti azilni sistem in preprečiti zlorabe, drugače naš solidarnostni sistem ne bo vzdržal.  Zdaj, kaj me moti pri odzivu Vlade ne to vprašanje? Moti me to, da na te sklepe, za katere lahko za večino rečem, da so tudi po mojem osebnem mnenju zdravorazumski in povsem logični, odgovarja: To že imamo, to že imamo, to se že dogaja, to se že dogaja in tako naprej. Jaz dopuščam možnost, da je Vlada že odreagirala in si želim in me je v nekaterih točkah o tem že prepričala. Ampak vseeno so pa verjetno neke zadeve, ki se jih še da izboljšati in o tem se danes pogovarjamo. Tako, da želela bi si, da je tudi na strani Vlade poudarek ne tem: To in to že delamo, lahko pa naredimo še to in to in tudi bomo. Recimo ena malenkost, samo da pokažem na kaj mislim. Izvaja se, če sem prav razumela, nek način preverjanja po teh evidencah za primere, ko je na določenem stalnem naslovu prijavljenih več kot 20 posameznikov. Super. Se pravi neka anomalija se je pojavila, nekdo, ki je za to odgovoren je odreagiral, začel se je en sistem preverjanja, kot razumem po uradni dolžnosti za vse naslove, kjer je prijavljenih več kot 20 ljudi. In to se mi zdi prav. Moje vprašanje v tej zvezi pa je: Zakaj samo za naslove, kjer je več kot 20 ljudi? Verjetno je že 20 ljudi lahko na primeru ene stanovanjske hiše zloraba. Ker kar se pa ne smemo slepiti pa je, da se tisti ljudje, slabi fantje, ki pa želijo zlorabiti sistem, ne ta dobri, ki jim je treba pomagati, ta slabi, med seboj ne pogovarjajo. In ne reče, veste kaj, saj zdaj pa preverjajo samo tiste, kjer jih je 20. Se pravi do 20 je pa v redu. Tako, da meni se zdi, da je problem v tem sistemu, pa nisem strokovnjak in dopuščam, da se motim, to, da je vendar še večina stvari, ki se preverja na predlog po uradni dolžnosti pa ne zato, ker niso vzpostavljene te križne evidence, ki bi omogočile, da bi po uradni dolžnosti sploh kdo se zdramil. Saj pravim, mogoče se motim, mogoče temu ni tako, ampak informacija o tem, da je nekdo nehal obiskovati osnovno ali srednjo šolo je morda res neka informacija, ki ne služi v to evidenco, ampak drugo in tako naprej, ampak možni križni vpogledi v evidence lahko pomagajo pri tem, da je lahko pa to res nek indic, da te družine tukaj ni. In če že ni indic, da te družine tukaj ni, je pa mogoče indic, da se nekomu, nekemu otroku onemogoča, da bi hodil v osnovno šolo, kar je tudi treba ugotoviti in pravočasno odreagirati.  Tako, da absolutno pozdravljam vsa prizadevanja, ki že grejo in še bodo šla v to, da bo več povezav med evidencami in v to, da se bodo določene stvari dodatno kontrolirale ne samo na predlog, ker včasih pri takih primerih pač predloga ni in tudi ni nekoga, ki bi ga dal. Se pravi, nekaj teh sklepov sem se s tem že dotaknila in jih pozdravljam, vse v smeri dodatnega preverjanja, dodatnega nadzora in seveda tudi pridobivanja dobrih praks iz tujine. Včasih se mi zdi, da v Sloveniji hočemo vse na novo izumiti kot toplo vodo, namesto da bi samo pogledali levo in desno kdo se s temi stvari ustrezno spopada in prepisali ta sistem.  Mimogrede, s tega sestanka, kjer sem se pravkar vrnila, Švicarji so svoj azilantski postopek spravili iz leta in pol trajanja na en mesec. En mesec. Pri nas vemo koliko traja, v Nemčiji vemo koliko traja. V Švici en mesec. Seveda, so primeri, ko stvari niso tako enostavne in se poveča na največ 3 mesece. Prihranki so seveda milijonski. To pomeni, da je toliko manj, ponekod leto in pol, dve leti so ljudje v azilantskih domovih, dobivajo socialno podporo, prehrano, prevoz, vse kar spada zraven dokler postopek ni končan, tam je postopek prej končan, ljudje prej vedo pri čem so, manjše travme so pri tistih, ki se vračajo, večja je možnost dobre integracije za tiste, ki imajo pravico, da ostanejo, predvsem je pa seveda vse skupaj učinkovito in veliko ceneje.  Skratka, kar se tiče sklepa, ki se nanaša na slovenski jezik, mislim, da je tukaj bilo rečeno, ne vem kaj je bil odgovor Vlade, pozabila sem, ampak povedala bom svoje mnenje. Sama, kot rečeno, se imam za zelo liberalno, ampak spet argument, kolega iz Levice, zakaj pa je znanje jezika problem? Za prebivalca iz EU, ki pride sem delat ni problem, prebivalca, se pravi migranta, ki prihaja iz juga pa je problem. ne, ni problem, če ima ta, ki pride delati tukaj zagotovljeno službo, recimo na ambasadi, ali pa ne vem kje drugje, to ni problem. Če pa mi govorimo o socialnih pravicah in o tem, da nekomu nekaj pripada, je potem treba neke standarde določiti. In če govorimo o integraciji in tukaj se jaz ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da tujih delavcev ne bomo potrebovali. Bomo jih potrebovali. Vsi podatki kažejo, da jih bomo. Se pravi govorimo tudi o integraciji. In če govorimo o pozitivni integraciji in o tem, da bodo ljudje lažje dobili delo, ki ga želijo oni in za katerih jih rabi naša država, potem je osnovno znanje slovenskega jezika gotovo nekaj, ker ne more škoditi. Ali o čem se mi tukaj pogovarjamo, kolega iz Levice? Da imamo tukaj ljudi, ki ne bodo nikoli znali slovensko, bodo pa dobili osnove slovenskega jezika, za sporazumevanje normalno, bodo pa dobili en kup nekih socialnih pravic po vašem mnenju.  Jaz bom sledila temu kar bo reklo ministrstvo, podprla sklepe za katere smo se v koaliciji dogovorili, da so smiselni in da imajo lahko konkretne rezultate, predvsem pa predlagam, da smo vendarle toliko strpni eden do drugega, da pa vendar neke probleme, ki se v družbi pojavljajo in za katere ljudje menijo, da so potrebni, da jih nagovorimo, nagovorimo, ker sicer samo dajemo orožje v roke populistom, desnim, če hočete spet razlikovati, ki pa take probleme nagovarjajo. Hvala lepa.
Hvala. Repliko ima Sitar Primež Poslanska skupina Levica.
Hvala lepa. Ker je bilo moje ime specifično omenjeno parkrat v intervenciji kolegice Kociper.  Glavni vsebinski problem, ki ga tukaj naslavljamo je dejstvo, da imamo dve kategorije, ene imamo delavce in na drugi strani imamo tiste, ki so upravičeni za socialno pomoč. In sedaj fiktivnih prijav in njihove povezave z izkoriščanjem teh transferjev ni danes še nihče dokazal. Fiktivne prijave so v glavnem žrtev fiktivnih prijav v glavnem ni državni proračun, so ljudje, ki so fiktivno prijavljeni na teh naslovih. To izhodišče, ki ga vedno poudarjam. Mene je, lahko rečete, ne vem, lahko mi rečete levi populist ali kakorkoli, ko govorim, ko zagovarjam, ne vem, dvig minimalne plače, ampak reči, da pa dvig minimalne plače ruši socialno ravnovesje, sedaj citiram vas, kolegica, ta je drzna. To je zelo drzna izjava. Strah me je, ko vidim kako stranke na sredini povzemate diskurs, ki prihaja iz desne strani. Ko ste že sami sedaj v svoji intervenciji v zadnjih stavkih rekli, da tisti, ki so iz EU so prebivalci EU, tisti, ki so pa iz Jugoslavije so pa migranti. …/ oglašanje iz klopi/ Lahko pogledate magnetogram, točno tako, citiram vaše besede. Hvala lepa.
Naslednja ima besedo predlagateljica Karmen Furman Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke.
Hvala lepa za besedo. Jaz bi sedajle glede na to, da smo dobili bolj pavšalne razlage oziroma odgovore na vseh teh šest sklepov, ki so danes v obravnavi, še enkrat na kratko povzela oziroma bi želela po sklepih nasloviti na predstavnika Vlade oziroma ministrstev odgovore na tisto, kar ni bilo odgovorjeno. In sicer pri sklepu številka 1, ki govori o tem, da je potrebno realizirati sklepe Državnega sveta izpred enega leta, na kar navsezadnje opozarja tudi varuh človekovih pravic. Jaz sedaj nisem slišala ali pa, se opravičujem, če sem preslišala, ali se bodo ti sklepi realizirali in rada bi tudi nekakšno časovno opredelitev do kdaj se bodo realizirali. Potem pod sklep številka 2 glede uporabe slovenskega jezika. Tukaj je bilo s strani ministrice rečeno, da se to ureja v okviru sprememb zakona o urejanju trga dela. Mene zanima, zakaj tukaj ne gre ministrstvo po nekakšni dobri praksi vseh ostalih držav v Evropski uniji, ki ima to urejeno v okviru zakona o tujcih, in sicer zakaj se ne določa to kot pogoj za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje? Namreč, vsaj to, kar je raziskovalna študija, ki je bila naročena v Državnem zboru, pokazala, ima večina evropskih držav urejen sistem v tej smeri, pa me zanima, zakaj se ministrstvo ni poslužilo takšne prakse. Kar se tiče površinskih standardov, je bilo s strani Ministrstva za notranje zadeve rečeno, da je to nekakšno protiustavno in v nasprotju z veljavno zakonodajo. Dejstvo je, da takšen pravilnik že obstaja. Kot sem povedala, obstaja pravilnik v primeru, ko je najemodajalec hkrati stanodajalec. In me zanima, zakaj potem v vseh drugih primerih so nekakšen, neki minimalni bivalni standardi ne morejo določiti. Namreč glede te zaznambe, ki je trenutno se pojavila v evidenci prijav prebivališč, to je zaznamba, ki zaposlene opozarja, da je več prijavljenih na posameznem naslovu, kar pa še ne pomeni, da se tudi uradni postopki potem sprožijo, kajti dogajajo se različne prakse po upravnih enotah tudi glede na to kakšne so po številu množične prijave tujcev na posameznih upravnih enotah. Pod sklep številka 4, imamo zapisano, da se proučijo dobre prakse drugih držav. Rečeno je bilo, da naš sistem je dober, ampak jaz resnično ne razumem, če je sistem dober, zakaj potem sistem v praksi ne funkcionira. Zato ni rečemo samo s strani današnjega predlagatelja, torej s strani predstavnikov Slovenske demokratske stranke kot želijo nekateri poslanci danes tukaj prikazati. Navsezadnje to o tem govorijo tudi predstavniki v Državnem svetu, o tem govorijo zaposleni, ki delujejo na teh postopkih in navsezadnje o tem tudi govorijo lokalne skupnosti, ki se pa prve v vrsti srečujejo s tovrstno problematiko. Pod sklep številka 5, kjer smo navedli za možnost vzpostavitve povezanih evidenc s šolami. Bilo je rečeno, da tam kjer tujec ne hodi v šolo, da to ne more biti razlog za razveljavitev pridobljenega dovoljenja za prebivanje tukaj, ampak mi imamo primere za katere je tudi med drugim povedala ministrica, ko ima tujec status štipendista, pa tega tujca sploh ni v Republiki Sloveniji. Tudi takšni primeri obstajajo. Zdaj pa me zanima ali, mislim zakaj potem se ne vzpostavi evidenca med šolami in upravnimi enotami in bi na tak način upravne enote dejansko imele vpogled in bi v uradnih postopkih lahko po uradni dolžnosti potem razveljavile takšna dovoljenja za prebivanje. In tudi pod številko 6 sklepa, kjer imamo predlagano, da se evidence prejemnikov socialnih transferjev za tujce, da imajo tudi vpogled zaposleni na upravnih enotah v postopku preverjanja prijavljenih prebivališč. Ja, se strinjam, res je, da lahko tudi sedaj po uradno dolžnosti zaprosijo zaposleni na upravnih enotah centra za socialno delo za pridobitev določenih podatkov, ampak vsi vemo, da ti uradni postopki so zelo dolgotrajni in pridobitev, velikokrat je pridobitev teh podatkov tako dolgotrajna, da v bistvu presežejo tisti čas, ko pa je potrebno potem izdati samo dovoljenje za prebivanje. In če bi bile evidence medsebojno vzpostavljene, smo navsezadnje vseeno v informacijski dobi, jaz ne vidim ovir, da to v vpogled ne bi imeli tudi zaposleni na upravnih enotah in bi bil to tudi nek signal, da se na posameznem naslovu nekaj dogaja, če je tam enormna količina prejemnikov socialnih stanovanj. Tako, da jaz bi prosila, da se tudi glede na to kaj je bilo sedaj povedano za dopolnitev potem s strani predstavnikov Vlade.  Hvala.
Ministrica želi besedo. Izvolite.
Ksenija Klampfer
Hvala lepa za to dopolnitev. Najboljše, da takoj pojasnim.  Kar se tiče sklepa številka 2, zakaj to predlagamo, Zakon o urejanju trga dela in zakaj ne Zakona o tujcih. Namreč Zakon o tujcih je v pristojnosti Ministrstva za notranje zadeve. tisto kar lahko mi tukaj uredimo, je seveda Zakon o urejanju trga dela, namreč pogoje stalnega bivanja ali začasnega bivanja oziroma sploh bivanja tujcev v Republiki Sloveniji ureja Zakon o tujcih in to spada pod Ministrstvo za notranje zadeve. Še enkrat bi pa rada povedala, da seveda to znanje slovenskega jezika predlagamo v okviru ukrepov aktivne politike zaposlovanja za tiste tujce, ki živijo v Republiki Sloveniji, ki so sposobni za delo in so obstali na Zavodu za zaposlovanje in ugotavljajo, da nimajo nobenih zaposlitvenih možnosti, ker ne znajo niti osnov slovenščine in tudi imajo, seveda, na zavodih svetovalci težave z njimi, kajti, težko z njimi tudi komunicirajo, zato predlagamo to in kot rečeno, ta zakon je že na usklajevanju z socialnimi partnerji, tako da, upamo da seveda na ta način jim povečamo in izboljšamo zaposlitvene možnosti. Kar pa se tiče navedb križnega povezovanja informacijskih sistemov. Informacijski sistem centrov za socialno delo je že danes urejen na ta način, da če oseba prekine študij, je iz evidence MIZŠ, takoj dobi center za socialno delo ta podatek in ta oseba ni več upravičena do štipendije. Ta sistem danes že deluje, gre v obliki zastavic, kar pomeni, da kadar pride do take spremembe, je seveda informacijski sistem takoj obveščen in center za socialno delo po uradni dolžnosti na novo izračuna oziroma seveda, izda odločbo, s katero se odvzame pravica takšnemu študentu ali pa dijaku, ki seveda prekine šolanje in ni tukaj upravičen. Kar se tiče zlorab sistema, mogoče bi samo še par besed povedala. Sam informacijski sistem CSD, da bomo lažje vsi vedeli, o čem govorim, je eno veliko hrbtišče, na katerega je vezanih 38 različnih baz, s katerim centri za socialno delo preverjajo tako premoženje, kot tudi dohodke. Res je, sam informacijski sistem v zadnjih 10 letih ni bil revidiran, zato sem sama naročila, da opravimo revizijo samega informacijskega sistema. Kaj to pomeni? Sama bi rada želela preveriti integriteto informacijskega sistema – kako delujejo sistemi kontrol in ali je sistem naravnan na ta način, da onemogoča tudi morebitne zlorabe. Trenutno smo v fazi javnega razpisa, iščemo izvajalca, ki bo opravil samo revizijo informacijskega sistema, ki je bila nazadnje opravljena pred desetimi leti, ko je bil to še zelo mali sistem, danes je to en velik, »glomazen« sistem in jaz mislim, da je prav, da ga tudi revidiramo in da vidimo, kako delujejo notranje kontrole tega sistema, bi pa rada povedala, da takoj v mesecu decembru, ko sem ugotovila, da v informacijskem sistemu ni možnosti preverjanja, ali ima upravičenec do socialnih transferjev morebiti račun v tujini, takoj ko sem to ugotovila, sem naročila nadgradnjo informacijskega sistema in mislim da, nekje v sredi meseca januarja, je bil nadgrajen informacijski sistem v tem delu, da se je takoj povezal s FURS in v kolikor ima posameznik račun v tujini, sistem to takoj javi in seveda delavec na centru za socialno delo mora seveda takega prejemnika socialnih transferjev takoj pozvati, da dopolni vlogo z stanjem na tem računu. Tako da, tudi to varovalko smo, takoj ko smo ugotovili, da je ni, vnesli v sistem, kot pa rečeno, naročena je revizija celega informacijskega sistema, tako da bomo videli, ali so kje kake težave pri samih kontrolah in bomo seveda ustrezno z ugotovitvami te revizije, tudi ukrepali oziroma popravili sistem. Hvala lepa.
Ja, zdaj vprašanje je bilo, zakaj nasprotovanje povezavi posameznih informacijskih sistemov s podatki, ki jih že imamo, ki bi na eni strani omogočili uradnikom, da bi lažje delali, za to porabili manj časa pri preprečevanju teh fiktivnih prijav, ker vemo, da ugotovitveni postopek traja zelo dolgo časa in na drugi strani tudi izčistili sistem, ne? Jaz mislim, da že, če bi prišlo do tega, da bi se te zadeve uredile, bi bilo teh fiktivnih prijav bistveno manj.  Tako da, vas tudi jaz sprašujem, na kar ni bilo odgovora - zakaj torej nasprotovanje ministrstev, da se informacijske baze, se pravi šol glede izobraževanja, evidenc nepremičnin in vsega ostalega, ne povežejo z bazami pravnih enot? Se pravi, zakaj ste proti temu, da se onemogoči sistem, ki bi uradnikom na zelo enostaven način enostavno z rdečim semaforjem povedal, konec, tukaj se pa nekdo, recimo, ne more prijaviti ali pa nekdo zlorablja pravico in bi postopek stekel bistveno hitreje, kot če gre po teh regulah, ki jih imamo sedaj v veljavni zakonodaji. Zakaj temu nasprotujete? Kaj je argument? Ja, vas sprašujem, pa tudi gospoda državnega sekretarja.
Ksenija Klampfer
Jaz mislim, da to področje Ministrstva za notranje zadeve, ker prijava prebivališča, Zakon o prijavi prebivališča je Ministrstvo za notranje zadeve.  Kar se tiče pa našega ministrstva, mi ne nasprotujemo kakršnimkoli povezovanju baz. Mi povezujemo baze kjerkoli je možno, kot rečeno, informacijski sistem CSD je povezan z 38 različnimi bazami, da lahko seveda navzkrižno preverjamo podatke.
Poglejte, to je vprašanje Vlade, ne posameznih ministrstev, teh, ki sta danes tukaj, pa še katerega. Zaradi tega, ne vem neki argumenti, da mi ne moremo urejati vprašanja slovenskega jezika v Zakonu o tujcih, ker je za to pristojen nek drug resor ga bomo v Zakonu o urejanju trga dela, mi se danes o tem ne pogovarjamo. To je stvar Vlade. Vlada mora te zadeve urediti, o tem se pogovarjamo. In bi prosil še državnega sekretarja, kaj je argument, da nasprotujete temu, kar se mi zdi, da je logično kar se predlaga.
Sandi Čerin
Bom poskušal odgovoriti najprej na to, kar ste zadnje vprašali, potem pa še mogoče pojasnilo oziroma ponovna pojasnila na vsa ostala vprašanja.  Samo neobiskovanje šole kot samo po sebi še ni razlog za razveljavitev dovoljenja za prebivanje. Je pa zagotovo to neka okoliščina, ki lahko kaže, da nekdo ne prebiva v Republiki Sloveniji in na podlagi tega se lahko upravna enota že po veljavnih predpisih oziroma že po veljavni pravni podlagi uvede postopek za razveljavitev dovoljenja za prebivanje in posledično tudi prenehanje prijavljenega prebivališča. Se pravi, dejstvo, da samo neobiskovanje šole še ni razlog posebej za razveljavitev. Je pa seveda tukaj, kot sami ugotavljate, potrebno tudi vključitev resornega ministrstva vezanega, ki je pristojno za Zakon o šolstvu. Glede drugih sklepov, če grem po vrsti. In sicer prvi sklep se v praksi, kot sem že uvodoma tudi predstavil, že realizira oziroma je v fazi same realizacije. Sklep 3 vezan na standarde kvadratur stanovanj se s strani Ministrstva za notranje zadeve je bilo pač pojasnjeno, da bi bila zavrnitev prijave prebivališča v primeru prekoračitve površinskega standarda nesprejemljiva in bi lahko povzročila dodatne fiktivne prijave. Prav tako pa je bilo pojasnjeno, da zakon o prijavi prebivališča že omogoča preverjanje prijav v dveh postopkih, in sicer preverjanje resničnosti prijave in pa ugotavljanja prebivališča.
To ste vse povedali že, spoštovani državni sekretar, to smo že slišali in vas o tem ne sprašujemo. Mi vas sprašujemo, zakaj ne želite podpreti usmeritve, da se zadeve glede fiktivnih prijav uredijo in s tem omogoči lažje delo upravnim enotam, delavcem in prepreči fiktivne prijave, za katere ugotavljate, da obstajajo in da so problem. Kaj je razlog? Ne brati zakona, vemo kaj piše v zakonu, vemo kakšni so trenutno postopki. In taki kot so omogočajo zlorabo, sami ste povedali, da je kar nekaj primerov kjer je nekaj sto prijavljenih na nekem naslovu, kjer po neki normalni logiki ne bi smelo biti prijavljenih 5 ali 10 ljudi. Kaj je razlog, da menite, da ni potrebno nič urediti na tem področju? Ker če sem vaju prav razumel, vse je že urejeno oziroma se ureja in dodatni ukrepi na tem področju niso potrebni… če ne pa ob zaključku… Naslednji je k razpravi prijavljen mag. Branko Grims Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke.
Hvala še enkrat. Poglejte, prej je bilo izredno veliko hvaljenja s tem, da je bil dvignjena sociala. To je malo nenavadno. Seveda je tam treba tudi socialo uskladiti z rastjo stroškov in tako naprej, ampak veste v normalni državi se vlade in stranke   (nadaljevanje) hvalijo z dvigom realnih penzij, z dvigom realnih plač, z vsem tistim kar omogoča razvoj. Ne pa z dvigom sociale. To je pravzaprav na nek način razgalo tudi enega od virov za težavo, s katero se soočamo danes. Zlorab bi bilo sigurno manj, če te stvari ne bi tako štrlele navzgor. Kaj je v Sloveniji problem? Da je razlika med plačo pa med socialo premajhna in ne vspodbuja zaposlovanja in ne vspodbuja ljudi k inovativnosti, k iskanju rešitev, ki so pa pogon razvoja katerekoli družbe. Seveda mora država poskrbeti za tiste, ki iz objektivnih razlogov ne morejo sami zase poskrbeti – to je vendarle vsakomur jasno v tej dvorani, ampak če imaš pa socialo prenapihnjeno, potem pa prvič: vspodbuja ljudi k iskanju lukenj in drugič: ima potem zelo slabe stranske učinke, ki so razvojno škodljivi. In tukaj ne gre za naključje. Problem je, ker imamo mi že mnogo let sistem, v bistvu ga vlečemo še iz prejšnjega režima, ga nismo znali dovolj učinkovito odstraniti ali pa ni bilo za to dovolj časa, da bi odstranili ta način razmišljanja. Mi imamo sistem, ko imaš leve vlade, ki spodbujajo ljudi, da čim bolj grejo v vladne službe, odpirajo nova delovna mesta, ki se potem plačuje s proračuna. Pa se plačuje še cela gora stvari zraven – recimo prej sem omenil tiste na LBTQP ideologiji utemeljene nevladnike, ki delajo stvari, ki so po mojem mnenju nezakonite, zanesljivo so pa očitno proti ustavne po vrtcih in šolah z mladoletniki, pa po drugi strani tudi kriminal pri ilegalnih migrantih in tako naprej. To seveda ni zastonj, to se plačuje iz denarja davkoplačevalcev in to strahovito plačuje. Jaz si sploh ne predstavljam, da je urna postavka pri teh nevladnikih tudi 116 evrov. To je bilo kar objavljeno na spletni strani vlade. Veste, kaj je 116 evrov na uro? To je na mesečni ravni, če preračunate, 20 tisoč evrov na mesec plače. kdo ima 20 tisoč evrov na mesec plače? To je seveda sistem, ki zanalašč spodbuja, da se čim več zaposluje v vladnih službah, da jih čim več visi na proračunu in po drugi strani spodbuja lažno socialo. Zato, da jih čim več visi na sociali, ljudje se sčasoma polenijo, so taki po naravi in potem volijo vedno ena in iste, da se slučajno ne bi kaj premaknilo. In tako socializem reciklira samega sebe. In če kdo hvali socializem in je zanj odgovor, bom spet citiral enega nobelovca, le da tokrat Nobelovega nagrajenca za književnost Aleksandra Solženicina, ki je napisal: »Največja prevara v zgodovini je, da je bil socializem, ko so ga razvile delavske množice za obvladovanje finančnih špekulantov in bankirjev. Socializem je sistem, ki so ga razvili finančni špekulanti in bankirji za obvladovanje revnih množic.«
Ja, hvala lepa. Naslednji je k razpravi prijavljen poslanec Marijan Pojbič, Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke.
Hvala lepa, spoštovani predsednik za besedo. Torej jaz vam moram najprej povedati, da je bilo tako veliko, zelo veliko povedanega in da za to, da je bila sklicana današnja seja, je gospa Karmen Furman zelo jasno opisala in argumentirala razloge za sklic te seje. Jaz mislim, da je danes vlada, vladni predstavniki, da ste dovolj slišali, da bi morali pri tej situaciji zazvoniti vsi alarmi. Jaz mislim, da tisti, ki se efektivno prijavljajo in tudi tisti, ki omogočajo efektivne prijave, so po moji oceni, so vse to nezakonita dejanja. In taki ljudje bi morali biti prepoznani in seveda tudi kaznovani. Potem tukaj ena stvar, ki je zanimiva, jo bom čisto na kratko citiral: »Vlada Republike Slovenije je z dne 9. maja 2019 v svojem odgovoru na pisno poslansko vprašanje poslanke mag. Karmen Furman predstavila podatke o socialnih transferjih, ki jih prejemajo tujci in njihove družine – ki jih prejemajo tujci in njihove družine. Iz podatkov je razvidno, da so se zneski prejetih socialnih transferjev v zadnjih štirih letih izrazito   povišali, in sicer na nekaterih območjih za več kot 50 odstotkov, največ pa na območju Centra za socialno delo Spodnje Podravje, za kar 67 %.  Spoštovana gospa ministrica, spoštovani kolegi s strani Vlade! A to za vas ni alarmantno vprašanje? A se niste usedli skupaj, strnili glave in začeli razmišljati kaj se dogaja? Nekaj se mora dogajati, nekaj ni v redu. Ali je zatajila kontrola, ali kaj se je zgodilo? Kako se je lahko zgodilo na eni upravi enoti, da ti več 100 fiktivnih prijav izdaš na isti naslov? In upravna enota na to ne odreagira! To mi razložite. Ker se mi skrivate pred dejstvi. Eno je to, kar zdajle govorite, je čisto za mene tretjerazredno vprašanje pa tretjerazredni odgovori. Na to bi se morali vprašati, kar sem zdajle čisto konkretno argumentirano vprašal. Povejte mi, kako je mogoče, da je upravna enota lahko izdala fiktivne prijave na - nekaj 100 fiktivnih prijav na enem in istem naslovu pa tega sistem ni zaznal? To je za mene temeljno vprašanje. To je čisti kriminal. To je zame čisti kriminal. In na to vprašanje je treba odgovoriti. Se pravi tukaj ne gre samo za to, da so zlorabe. Definitivno gre za nezakonita dejanja in po moji osebni oceni tudi za kriminal, ker se nekdo na ta način bogati. In to so dejstva. Tukaj pa je definitivno zatajil tisti sistem, ki bi moral tu notri biti kontrolni sistem med vsemi temi deležniki pa tudi med vsemi institucijami, ki imajo, ki v tem delu omogočajo vsa ta nezakonita dejanja. Vlada ni naredila, po moji osebni oceni, ker je ugotovila, in tudi mediji na to opozarjajo, da je to izjemno problematična situacija, do tega trenutka nič pomembnega, da bi jaz lahko rekel, da ste se iskreno in konkretno lotili rešitve teh problemov in zajezitve teh problemov, ker to je katastrofa za državo.  In druga stvar. Danes smo bili napadeni v Slovenski demokratski stranki zakaj nismo podprli predloga dviga socialne pomoči. Jaz vam bom zdaj s številkami povedal, da boste razumeli za kaj gre, saj je bilo danes kar nekaj poslancev, ki je razpravljalo zelo korektno in so opozorili, da je bila to napaka in je bila napaka, zato mi tega nismo podprli. In ta napaka pa je naslednja. Maja 2018 je bilo 49 tisoč prejemnikov socialne pomoči, letos marca, po 10 mesecih pa že 67 tisoč. In dragi moji, to naše državljanke in državljane, tiste, ki vplačujejo v državno blagajno stane nič manj kot, več kot 80 milijonov evrov dodatno na letni ravni. Skupaj za socialne pomoči pa dejemo ven skoraj 280 milijonov na letni ravni. To za vas ni alarmantna situacija v danih okoliščinah, ko imamo tako visoko gospodarsko rast? Ko ne bi niti približno smeli imeti 73 tisoč brezposelnih. In od tega je ogromno zagotovo tujcev, ki so med temi in ki prejemajo vse te socialne transferje. In na drugi strani se mi zdi, da - glejte, jaz ne razumem ne Vlade, ne države, pa ne bom se spuščal ne levo, ne desno, katerakoli politika vodi družbo ali pa državo. Jaz mislim, da je vsak, ki je v politiki, ki je odgovoren v interesu, da čim več ljudi dela in čim boljše zasluži, da si lahko sami zagotovijo preživetje, da niso odvisni od socialnih transferjev. Če pa ti to delaš, to kar smo mi naredili s tem dvigom socialne pomoči, da smo začeli stimulirati nedelo, da ljudje puščajo delo in grejo rajši na socialno pomoč, to je pa katastrofalna politika te države in to ste krive vse stranke, ki ste v koaliciji. Čisto vse. Kdo pa je združena levica? Zdaj ste dali Levico, da bi na tak način prisilila in ostale koalicijske partnerje, da ste pristali na to napako. In danes ni zastonj, ko je bil tukaj predstavnik svobodnih sindikatov Slovenije, ko je hodil k temu gospodu iz stranke Levice na uho šepetati kaj mora govoriti in kako mora razpravljati. Poglejte zlizanost svobodnih sindikatov Slovenije z Levico, s politiko direktno. Kakšno je to zastopanje interesa delavcev in delavskega razreda, ki so plačani in teh ubogih delavcev, ki plačujejo. To je sramota. In jaz to moram gledati zraven. In gospod, ko je videl, ko se je ustrašil, da bom jaz razpravljal, je rajši zapustil današnjo sejo, predstavnik svobodnih sindikatov Slovenije. Pa to je katastrofa. Ampak se opravičujem, da sem zašel malo, se vrnem nazaj na to zadevo, jaz sem prepričan, pa s tem tudi zaključujem, da je   (nadaljevanje) ta razprava zelo utemeljena, in mislim, da je gospa Karmen Furman danes resnično argumentirano predstavila razloge za sklic te seje, Vlada pa na drugi strani praktično nobenega odgovora. In, spoštovana gospa ministrica in vsi, ki ste na tej strani, moram reči, da ste me danes pa resnično razočarali.  Hvala lepa.
Naslednji ima besedo poslanec Dušan Šiško, Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke.
Predsednik, hvala za besedo.  Glejte, veliko je že bilo povedanega danes od ostalih kolegov, tako pozitivne kot negativne stvari. Jaz se v to ne bom spuščal, kajti v medijih že leta opozarjajo na problematiko. Ne nazadnje sta zakonca iz Šentilja priznala, da sta v svojem poslu zaslužila več kot 60 tisoč evrov. In poglejte zlomka, policija je rekla, da so jih kazensko ovadili, ampak dvomim, da je že prišlo do kakšne rešitve, da ni nekje spet nek tak striček prišel iz ozadja in rekel, »daj to povsem globoko v predal, na konec mize, da ne bo prišlo ven.« Nadalje, priznala sta tudi, da sta to delala, in namesto da bi šla v zapor, vrnila denar, kaj se je zgodilo - dobili so splošno delovno korist v zamenjavo. Seveda, denar je ostal, ne meni, ne vam, ampak njim. Glejte, jaz bi take… Toliko denarja, kot ga je v Sloveniji že šlo, ja, ni vrag, da ne bi mogla slovenska Vlada kupiti Golega otoka in vse te lumpe, ki so pokradli, od bančnih utaj in vsega, bi lahko kupili Goli otok, je zelo blizu nas, in bi vse lahko dol zaprli. Ne nazadnje imamo tudi možnost… Imamo predor Karavanke, ko spet zaradi nekih indicev, da ne bom povedal, katerih lobijev, se še ni začel graditi. In koliko je teh stvari še. Ni pa to edini primer fiktivnega prijavljanja delavcev. Pred leti je tudi nek Mariborčan izjavil, da je imel tisoč 800 ljudi prijavljenih. Nenavadno pa je to, da je to spoznala policija, ne pa upravna enota; ne vem, zakaj. Mi smo pred časom dali predlog, da dobimo po narodnosti, katere osebe se lahko izpovejo o narodnosti, in bi takoj lahko dobili tudi nek znak, od kod prihajajo ti ljudje. Ampak ne moremo.  Zanima me, zakaj rabimo ljudi z juga, ki znajo držati kramp in lopato. Pri nas na zavodu za zaposlovanje je polno takih ljudi, ko doma samo čakajo na socialo, ki je zdaj skoraj 400 evrov. In veliko primerov je takšnih, da pridejo do podjetja z vlogo od zavoda za zaposlovanje in prosijo, prosijo, »dajte mi podpisat, da sem se pri vas oglasil, in ne bom šel k vam delat, ker jaz ob vikendih več zaslužim kot en povprečen Slovenec, kolikor je povprečna slovenska plača.« Veste, včasih tisti, ki smo živeli tudi v Jugoslaviji, eni so se malo pred Slovenijo rodili, pa ne vejo, kako je včasih bilo, smo imeli delavce iz Bosne, ki so delali od ponedeljka do petka. V petek popoldne so imeli organizirane avtobusne prevoze za dom in so čez vikend bili pri družinah, ob nedeljah so se zopet vrnili v Slovenijo in delali. Teh firm seveda ni več od razpada Jugoslavije. Ampak po drugi strani vam bom povedal primer iz Posavja, od koder prihajam. Imamo ogromno prebivalcev iz Albanije, pa ne od zdaj priseljenih, veste, to je že deset let. In, ministrica, tisto, ko pravite, da morajo imeti stalno prebivališče pet let, to je  (nadaljevanje) petnajst let prepozno. Kajti oni so prišli, so se naselili, kmalu zatem, ko so dobili prebivališče, so pripeljali, seveda, ker je Albanija daleč, svoje družine. Vsak nov, ki je prišel, je svojo familijo pripeljal gor. In poglej ga, zlomka, otroke pošljejo v vrtec, peljejo jih pred sedmo uro, odpeljejo jih domov po 15. uri oziroma 16. uri, ko se vrtec zapre. Ženske lepo »handrajo« po Krškem, vse sprehajajo po parkih, nimam nič proti temu, ampak dobivajo socialno pomoč. Slovenski državljani imamo otroke in ne moremo priti do vrtca, ker niso socialni problem. S tem da jim vrtce tudi plačuje država, to moramo vedeti. V vrtcih Albanci zahtevajo, da se začnejo vzgojiteljice učiti albanskega jezika. Pa dobro, kam smo mi prišli, no! Kam smo mi prišli?! Jaz, če grem v Nemčijo, če grem v Avstrijo, Španijo, Portugalsko, kamorkoli, če bom jaz začel govoriti slovensko, me bodo v rit brcnili. Mi jim pa tu vse nudimo na pladnju. Dajmo, bodimo razumni malo bolj! Zdaj se bodo učiteljice in vzgojiteljice začele učiti albanskega jezika! Kam smo mi prišli, res! Ko sem se pred časom s kolegom pogovarjal, ki ima gradbeno podjetje, in me je sam opozoril, da je na zavodu za zaposlovanje opazil oglas albanskega podjetnika, da išče delavce izključno govoreče v albanskem jeziku. Do tu smo mi prišli. Ampak ne zdaj, spoštovani kolegi, to smo prišli pred desetimi, petnajstimi leti, takrat, ko so začeli oni počasi gor hodit in so določeni opozarjali na te zadeve, pa se ni realiziralo do današnjega dneva nič, ko je stranka SDS vložila zahtevo za izredno sejo.  Zanima me tudi, ministrica, ali ste preverili, koliko ljudi ima stalno oziroma začasno prebivališče na centrih za socialno delo. Jaz imam nekaj informacij, vsaj iz Posavja.  Pa ne nazadnje še ena zadeva, ki me je zelo zmotila, mislim, da bo kolege iz SD tudi, da je bil v Šoštanju na spomeniku Karla Destovnika Kajuha narisan orel albanske države. Po informacijah, ki jih imam, so pa včeraj tisto zbrisali.  Hvala.
Naslednji je k besedi prijavljen poslanec Blaž Pavlin, Poslanska skupina Nove Slovenije - krščanskih demokratov.
Hvala za besedo, predsedujoči. Pozdravljam ministrico in državnega sekretarja! Uvodoma bi povedal, da podpiram predlagane sklepe, saj menim, da je naloga poslancev, da odpravimo morebitne anomalije, ki so v sistemu odločanja upravnih organov, ter preprečimo zlorabe, pa naj bodo to zlorabe socialnih pravic ali kakršnihkoli drugih pravic, ki jih ljudje pridobijo z zlorabami. Na koncu bom predlagal odboroma še en dodaten sklep kot sklep odbora in vas prosim za vašo podporo.  Prijava bivališča, tako stalnega kot začasnega, nima vpliva samo na pravice, ki izhajajo iz socialnih transferjev, ampak tudi na številne druge pravice, ne nazadnje tudi na volilno pravico, ki izhaja iz statusa, ki ga imajo ljudje s stalnim oziroma začasnim bivališčem. Koliko ima občina prebivalcev, je verjetno zelo pomemben podatek, še zlasti   (nadaljevanje) glede na to, da število stalno prijavljenih prebivalcev vpliva na povprečnino, ki jo posamezne občine dobijo, število začasno prijavljenih pa ima tudi vpliv na samo aktivno oziroma pasivno volilno pravico predvsem na lokalnih volitvah, zato me čudi podatek, da pred vsakimi lokalnimi volitvami se prihaja do številnih informacij, da se v določenih občinah izkorišča posameznike, da se na posameznih naslovih prijavlja veliko ljudi, saj imajo pri lokalnih volitvah volilno pravico tudi začasno prijavljeni in prebivalci Evropske unije ter stalno prijavljenih državljane tretjih držav. Naj tukaj izpostavim konkretni primer iz Občine Zavrč, kjer je bilo v preteklih volitvah opaženo, da se je število volilnih opravičencev na lokalnih volitvah bistveno povečalo. / nerazumljivo/ podatke - jaz ga imam za leto 2014 -, da je na državnozborskih volitvah bilo v občini registriranih oziroma je bilo 1181 volilnih opravičencev, na lokalnih volitvah istega leta pa 1596 opravičencev. Verjetno vas ne rabim ali pa ne rabim poudarjati kaj za tako majhno občino pomeni dodatnih 400 volivcev. Po zatrditvah tamkajšnjih občanov naj bi večina teh ljudi živelo na samo dveh naslovih in to so predvsem gre za državljane sosednih držav na začasnem delu v Sloveniji. Sedaj bi imel pa tukaj nekaj vprašanj predvsem za predstavnika državnega sekretarja na Ministrstvu za notranje zadeve. Upravne enote sicer v skladu z zakonom lahko o ugotovitvenih postopkih takšne prijave preverjajo, zato me zanima v koliko je teh primerih, da se upravne enote odločijo, da preverjajo pri pridobitvah dovoljen za prebivanje dejansko stanje teh prosilcev. Potem me tudi zanima ali upravne enote skladno z usmeritvami Ministrstva za notranje zadeve preverjajo število že obstoječih prijav na konkretnem naslovu. Danes je bilo že večkrat poudarjeno, da obstaja pravilnik, po katerem bi morali oziroma imajo upravni delavci v upravnih enotah pravico, da to preverijo. Potem me tudi zanima ali upravne enote preverjajo, ali imajo prosilci soglasja lastnikov nepremičnin, da lahko v njih prebivajo? Tudi iz Občine Zavrč je bil podatek, da na nekem naslovu je prebivalo večje število ljudi brez soglasja lastnika tega objekta.  Za konec bi pa še predlagal eden sklep. In sicer: »Da odbora predlagata Vladi, da se za izdajo dovoljenj za prebivanje tako stalnih kot začasnih ponovno določi krajevna pristojnost upravnih enot pri izdaji teh dovoljenj.« Menim, da bi taka krajevna pristojnost bistveno zmanjšala možnost koruptivnih dejanj, ljudje, ki so v teh upravnih enotah, ki so krajevno pristojne, se pravi, iz teh območij teh občine verjetno tudi najbolj poznajo velikost teh objektov in ostale okoliščine za pridobivanje tako stalnih kot začasnih dovoljenj.  Hvala.
Hvala lepa. Hvala tudi za ta predlog za predlog sklepa odbora. Jaz mislim, da je smiseln in bi ga veljalo podpreti.  Jaz nimam več prijavljenih razpravljavcev tako, da bi ob zaključku dal besedo še ministrici in državnemu sekretarju in potem seveda predlagateljici. Izvolite, spoštovana ministrica, imate besedo. Bilo je nekaj še dodatnih vprašanj, ki se nanaša tako na vas kot na državnega sekretarja.  Izvolite.
Ksenija Klampfer
Hvala lepa za besedo.  Želela bi najprej glede trditve, da so se izrazito povišali prejemniki socialnih transferjev, in sicer za Spodnje Podravje za kar 67 %. Rada bi povedala, da konkretno v številkah, da bomo vedeli o čem pravzaprav govorimo. Leta 2015 je bilo 95 upravičencev, leta 2018 pa 142, kar pomeni, da se je število upravičencev za celotno CSD poglavje oziroma tujcev povečalo za 47 oseb. Res je, ko se sliši beseda 67 % je to velik odstotek, vendar, ko pogledamo konkretne številke vidimo, da je rast 47 oseb za celotno Podravje oziroma toliko upravičencev. Zakaj se je povečalo? Sigurno zaradi tega, ker je lani, leta 2018 v mesecu aprilu se povečala denarna socialna pomoč in je zajelo določeno število novih upravičencev, ampak moramo vedeti, da govorimo o 47-ih osebah, ko govorimo o teh 67 %. Strinjam se z vami in pa tudi z gospodom Reberškom in pa z gospodom Pojbičem, ki sta izpostavila »delo se mora splačati« in pa mora biti to pravo razmerje med socialnimi transferji in pa delom. Res je v mesecu novembru nismo dvignili denarne socialne pomoči, ampak smo jo ohranili, ker je bil to začasni ukrep, sprejet lani meseca aprila, ker bi s 1.1.2020 denarna socialna pomoč padla za 60 evrov nazaj na 330. Takrat sem tudi ko smo to sprejeli in namenili dodatna proračunska sredstva to napovedala določene ukrepe na način, da iskanje večje pravičnosti in tudi vedno izhajam iz tega, da denarja socialna pomoč 392 omogoča preživetje. Absolutno pa ne sme pomeniti nevarnega približevanja minimalni plači, zato imamo na ministrstvo pripravljeno spremembo Zakona o socialno varstvenih prejemkih, s katerim predlagamo ukinitev dodatka za delovno aktivnost. In takrat upam, da boste delili enako to mnenje in ta zakon, tudi podprli. S spremembo zakona predlagamo, da ukinitev dodatka za delovno aktivnost, kajti s tem dodatkom se denarna socialna pomoč približa 89 % minimalne plače, to je bil ukrep, ki je bil v zakonodajo vpeljan leta 2012 v času največje krize, ko je bila tudi denarna socialna pomoč 230 evrov. Danes je, vemo, 392,75, kar pomeni 160 evrov več in skupaj z dodatkom za delovno aktivnost, kateri znaša najvišji še dodatno 200 evrov, skupaj torej 600 evrov in se približa 89 % minimalne plače. Danes je po naši oceni to že institut, ki je nevaren, povečuje pasti neaktivnosti, zato vsi tisti, ko so delovno aktivni po naši oceni si morajo svojo socialno varnost zagotavljati na trgu delovne sile. Tako, da predlagamo ukinitev tega dodatka, medtem pa, ko denarna socialna pomoč 392,75 omogoča preživetje. Na ministrstvu razumemo sistem socialne varnosti kot mrežo, ki posameznika takrat, ko se mu nekaj zalomi v življenju ulovi, ga poservisira, predvsem pa mora biti to na ta način, da ga opolnomoči in ga vrže nazaj v svoje čevlje oziroma na trg dela, da si sam začne z delom zagotavljati socialno varnost. Zavedam se, da vsaka družba in tudi mi bomo imeli določeno število ljudi, ki nikoli v življenju zaradi določenih zdravstvenih omejitev kot so mogoče odvisniki, alkoholiki, seveda ne delajo, vsi tisti, ki so pa zdravi pa se absolutno morajo vrniti na trg dela, zato tudi izvajamo pilotni projekt, povezovanja centrov za socialno delo in pa zavoda za zaposlovanje, svetovalci morajo z dolgotrajno brezposelnimi delati na način, da ga vabijo enkrat na 14 dni, prejšnja ureditev je bila takšna, da se je taka oseba vabila enkrat na 4 mesece, danes mora biti taka oseba vabljena enkrat na 14 dni, svetovalca morata delati skupaj in poskušati takoj ugotoviti ali se tako osebo lahko zaposli v kolikor ni možna zaposlitev, ali se takoj lahko vključi v katero izmed ukrepov aktivne politike zaposlovanja oziroma ali se, če je toliko težji problem vključi eno izmed oblik socialne aktivacije,   (nadaljevanje) predvsem pa z namenom, da se to osebo - govorim o zdravih osebah - čim prej opolnomoči s kompetencami, ki jih potrebuje, da se bo lahko vrnila na trg dela in sama iskala socialno varnost.  / oglašanje v ozadju/ Ja, število prijavljenih na centrih. To spremljamo. V skladu z Zakonom o prijavi prebivališča je institut, tako imenovana zakonska prijava. Gre sicer za zakon - mogoče bo državni sekretar več o tem povedal oziroma o tej zakonski rešitvi -, ki omogoča tako imenovano zakonsko prebivališče ali prijavo na naslovu občine ali na naslovu centra za socialno delo. Na centru za socialno delo so lahko prijavljeni samo tisti, ki so žrtve določenih kaznivih dejanj; to so osebe, ki so mogoče v varni hiši, v takšnih in podobnih institucijah. Medtem ko pa zakonsko prebivališče na naslovu občine je pa za tiste, ki dejansko nimajo prebivališča, kot so brezdomci in podobne osebe. Me bo pa v tem delu dopolnil državni sekretar, ker je Zakon o prijavi prebivališča njihov zakon.  Hvala lepa.
Hvala lepa. Ja, skupno številko, no, če imate, za en in drug primer, za Republiko Slovenijo. Ampak, če sem pravilno razumel, bo to povedal državni sekretar.  Še eno obvestilo: v nadaljevanju seje namesto poslanke Janje Sluga sodeluje poslanka Mojca Žnidarič, Poslanska skupina Stranke modernega centra, kar se tiče Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, seveda, ker sicer kot podpredsednica vodi Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide.  Besedo dajem državnemu sekretarju Ministrstva za notranje zadeve.
Sandi Čerin
Hvala za besedo.  Bom poskušal najprej odgovoriti na konkretna vprašanja, postavljena s strani poslanca Nove Slovenije. Glede števila oziroma v koliko primerih so upravne enote preverile dejansko stanje prosilcev. Kot sem že omenil, bilo je v zadnjih treh letih 21 tisoč 56 postopkov ugotavljanja stalnega prebivališča. Ali upravne enote preverjajo število že prijavljenih. Upravne enote so v letu 2018 ponovno dobile usmeritve glede preverjanja števila že prijavljenih na naslovu in tudi strokovni nadzori kažejo, da se tega držijo. Prav tako upravne enote preverjajo tudi pravico do prebivanja na naslovu poleg lastništva tudi soglasje lastnika oziroma stanodajalca. Medtem ko pri izdaji dovoljenj za prebivanje kraj prijave ni odpravljen, se pravi, krajevna pristojnost ni odpravljena, bila pa je pred leti že odpravljena pri prijavi prebivališča. In smatramo, da s ponovno uvedbo to ne bi znatno vplivalo na sam proces fiktivnih prijav.  Odgovoril bi še oziroma podal pojasnila glede vprašanj oziroma stališč, ki so bila pred tem podana, in sicer že uvodoma s strani predlagateljice, gospe Furman, glede udeležbe predstavnice Ministrstva za notranje zadeve na povabilo Občine Slovenska Bistrica. Naj pojasnim, da se je predstavnica ministrstva odzvala in udeležila javne tribune v Slovenski Bistrici, kjer je tudi pojasnila vse integracijske ukrepe, ki jih izvajamo na ministrstvu, ter zakonodajni okvir s področja tujcev.  Glede vprašanja poslanke Kociper, zakaj so ukrepi bili izvedeni tam na naslovih, kjer je zaznanih več kot 20 prebivalcev. Lahko pojasnim, da upravne enote lahko s pomočjo informacijskih rešitev, ki v registru stalnega prebivališča obstajajo že nekaj časa, preverijo število oseb na dotičnem naslovu,   (nadaljevanje) na katerem se prijavljeni oziroma posameznik želi prijaviti. Pri tem ne igra vloge število 20. Namreč, število 20 je bil ukrep s strani policije, in sicer v primerih, ko je policija dobila podatek o vseh naslovih, na katerih je bilo prijavljenih več kot 20 oseb, pa to niso bili dijaški domovi ali pa domovi za ostarele, in so policisti dejansko to stanje preverjali tudi na terenu. Skratka, gre za čisto policijski ukrep. Sicer pa, kot rečeno, je možno s strani upravnih enot preverjati že v samem sistemu tudi pri nižjem številu prijavljenih na posameznem naslovu.  Mogoče še kot zadnje pojasnilo, generalno, glede stališča do združitve teh ukrepov, kar je bilo s strani predsedujočega zastavljeno. Lahko pojasnim, da v duhu učinkovite zajezitve fiktivnih prijav prebivališča Ministrstvo za notranje zadeve, kot sem že v predstavitvi povedal, izvaja določene aktivnosti in ukrepe. In nimamo dejansko težav, da v tej smeri tovrstne ukrepe tudi nadgrajujemo. Bi pa pri tem opozoril, da je Zakon o prijavi prebivališča registracijski zakon, katerega namen je registracija prebivalca na določenem naslovu, in je zato za primere, ko ugotavljamo standarde kvadratur ali pa ne obiskovanja osnovnih šol, potrebna tudi sprememba določene zakonske podlage za uvedbo dodatnih ukrepov.  Toliko.
Hvala lepa.  Ob zaključku dajem besedo mag. Karmen Furman, predlagateljici.
Hvala lepa za besedo. Na začetku bom malce popravila ministrico glede tega odstotka 67 % za Spodnje Podravje. To ni bil odstotek števila povišanja prejemnikov socialnih transferjev, ampak gre za povišanje zneska socialnih transferjev tujcem in njihovim družinam. In govorim o znesku, ki se je iz leta 2015, ko je bil znesek 260 tisoč 204,77, povišal na 435 tisoč 919,80. In to je znesek 67 %, za katerega pa mislim, da se vsi strinjamo, da je pa zelo visok.  Kar se tiče predlaganih sklepov. Uvedba slovenskega jezika povezava evidenc in določitev površinskih standardov, menimo, da so vse to tiste minimalne osnove, ki jih vendarle treba sprejeti in v zakonodaji spremeniti oziroma določiti, da se bodo zlorabe na tem področju zmanjšale. Uvedba slovenskega jezika v tem primeru, kot je sedaj predlagano s strani Vlade, in sicer v okviru Zakona o urejanju trga dela, menim, da sistemsko ne bo odpravilo problema, ki ga imamo na tem področju. Namreč, tu boste šli samo v okviru politike zaposlovanja oziroma da se zaposli te nezaposlene tujce, ki so sedaj prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. Je pa seveda tu malo širši sistemski problem za vse tiste, ki še prihajajo, ki so sedaj v Sloveniji in se tudi na osnovi tega, da ne razumejo in ne znajo slovenskega jezika, niso sposobni integrirati v naše okolje. Zato menimo, da bi bilo bolj smiselno slediti dobri praksi ostalih držav, ki to urejajo v okviru Zakona o tujcih, kot pogoj za pridobitev dovoljenja za prebivanje.  Povezave evidenc. Res je, da ima center za socialno delo povezane evidence s šolami oziroma izobraževalnimi institucijami, jih pa nima z upravnimi enotami oziroma upravne enote nimajo povezanih evidenc s šolami  (nadaljevanje) in tudi to bi bila ena takšna dobra rešitev, da se te anomalije kar se tičejo zlorab sistema v primeru pridobivanja raznih štipendij, pa tudi namenskega prebivanja za izobraževanje, tukaj v Sloveniji ne bi več mogli dogajati, ker bi potem lahko upravne enote po uradni dolžnosti same ugotavljale in tudi razveljavljale ta prijavljena prebivališča.  Površinske standarde. Jaz nekako nisem dobila odgovora do zdaj s strani vlade glede dejstva, da imate pravilnik, ki določa bivalne oziroma površinske standarde v enem primeru, torej v primeru, ko je delodajalec hkrati stanodajalec in nisem zasledila odgovora, zakaj ne morete tega primera vsaj nekako razširiti tudi na ostale primere, da se tudi tukaj na področju efektivnih zlorab prebivališč, slednje več v praksi ne bi dogajalo, saj bi na tak način sam sistem registra prijav prebivališča slednje omogočil. Glede udeležbe predstavnice Ministrstva za notranje zadeve – jaz bi samo odgovorila gospodu sekretarju. Res je, bila je udeležena na javni tribuni v Slovenski Bistrici, ampak jaz govorim o seji občinskega sveta. V prejšnjem tednu je bila pri nas prav zaradi te problematike, ki je pri nas zelo pereča, v našem okolju v občini Slovenska Bistrica, povabljena predstavnica Ministrica za notranje zadeve, pa se seje ni udeležila. Zdaj, verjetno je že kakšen razlog, ampak moram reči, da so bili svetniki razočarani, ker tam ni bilo nobenega predstavnika s strani vlade, s strani nobenega ministrstva in prav na te seji so se oblikovali in sprejemali vsebinsko sklepi, ki zasledujejo enake cilje kot jih imate danes pred sabo in s strani predlagatelja Slovenske demokratske stranke.  Bom pa za konec rekla samo to, da si danes želim, da bodo tako kot so znali lokalni politiki v naši občini strniti vrste in ne glede na to, ali je bila to desna, leva ali kakršna že politična opcija, so sklepe soglasno sprejeli, kajti zavedajo se, kakšni problemi prihajajo na tem področju oziroma so na tem področju. Jaz upam, da boste znali tudi vi danes glede na vse kar je bilo povedano, soglasno predlagane rešitve tudi podpreti in tako narediti prvi korak v tej smeri, da se te zlorabe vsaj zmanjšajo, če že ne odpravijo. Hvala lepa.
Ja, hvala lepa.  S tem zaključujem razpravo. Prehajamo na glasovanje o predlaganih sklepih, ki jih je predlagala Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke. Šest sklepov, o vsakem bomo glasovali posebej in posebej tudi o sklepu, ki ga je med razpravo predlagal poslanec Blaž Pavlin in ga predlaga kot sklep odbora. Zdaj, glede na to, da so sklepi zapisani, glede na to, da jih je predlagateljica že prebrala, predlagam, da tega še enkrat ne berem, če se strinjate in bi govoril samo o tem, da glasujemo o sklepu št. 1, 2, 3 in tako naprej. Bom pa kot zadnjega prebral sklep, ki ga je predlagal poslanec Blaž Pavlin glede na to, da ga niste prejeli v pisni obliki.  Prehajamo na glasovanje. Najprej bi glasovali člani odbora… aha, poslanec Jani Möderndorfer, postopkovno.
Hvala lepa, predsednik. Jaz bi samo rad vedel, ker sem vmes dobil… / oglašanje iz dvorane/Ja, ne niti ne vem, če imam pravo številko. Okej, samo to bi rad.
To sem želel povedati, glede na to, da nekateri sodelujemo kot nadomestni člani enega ali drugega odbora, vas obveščam, da tisti, ki imate dve glasovalni napravi za Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, so glasovalne naprave s številkami od 1-20, za Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide pa glasovalne naprave s številkami od 21-40. Najprej bomo torej glasovali člani Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, potem bom pa predal besedo in vodenje kolegici Mojci Žnidarič za Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Prehajamo na glasovanje in sicer glasujemo naprej o prvem predlogu sklepa   da najprej o prvem predlogu sklepa. Obrazložitev glasu? / oglašanje iz dvorane/ okej, vidim, da ni interesa, tako da, pričenjamo glasovanje o prvem sklepu. Glasovalne naprave od 1 do 20. Glasujemo. Evo, smo uredili »tehnikalije«, tako da, tudi tisti, ki bi želel zdaj glasovat, ne bo mogel z ostalimi. Tako da, glasujemo še enkrat, o prvem sklepu, aha, iz strokovne službe me seznanjajo, da je iz tega glasovanja tudi razviden korekten rezultat. Kdo je za? (16 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je prvi sklep sprejet. Prehajamo na glasovanje o drugem sklepu. Glasujemo. Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (10 članov.) Ugotavljam, da drugi sklep ni sprejet. Prehajamo na glasovanje o tretjem sklepu. Glasujemo. Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (10 članov.) Ugotavljam, da tretji sklep ni sprejet. Prehajamo na glasovanje o četrtem sklepu. Glasujemo. Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (10 članov.) Ugotavljam, da četrti sklep ni sprejet. Prehajamo na glasovanje o petem sklepu. Glasujemo. Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (10 članov.) / oglašanje iz dvorane/ Torej, ugotavljam, da peti sklep ni sprejet. Glasujemo o šestem predlogu sklepa. Glasujemo. Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (9 članov.) Ugotavljam, da šesti predlog sklep ni sprejet. Prehajamo na glasovanje o sedmem sklepu oziroma o sklepu, ki je bil predlagan s strani poslanca Blaža Pavlina kot sklep odbora in sicer, da: »Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide ter Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo predlagata Vladi, da se za izdajo dovoljenj, tako stalnih kot začasnih, ponovno uveljavi krajevna pristojnost upravnih enot.« Vidim, da ni interesa za obrazložitev glasu, zato pričenjamo z glasovanjem. Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (9 članov.) Ugotavljam, da ta sklep ni sprejet. Torej, lahko ugotovim, da smo sprejeli prvega od vseh predlaganih sklepov, s tem pa predajam vodenje kolegici Mojci Žnidarič. / oglašanje iz dvorane/
Tako, prehajamo še na odločanje Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Torej, o teh istih sklepih. Prej bi prebrala še eno pooblastilo in sicer, poslanec Jani Möderndorfer nadomešča poslanko Janjo Sluga. Odbor za delo ima glasovalne naprave višje od številke 21, torej od 21 naprej, s temi napravami se sedaj glasuje. Vsebine sklepov ne bom še enkrat brala, ampak gremo potem kar po vrsti, kot je glasoval že prejšnji odbor. Torej glasujemo o prvem sklepu. Glasujemo. Kdo je za? (13 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je prvi sklep sprejet. Gremo na glasovanje k drugemu sklepu. Glasujemo. Kdo je za? (5 članov.) Kdo je proti? (10 članov.) Ugotavljam, da drugi sklep ni sprejet. Sledi glasovanje o tretjem sklepu. Glasujemo. Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (9 članov.) Ugotavljam, da tretji sklep ni sprejet. Glasujemo o četrtem sklepu. Glasujemo. Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (10 članov.) Ugotavljam, da četrti sklep ni sprejet. Glasujemo o petem sklepu. Glasujemo. Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (9 članov.) Ugotavljam, da peti sklep ni sprejet. Sedaj glasujemo še o dodatnem sklepu Poslanske skupine, aha, še šesti… Šesti sklep Poslanske skupine SDS torej. Glasujemo. Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (9 članov.) Ugotavljam, da šesti sklep ni sprejet. In o zadnjem, dodatnem sklepu, Poslanske skupine NSi. Glasujemo. Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (9 članov.) Ugotavljam, da sklep ni sprejet. Hvala za pomoč pri glasovalni napravi. Zaključujem to točko dnevnega reda in s tem 24. nujno sejo Odbora za delo, socialne zadeve in invalide. Lep dan vsem.
Tudi jaz zaključujem pa 12. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo in vam želim lep dan še naprej.  Hvala.