Spoštovane gospe, spoštovani gospodje, članice in člani odbora, spoštovana gospa ministrica, državna sekretarka in državni sekretar, še državna sekretarka iz Ministrstva za finance!

Pričenjam 5. sejo Odbora za pravosodje. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani in članice: Karla Urh ter gospod Željko Cigler. Na sejo kot nadomestna člana pa sodelujeta Robert Pavšič in gospod Boštjan Koražija.

Dne 30. januarja 2019 sem predlagal razširitev dnevnega reda za 1. točko in sicer gre za predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019, kot je tudi razvidno iz predloga za razširitev. Gradivo ste prejeli. Drugi predlogov za razširitev dnevnega reda oziroma za umik katere od predlaganih točk ni bilo. Na podlagi smiselne uporabe 10. odstavka 64. člena Poslovnika razprava o predlogu za razširitev dnevnega reda ni mogoča, lahko pa o tem predlogu odbora sporočijo predstavniki poslanskih skupin in Vlada. Nato sprašujem ali želi kdo od navedenih predstaviti stališče o predlogu za razširitev dnevnega reda seje? Nobeden. V redu.

Prehajamo na glasovanje o predlogu za razširitev dnevnega reda. Glasujemo.

Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

V skladu s sprejeto razširitvijo se bo ta točka obravnavala kot prva po vrsti.

Torej prehajamo na A1 TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVO PREDLOGA REBALANSA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2019.

Predlog rebalansa je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora z dne 25. 1. 2019. K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni: Ministrstvo za finance, Ministrstvo za pravosodje in Sodni svet.

Dovolite še kratko obrazložitev. Odbor za pravosodje je v postopku obravnave predloga rebalansa proračuna zainteresirano delovno telo. Predlog rebalansa bomo obravnavali v okviru pristojnosti odbora področja Ministrstva za pravosodje in pravosodnih proračunskih uporabnikov. V skladu s tretjim in petim odstavkom 157. člena in v povezavi s 166. členom Poslovnika državnega zbora lahko zainteresirano delovno telo predlaga amandmaje k posameznim programom pri določenih neposrednih uporabnikih iz posebnega dela predloga rebalansa proračuna, ki zadevajo njegovo delovno področje, pri čemer lahko predlog za spremembo izdatkov na tem področju uravnoteži s predlogom za spremembo izdatkov na drugem področju. To pomeni, da lahko v primeru, da predlaga povečanje izdatkov v okviru neposrednega proračunskega uporabnika, za obravnavo katerega je pristojno, kot vir za financiranje opredeli zmanjšanje izdatkov v okviru finančnega načrta, kateregakoli neposrednega proračunskega uporabnika.

Torej pričenjam z obravnavo Predloga Rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019 in do tega trenutka nisem prejel nobenega amandmaja kvalificiranih predlagateljev, niti predloga za amandma odbora. Zato dajem sedaj besedo predstavnici Ministrstva za finance, gospa državna sekretarka, izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Lepo pozdravljeni!

Spoštovani, pred vami je Predlog Rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019, ki ga je Vlada uradno napovedala 15. oktobra lani, ko je Evropski komisiji posredovala osnutek proračunskega načrta na podlagi nespremenjenih politik.

Vlada je nastopila mandat sredi septembra in v bistvu v skladu z zakonsko zahtevo, da do 1. oktobra pripravi predlog dvoletnega proračuna v tako kratkem obdobju ni mogla pripraviti sprememb 2019 in novega proračuna 2020, zato je postalo kmalu jasno in smo pač objavili, da bomo šli v rebalans proračuna. In sicer glavni razlogi za rebalans, se pravi, zakaj tisti proračun, ki je bil sprejet novembra 2017, ni ustrezen, so, da je bilo lani sprejetih nekaj dogovorov, se pravi predvsem dogovor s sindikati javnega sektorja glede pač višine plač, glede stavkovnih zahtev, dogovor z občinami glede višine povprečnine, sprejete so bile nove zakonske rešitve, ki so vplivale že na proračun 2018 in posledično tudi naprej, in pa v bistvu črpanje EU sredstev je bilo nekoliko počasnejše v lanskem letu in je zato treba v letošnjem letu ustvariti dovolj pravic porabe za učinkovito črpanje evropskih kohezijskih sredstev.

Se pravi, to so bili glavni razlogi. Po drugi strani je pa dejstvo tudi, da je bila gospodarska rast višja, kot je bilo pričakovano, in da je tudi napoved za 2019 – se pravi, jesenska napoved, ki jo je neodvisni inštitut UMAR pripravil jeseni 2018, je bila različna od tiste, ki je bila osnova jeseni 2017 pri pripravi tistega sedaj sprejetega proračuna, ki se ta hip izvršuje, 2019.

Tako da v bistvu Ministrstvo za finance je na podlagi teh razlogov pristopilo k novemu izračunu prihodkov za 2019. Jih ocenjujemo na 10 milijard 354 milijonov evrov in so z naskokom višji od kadarkoli doslej načrtovanih. Čeprav je bila prav lani – je bila realizacija na prihodkovni strani 10 milijard evrov točno. In potem na drugi strani smo pa upoštevali vse te obveznosti, ki sem jih že omenila, in smo pripravili razrez na podlagi okvira, se pravi zgornje meje odhodkov. Zgornja meja odhodkov za leto 2019 za državni proračun je bila z odlokom, ki ga je sprejel Državni zbor decembra lani, postavljena na 10 milijardah 160 milijonov. To je v bistvu 700 milijonov več, kot je bila poraba, preliminarna poraba lanskega leta.

Vlada je zavezala proračunske uporabnike, da finančne načrte načrtujejo tako, da bodo na prvem mestu poskrbeli, da bodo pokrite vse zakonske obveznosti. Se pravi, to so bila navodila, kako posamezni uporabniki pripravijo svoje načrte, da načrtujejo take investicije, ki so najbolj multiplikativne, in da pač v okviru, ki je bil vsakemu resorju dan, pripravijo optimalen finančni načrt. Tako da konkretno tega, ki vas zanima, bo predstavila ministrica v nadaljevanju, jaz pa omenim samo še mogoče dve točki, ki sta pomembni. Ker je bilo precej vprašanj ali bo Vlada zagotovila dovolj denarna za plače, itn. Vlada je ocenila in zagotovila dovolj denarja za posredne in za neposredne uporabnike proračuna v okviru obstoječih sistemov financiranja, da bodo pokrite vse plače iz naslova teh stavkovnih zahtev. To je ena stvar.

In druga stvar. Torej ta proračun je načrtovan oziroma je pripravljen tudi razvojno. Se pravi, nismo pogledali za kakšne namene so resorji načrtovali porabo. Investicij je v tem predlogu rebalansa dobra milijarda, kar je še 30 odstotkov več kot je bilo realiziranih v lanskem letu, ko je bilo tega dobrih 800 milijonov. Se pravi, proračun ni samo, če hočete, sociala, ampak je tudi razvojen in proračun izkazuje presežek, 193 milijonov evrov presežka, tako da se potem tudi v računu financiranja se izkazuje, da bo letos potrebno nižje zadolževanje kot v sprejetem proračunu. To je zaradi tega, ker smo že lani prodali Ljubljansko banko in se bo ta del kupnine, 90 % te kupnine se bo porabil za zniževanje dolga in zato, ker smo že v lanskem letu izvedli nekaj predfinanciranja in se je zato letos ta zgornja meja znižuje iz 3,2 milijarde na 1,89 milijarde. Toliko za uvod, za veliko sliko, zdaj pa predlagam, da podrobneje prestavi ministrica.

Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Želi torej besedo ministrica? Izvolite.

Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci, sodelavci, vsi ostali prisotni!

Naj na kratko rečem, da je predlog rebalansa proračuna za Ministrstvo za pravosodje sprejemljiv. V primerjavi z lanskim leto imamo približno enako sredstev na razpolago oziroma sredstva so se nekoliko povečala. Na kratko bi predstavila prioritete Ministrstva za pravosodje. Ministrstvo za pravosodje je ključni nosilec priprave sistemskih rešitev na področju pravosodja. Med svoje vsebinske prioritete pa uvršča tudi učinkovito črpanje evropskih sredstev, nadaljevanje izvajanja investicije novogradnje zapora v Ljubljani in Igu z rekonstrukcijo gradu, informatizacijo tožilstva in državnega odvetništva, zagotavljanje prostorov za delo pravosodnih organov, govorimo o najemih ter investicije, investicijska vzdrževanja prostorov pravosodnih organov ter zaporov. Nadaljevanje aktivnosti na področju enotnega patentnega sodišča, zagotavljanje izobraževanj za zaposlene v pravosodju ter izvedba izpitov za pravniški državni izpit, zagotavljanje opreme pravosodnim policistom v skladu s pravilnikom. Glede na problematiko s katero se soočamo in kateri bo namenjena tudi v nadaljevanju ta seja, verjamemo, da bo potrebno glede na predlog rebalansa, ki ga imamo danes pred sabo, ko bomo pripravili ustrezne dokumente z notranjimi prerazporeditvami oziroma z morebitno dodatno pomočjo zagotoviti oziroma okrepiti tudi dinamiko vlaganj v posamezne zavode, zapore. In izpostavila bi tudi, da smo začeli skupaj z vrhovnim sodiščem postopke oziroma aktivnosti za novo sodno stavbo.

Tako se v proračunu ministrstva za pravosodje zagotovljena sredstva za delovanje uprave za probracijo, ki je bila ustanovljena s 1. 1. 2018, in z delovanjem začela 1. 4. 2018. Del nalog je uprava za probacijo prevzela v centru za socialno delo, nekaj pa je popolnoma novih nalog, ki nadgrajujejo trenutni obseg in dvigujejo probacijo tudi na raven drugih evropskih držav. Sredstva so namenjena zagotavljanju kadrovskih, finančnih, materialnih, tehničnih pogojev delovanja organa ter financiranja dela v splošno korist.

Kar se tiče drugih pravosodnih organov. Ko smo dobili prvi razrez proračuna, smo izvedli posvetovanje z njimi in tudi na našo podlago, pobudo je Ministrstvo za finance izvedlo dodatna usklajevanja z njimi, tako da po nekih informacijah so primerna sredstva na razpolago tudi drugim pravosodnim organom. Zagotovo pa bo potrebno v kolikor bo prišlo do novih obveznostih za tiste zadeve za katere trenutno pravnega temelja še nimamo, da se zagotovijo morebitna dodatna sredstva v proračunu.

Hvala.

Najlepša hvala gospa ministrica.

Sedaj besedo dajem članicam in članom parlamentarnega Odbora za pravosodje.

Gospa Anja Bah Žibert, izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Nekaj smo sicer uvodoma slišali, pa vendar se tukaj vseeno postavljajo nekatera vprašanja in glede na to, da mi seveda ne razpolagamo kot člani obora z vsemi podatki, bi bila vesela, če v ta namen dobimo tudi nekatere odgovore, vse razloge zakaj so postavke takšne, kot so.

Prva, zagotovo me zanima, Ustavno sodišče. Tam gre za zmanjševanje sredstev, mislim da okrog 50 tisoč evrov, če se ne motim. Zdaj, za samo delovanje Ustavnega sodišča, ali pa sam znesek boste rekli, da ni velik, ampak ker govorimo o svojem organu, je posamezna postavka tukaj notri, se mi ne zdi znesek tako majhen in me zanimajo razlogi, zakaj je tako.

Drugo, nekaj ste še omenili o tako imenovanih probacijah pa vendar, poglejte, sistem je bil vzpostavljen aprila prejšnje leto, bil je narejen verjetno nek načrt, vedelo se je tudi kakšni bodo prenosi obveznosti, saj ne morejo stvari kar tako mimo grede, zdaj bomo pa naredili malo prenosa iz Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, verjetno se je to vedelo že prej

In zame postavka, ki se pravzaprav dvigne skoraj za polovico pomeni, da je bilo nekaj fejst narobe, ali takrat, ko so stvari pripravljali niso povedali realnega stanja, koliko bo taka stvar stala in se je skrivalo, ali pa danes tukaj notri dajemo nekaj, kar nima takšne osnove.

Dejstvo je, da v rebalansu proračuna se človek vpraša, kako lahko ena postavka zraste za skoraj 50 odstotkov? In tukaj me dejansko zanima, ali so načrtovalci, ko so začeli s tovrstno aktivnostjo dejansko udarili toliko mimo, ali je šlo za zavajanje takrat, ko se je sprejemal proračun, ali pa, kot rečeno, bo danes tukaj notri umeščeno tudi kaj drugega.

Naslednja točka, očitno zelo aktualno glede na danes vabljene in prisotne.

Veliko je bilo govora v javnosti o tem, da se bo glede stanja v slovenskih zaporih stvari izboljšalo tudi kar se tiče kadrovsko. Omenjene so bile nove zaposlitve, ne vem, mislim da okrog 30 novih zaposlitev. Potem tudi o tem, da je potrebno posamezne stvari nadgraditi, kar se tiče informacijsko, sistemsko in pa tudi prostorsko. Zdaj, podatki pa kažejo, da se temu področju sredstva znižujejo.

Jaz tega ne razumem, če bomo nekaj dodeljevali pa če govorimo, vam bomo stvari izboljševali, mi pa sredstva v postavki zmanjšujemo. Tukaj je nekaj skregano z logiko.

Se pravi, težko bomo karkoli nadgradili in vem kje bomo poiskali sredstva, če jih bo manj. Jaz jih na drugih postavkah tako gledano nisem našla, lahko mi boste povedali, da so kje drugje.

Potem naprej, če grem po vrsti, kar se tiče pravosodje me zanima tudi podatek, kar se tiče Vrhovnega sodišča. Glejte, prejšnji mandat pa tudi v tem samem uvodu, ko smo imeli poročila o delovanju sodišč smo nenehno poslušali o težavah z informacijskih sistemom. To je bilo nenehno. Veliko krivde se je iskalo od zamud, od ne vem, izgubljenih podatkov, vsega, da je bilo marsikaj povezno tudi z informacijskim sistemom.

Zdaj naenkrat očitno imamo še predober informacijski sistem, ker tej postavki jemljemo 3 milijone.

Jaz se res sprašujem, kaj se dogaja? Najprej poslušamo 4 leta kako stvari ne funkcionirajo, zdaj imamo pa pri sodnih postopkih oziroma pri informatizaciji sodišč milijon, pri samih sodnih postopkih pa milijon manj sredstev.

Zdaj, kar se tiče povečanja sredstev za sodni svet, to nekako razumem, ker smo poslušali glede ne nov zakon, da stvari niso stale in je zakon prinašal več obveznosti, kot je bilo na razpolago sredstev pa upam, da bo to pomagalo sodnemu svetu tudi k boljšemu delovanju, ampak to drugič na drugi seji.

Zdaj, postavka se tudi dviguje pri delovanju tožilstev, delovanju vrhovnega državnega tožilstva za 350 tisoč, tudi to se mi ne zdi tako majhna sredstva glede na sam sprejet proračun, ki kaže 2 milijona 800, 350 tisoč ni tako malo, se mora nekje kar dobro poznati ta stvar in me zanima, zakaj bo namenjen denar. Zdaj, kar proračun tudi izkazuje in bi pač prosila odgovor ministrice, je, da se mi kar velikokrat zakalkuliramo, ko gre za popravo preteklih krivic. Tukaj govorim o državnem odvetništvu. Načrtujemo nek znesek, ki pa potem predstavlja kar bistveno odstopanje. Iz 900 tisoč mi rabimo skoraj 400 tisoč dodatnih sredstev. Tukaj gre skoraj za 50 %. Se pravi, ali smo neuspešni, ali smo neuspešni v tovrstnih zadevah, ampak veliko gre za popravo krivic in odškodnin. To je za razmislek tudi za samo Ministrstvo za pravosodje, kaj se pravzaprav dogaja, kaj je z našimi sodnimi postopki glede na to, da tukaj moramo kar dodajati veliko, no. Kaže tudi na to, kakšna je socialna slika. Potem naprej govorim, v Sloveniji brezplačna pravna pomoč, na primer na tako imenovanem upravnem sodišču. Gre za delovno, delovanje pač sodišč. Brezplačna pravna pomoč se tudi v bistvu ne samo, da se povečuje za enkrat, ampak se za dvakrat povečuje. Se pravi, ne vem, iz nekih 600 zdaj na milijon 300. To pomeni, da to govori tudi o tem, da kljub temu, da se radi hvalimo, da je velika gospodarska rast, kaže, da se brezplačne pravne pomoči… / nerazumljivo/ oziroma jo zaprosi kar veliko državljanov. In še, mislim da, pač mogoče en odgovor, saj vidim, da je to mešano po sodiščih, nekje je boljše, nekje je slabše, tudi to alternativno reševanje sodnih sporov, kar se mi zdi zelo dobro. Nekje se pač postavka dviguje, kar jaz to gledam kot pozitivno, ker upam, da je tega več in da so tudi uspehi potem, ne samo, da je postopkov več. To si želim, ampak na drugi strani pa so posamezna sodišča, kjer se ta znesek jemlje, torej bi tudi rada vedela, kaj pomeni to v tem, ker veliko govorimo o teh alternativnih reševanjih sodnih sporov. So smiselni. In tukaj bi si želela seveda, da se stvari, to, kar v bistvu namenimo denar, tudi nekako zmanjša potem samo obveznost ali pa, bom rekla, preobremenjenost sodišč v samih postopkih. In še nekaj. Prej sem že povedala za to popravo preteklih krivic. Tukaj ne vem, če mi bo ministrica lahko odgovorila, drugače pa predstavnik ministrstva. Me zanima, kako to, da takšna postavka potem je tudi pri Ministrstvu za finance, ker imamo zopet pravosodje in zopet postavko poprava krivic odškodnin in še nadaljnjih bomo dali povečana seveda postavka in še tukaj pol milijona. In mene res zanima, zakaj se to, zakaj ta delitev, ker pač se mi zdi, da če gre za popravo krivic, bi bilo fajn, da bi bila postavka jasna, na enem mestu in bi vsi natančno vedeli, koliko denarja gre za te stvari. Toliko za začetek. Glede na odgovore se bom pa po potrebi še oglasila.

Hvala.

Najlepša hvala.

Preden preidemo direktno k odgovoru, bi prosil še naslednjega razpravljavca.

Gospod Miha Kordiš.

Hvala za besedo, predsedujoči.

O splošnih kritikah proračuna sem nekaj spregovoril že na kakšnem drugem odboru, tako da se bom takoj lotil resorne materije z začetkom pri upravi za izvrševanje kazenskih sankcij. Tukaj se v proračunu krči postavka za dobrih 740 tisoč evrov in to se dogaja v času, ko imamo opravka z nacionalno afero zaradi napada na pravosodnega policista in zaradi pobeglih zapornikov, ob tem da ravno pravosodni policisti na kadrovsko stisko in druge težave opozarjajo že leta. In zdaj se govori o tem, da je potrebno sistem okrepit, da je treba popolniti vrsto, istočasno se pa proračunska postavka, ki naj bi temu sledila, krči. Je zraven pridana obrazložitev, da naj bi bilo temu tako zaradi uprave za probacijo in posledico manjšega izpada, manjšega števila zapornikov, ampak situacija je taka s to upravo, da ni še zares zadihala. Že ko se je Zakon o probaciji sprejemal, smo v Levici opozarjali na kadrovske stiske in zadržke, pa je bilo takrat rečeno, da rabimo 56 zaposlitev na tej upravi, dejansko jih imamo pa 22. Če to številko trančiramo še naprej, pridemo na statistiko, da odpade na enega zaposlenega 137 zadev takega operativnega zaposlenega, medtem ko mednarodno priporočilo pravi, da bi moral eden zaposleni obravnavati med 20 in 30 zadev. Kar želim s tem pokazati, je, da če znižamo sredstva na Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij z obljubo, da naj bi del bremena prenesla Uprava za probacijo, to preprosto ne bo šlo skozi. To je v tem hipu neizvedljivo. Pa v Levici Upravo za probacijo podpiramo, ker zagovarjamo mehak represiven sistem, ki raje stremi k rehabilitaciji kakor k temu, da strpat čim večje število ljudi za rešetke. Ampak ob danem stanju stvari, kar bi bilo kvečjemu smiselno, je, da okrepimo postavko Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, medtem kot usposabljamo Upravo za probacije in šele nato finance sledijo tej prerazporeditvi v delu. Istočasno, ko skozi utemeljevanje zniževanja postavke na Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij predlagatelji utemeljujejo z manjšim številom zapornikov, pa želijo vstopati v javno-zasebno partnerstvo za izgradnjo novega zaporniškega kompleksa. Zakaj gremo torej gradit nov zapor in to še v javno-zasebnem partnerstvu, torej keš mašina, zato da bo nekdo zaslužil na njej, če naj bi število zapornikov upadlo. Tukaj me resno skrbi, kaj načrtovalci Ministrstva za pravosodje razmišljate in kako se bo ta zgodba razpletla. A bomo počakali kakšno leto, da bomo imeli na resorju ponovno nacionalno afero, tako kot jo imamo zdaj, in potem se bomo pogovarjali o čem, o opravičilu iz Ministrstva za pravosodje, o odstopih? S tem je povezano tudi naslednje vprašanje, in sicer je na začetku leta, torej slab mesec dni nazaj, takrat ko so zbežali tista 2 zapornika iz zapora v Kopru, je bilo s strani ministrice za pravosodje, ministra za finance in ministra za javno upravo rečeno, da se je našla rešitev za zaposlovanje novih pravosodnih policistov, naj bi ZIPRS in nove spremembe kadrovske načrtov omogočile te nove zaposlitve in naj bi se sredstva za plače že našla v proračunu za 2019 in da naj bi bila tam že zagotovljena. Tukaj, tu me zanima, kje se ta sredstva skrivajo in v kakšnem obsegu se skrivajo, torej koliko dodatnih pravosodnih policistov lahko iz teh sredstev pričakujemo?

Hvala.

Najlepša hvala za vprašanje.

Gospa ministrica, državna sekretarka, beseda je vaša.

Ja, najprej bi povedala, da je pri Ministrstvu za pravosodje oziroma pri proračunu, ki ga danes gledate tudi vi širše, potrebno ločiti, eno je proračun Ministrstva za pravosodje, drugo pa so drugi pravosodni organi, ki so samostojni proračunski uporabniki in se sami pogajajo z Ministrstvom za finance in mi tudi nismo na teh pogajanjih, tako da to vsebino ne moremo niti ne pojasniti bolj podrobno razen tistega, kar v neuradnih pogovorih tudi sami izvemo. Zato bi odgovorila pravzaprav na tisto, kar se nanaša na našo točko. Eno so povečana sredstva za probacijo. Res je, kot sem povedla v začetku, s 1. aprilom lanskega leta je začela služba za probacijo delovati. Ob tem začetku jim je bilo dovoljeno, da zaposlijo določeno število kadrov manj, kakor so od začetka načrtovali. In glede na to, da je služba pokazala izredno velik rezultat, da se je od tega, kar je bilo preneseno iz centra za socialno delo na službo za probacijo, število zadev povišalo za okoli 300-krat. Gospa direktorica je z nami in tudi lahko podrobneje potem pojasni. Smo, kot ste verjetno lahko videli tudi iz razpoložljivih kvot, ki smo dogovorili, da se lahko zaposlijo najmanj dodatnih 30 policistov pravosodnih in tudi 38 zaposlenih v Upravi za probacije, ki tudi pomembno vpliva potem naprej na, tako verjamemo, na zmanjšanje števila oziroma pritiske na zapore. Tako da ta sredstva so namenjena tem dodatnim zaposlitvam. Brezplačna pravna pomoč žal da, je odraz tudi socialnega stanja državljank in državljanov. Kar se tiče pa odgovora glede uprave za izvrševanje kazenskih sankcij in vlaganj – mi smo sedaj, glede na dovoljene kvote, imamo okoli 30 postopkov, že letos dovoljenih v teku, dodatno najmanj 30, kolikor je bilo sedaj razvidno od teh zadnjih sestankov, bi lahko že letos zaposlili najmanj 50 tudi pravosodnih policistov pripravnikov.

Toliko je tudi sredstev, zagotovljenih znotraj plač. Sama sem pa v uvodu povedala, da žal tudi vse to, kar se je dogajalo od konca decembra lanskega leta in ves ta mesec, prvi, v 2019 je pokazalo, da bo potrebno znatno okrepiti dinamiko vlaganj in da bomo znotraj našega proračuna morali iskati dodatna razpoložljiva sredstva, ker tega še tukaj ni planirano.

Mi sedaj pripravljamo skupaj z upravo načrt aktivnosti vlaganj. Najprej tisto, kar je najnujnejše potrebno glede samih nadzornih sistemov, seveda pa potem, v skladu s tem programom, za katerega računamo, da ga bo sprejela tudi Vlada, potem bomo videli, kako bo možno tudi zagotoviti zadostna sredstva za prihodnja vlaganja v prihodnjih tudi letih.

Kar se tiče gradnje samega zapora, ker mislim, da sem kar se tiče vprašanja za Upravo za probacijo že odgovorila, moramo spoštovati zakon. Zakon zahteva od nas vseh, da v kolikor država izvaja kakršnokoli investicijo na določeno vrednost, mora narediti tudi preizkus javno zasebnega partnerstva in to je v teku. Tudi slučajno sama osebno nisem naklonjena temu, ampak ta preizkus moramo narediti in verjamem, da bi moral kdo odstopiti, če tega ne bi naredili in tudi sledili zakonu. Ampak to so postopki, ki so bili že začeti v preteklem mandatu, mi jih nadaljujemo, seveda bo pa v prihodnosti tudi se pokazalo, kako z njimi tudi naprej.

Na kratko, če pa želite, pa lahko še glede Uprave za probacijo, direktorica podrobneje pojasni.